Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 666 6688932 5710892 2026-06-13T18:55:36Z Mlakopet 198850 /* Rojstva */ Borut Rončević, slovenski sociolog, profesor in politik 6688932 wikitext text/x-wiki {{leto|1970|20}} '''1975''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. [[Organizacija združenih narodov]] je leto 1975 proglasila za mednarodno leto [[ženska|žensk]]. == Dogodki == === Januar – junij === [[slika:CH-53 landing at Defense Attaché Office compound, Operation Frequent Wind.jpg|thumb|Priprave na evakuacijo Američanov v zadnjih dneh vietnamske vojne ([[operacija Frequent Wind]])]] * [[Januar]]: * na trg pride [[Altair 8800]], začetek dobe [[mikroračunalnik]]ov. * [[avtomobil]]sko podjetje [[Volkswagen]] trgu predstavi model [[Volkswagen Golf|Golf]]. * [[29. januar]] - organizacija [[Weatherman]] izvede bombni napad na sedež [[Zunanje ministrstvo ZDA|ameriškega zunanjega ministrstva]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. * [[4. februar]] - [[potres v Haičengu (1975)|potres v Haičengu]] ([[Liaoning]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]), prvi pravilno napovedani večji [[potres]] v zgodovini, zahteva približno 2.000 žrtev, skoraj 30.000 je ranjenih. * [[9. februar]] - posadka misije [[Sojuz 17]] ([[Georgij Grečko]] in [[Aleksej Gubarjev]]) se uspešno vrne na Zemljo po mesecu bivanja v [[vesoljska postaja|vesoljski postaji]] [[Saljut 4]]. * [[11. februar]] - [[Margaret Thatcher]] je izvoljena za predsednico [[Konzervativna stranka (Združeno kraljestvo)|Konzervativne stranke]], s čimer postane prva ženska na čelu kake [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] politične stranke. * [[13. februar]] - kot prvi korak k vzpostavitvi separatistične [[Turki|turške]] države na [[Ciper|Cipru]] je ustanovljena [[Severni Ciper|Turška republika Severni Ciper]]. * [[21. februar]] - [[Afera Watergate]]: nekdanji [[državni tožilec]] [[Združene države Amerike|ZDA]] [[John N. Mitchell]] ter [[H. R. Haldeman]] in [[John Ehrlichman]] so obsojeni na zaporne kazni od 30 mesecev do 8 let. * [[4. marec]] - [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] podeli [[Charlie Chaplin|Charlieju Chaplinu]] [[vitez|viteški naziv]]. * [[8. marec]] - [[Združeni narodi]] razglasijo mednarodni [[dan žena]] * [[10. marec]] - odprtje nove proge za hitre vlake [[Šinkansen]] med [[Osaka|Osako]] in [[Fukuoka|Fukuoko]] na [[Japonska|Japonskem]]. * [[13. marec]] - predsednik [[Južni Vietnam|Južnega Vietnama]] [[Nguyen Van Thieu]] ukaže evakuacijo osrednjega višavja pred napredujočo severnovietnamsko invazijo. * [[15. marec]] - [[Brazilija]] preseli svoje [[glavno mesto]] iz [[Niterói]]ja v [[Rio de Janeiro]]. * [[25. marec]] - [[Saudova Arabija|saudski]] [[kralj Faisal]] je ubit v [[atentat]]u, ki ga izvede njegov nečak. * [[17. april]] - po večtedenskih spopadih med [[Rdeči Kmeri|Rdečimi Kmeri]] in vladnimi silami pade [[Phnom Penh]], s čimer se konča [[kamboška državljanska vojna]]; Rdeči Kmeri po tem izvedejo neslavni pokol na t. i. »[[Polja smrti|poljih smrti]]«. * [[24. april]] - [[teroristični napad]] ([[Frakcija Rdeče armade]]) na [[ambasada|ambasado]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Z. Nemčije]] v [[Stockholm]]u: švedska policija ukrepa in zajame vseh 6 napadalcev in reši 11 talcev * [[30. april]] - s padcem [[Saigon]]a in brezpogojno kapitulacijo Južnega Vietnama se konča [[vietnamska vojna]] ter prične množična evakuacija Američanov in Južnih Vietnamcev. * [[16. maj]] - [[Junko Tabei]] kot prva ženska osvoji vrh [[Mount Everest]]a. * [[5. junij]] - prvič po [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] (junij [[1967]]) je odprt [[Sueški prekop]]. * [[25. junij]] - [[Mozambik]] postane neodvisna [[država]]. === Julij – december === * [[2. julij]] - z odlokom [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|skupščine Socialistične republike Slovenije]] je ustanovljena [[Univerza v Mariboru]]. * [[5. julij]] - [[Zelenortski otoki]] postanejo neodvisna država po 500 letih [[Portugalska|portugalske]] oblasti. * [[6. julij]] - [[Komori]] razglasijo neodvisnost od [[Francija|Francije]]. * [[12. julij]] - [[Sao Tome in Principe]] postane neodvisna država. * [[17. julij]] - [[Preskusni projekt Apollo-Sojuz]]: ameriško vesoljsko plovilo ''Apollo'' in sovjetski ''[[Sojuz 19]]'' se uspešno spojita v Zemljini orbiti. * [[1. avgust]] - delegati na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi podpišejo t. i. [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško deklaracijo]], v katerem se med drugim obvežejo k spoštovanju državnih mej in [[človekove pravice|človekovih pravic]] v Evropi. * [[8. avgust]] - močno deževje, ki spremlja [[tajfun Nina (1975)|tajfun Nina]], povzroči popustitev jezu [[Banqiao (jez)|Banqiao]] in več manjših jezov v kitajski provinci [[Henan]]; v poplavah umre skoraj 200.000 ljudi. * [[20. avgust]] - [[NASA]], program [[program Viking]]: ''[[Viking 1]]'' izstrelijo proti [[Mars]]u. * [[6. september]] - [[potres]] z močjo 6,7 po Richterjevi lestvici zahteva 2000 žrtev v turškem mestu [[Diyarbakır]] in preostanku [[Diyarbakır (provinca)|istoimenske province]]. * [[16. september]] - [[Papua Nova Gvineja]] si pridobi neodvisnost od [[Avstralija|Avstralije]]. * [[22. september]] - [[predsednik Združenih držav Amerike]] [[Gerald Ford]] preživi že drugi poskus [[atentat]]a v tem mesecu. * [[30. september]] - prvi polet [[helikopter]]ja [[AH-64 Apache]]. * [[30. oktober]] - zaradi bolezni odstopi španski diktator [[Francisco Franco]], oblast v državi prevzame [[Juan Carlos I.]] * [[10. november]] - s podpisom [[Osimski sporazumi|osimskih sporazumov]] je dokončno urejeno vprašanje povojne meje med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. * [[11. november]] - [[Angola]] pridobi neodvisnost od Portugalske; kmalu po tem izbruhne [[državljanska vojna]], ki traja z nekaj prekinitvami skoraj 30 let. * [[15. november]] - voditelji šestih industrializiranih držav vzpostavijo skupino G6 (danes [[G8]]). * [[20. november]] - s smrtjo Francisca Franca se konča obdobje diktatorstva v Španiji in začne prehod v demokratično družbo. * [[25. november]] - [[Surinam]] postane neodvisna [[država]]. * [[28. november]] - [[Portugalski Timor]] razglasi neodvisnost od Portugalske kot [[Vzhodni Timor]]. * [[29. november]] - v [[Ljubljana|Ljubljani]] je slovesno odprt [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]]. * *[[3. december]] - raziskovalec [[Jacques-Yves Cousteau|Jacques Cousteau]] odkrije razbitine Titanicove sestrske ladje [[HMHS Britannic]]. *[[7. december]] - [[Indonezija|indonezijska]] vojska vkoraka v Vzhodni Timor. * [[21. december]] - šest oboroženih ljudi, med njimi [[Carlos Šakal]], vdre v sedež [[Organizacija držav izvoznic nafte|Organizacije držav izvoznic nafte]] na [[Dunaj]]u in ugrabi delegate konference. == Svetovna populacija == {|class="wikitable" !colspan="7"|[[Svetovno prebivalstvo]] |- ! !1975 !colspan="2"|[[1970]] !colspan="2"|[[1980]] |- ![[Zemlja|Svet]] |align="right"|'''4.068.109.000''' |align="right"|3.692.492.000 |align="right"|{{rast}} 375.617.000 |align="right"|4.434.682.000 |align="right"|{{rast}} 366.573.000 |- ![[Afrika]] |align="right"|'''408.160.000''' |align="right"|357.283.000 |align="right"|{{rast}} 50.877.000 |align="right"|469.618.001 |align="right"|{{rast}} 61.458.000 |- ![[Azija]] |align="right"|'''2.397.512.000''' |align="right"|2.143.118.000 |align="right"|{{rast}} 254.394.000 |align="right"|2.632.335.000 |align="right"|{{rast}} 234.823.000 |- ![[Evropa]] |align="right"|'''675.542.000''' |align="right"|655.855.000 |align="right"|{{rast}} 19.687.000 |align="right"|692.431.000 |align="right"|{{rast}} 16.889.000 |- ![[Južna Amerika]] |align="right"|'''321.906.000''' |align="right"|284.856.000 |align="right"|{{rast}} 37.050.000 |align="right"|361.401.000 |align="right"|{{rast}} 39.495.000 |- ![[Severna Amerika]] |align="right"|'''243.425.000''' |align="right"|231.937.000 |align="right"|{{rast}} 11.488.000 |align="right"|256.068.000 |align="right"|{{rast}} 12.643.000 |- ![[Oceanija]] |align="right"|'''21.564.000''' |align="right"|19.443.000 |align="right"|{{rast}} 2.121.000 |align="right"|22.828.000 |align="right"|{{rast}} 1.264.000 |} == Rojstva == [[Slika:Sophie Wilmès 2020 (cropped).jpg|sličica|209x209_pik|[[Sophie Wilmès]]]] [[Slika:Esther de Lange.jpg|sličica|150x150_pik|[[Esther de Lange]]]] [[slika:Marion Cotillard 1 (July 2009).jpg|thumb|150px|Marion Cotillard]] [[slika:Tiger Woods drives by Allison.jpg|thumb|150px|Tiger Woods]] * [[7. januar]] - [[Mojca Suhadolc]], slovenska alpska smučarka * [[15. januar]] - [[Sophie Wilmès]], belgijska političarka * [[18. februar]] - [[Gary Neville]], angleški nogometaš * [[19. februar]] - [[Esther de Lange]], nizozemska političarka * [[20. februar]] - [[Brian Littrell]], ameriški pop pevec * [[22. februar]] - [[Drew Barrymore]], ameriška filmska igralka * [[9. marec]] - [[Roy Makaay]], nizozemski nogometaš * [[11. marec]] - [[Buvaisar Saitiev]], ruski (čečenski) rokoborec * [[15. marec]] - [[Eva Longoria]], ameriška filmska igralka * [[15. marec]] - [[Veselin Topalov]], bolgarski šahist * [[27. april]] - [[Kazujoši Funaki]], japonski smučarski skakalec * [[2. maj]] - [[David Beckham]], angleški nogometaš * [[8. maj]] - [[Enrique Iglesias]], špansko-ameriški pevec * [[25. maj]] - [[Lauryn Hill]], ameriška glasbenica * [[27. maj]] - [[Jamie Oliver]], angleški kuhar in televizijski voditelj * [[4. junij]] - [[Angelina Jolie Voight]], ameriška filmska igralka * [[7. junij]] - [[Allen Iverson]], ameriški košarkar * [[25. junij]] - [[Vladimir Kramnik]], ruski šahist * [[30. junij]] - [[Ralf Schumacher]], nemški dirkač Formule 1 * [[5. julij]] - [[Hernán Crespo]], argentinski nogometaš * [[6. julij]] - [[50 Cent|Curtis Jackson]] (50 Cent), ameriški rapper * [[20. julij]] - [[Ray Allen]], ameriški košarkar * [[25. julij]] - [[Jevgenij Nabokov]], ruski hokejski vratar * [[6. avgust]]: ** [[Katja Koren]], slovenska alpska smučarka ** [[Klemen Jaklič]], slovenski pravnik * [[7. avgust]] - [[Charlize Theron]], južnoafriška filmska igralka * [[25. avgust]] - [[Borut Rončević]], slovenski sociolog, profesor in politik * [[17. september]] - [[Juan Pablo Montoya]], kolumbijski dirkač Formule 1 *[[19. september]] - [[Aurelia Frick]], lihtenštajnska političarka in pravnica * [[27. september]] - [[Sam Lee]], hongkongški filmski igralec * [[30. september]] - [[Marion Cotillard]], francoska filmska igralka * [[5. oktober]] - [[Kate Winslet]], angleška filmska igralka * [[17. december]] - [[Milla Jovovich]], ukrajinska filmska igralka * [[21. december]]: ** [[Charles Michel]], belgijski politik in predsednik Evropskega sveta ** [[Uroš Urbanija]], slovenski novinar in slovenist * [[30. december]] - [[Tiger Woods]], ameriški golfist == Smrti == [[slika:Selassie restored.jpg|thumb|150px|Hajle Selasije I.]] * [[8. februar]] - sir [[Robert Robinson (kemik)|Robert Robinson]], angleški kemik, nobelovec (* [[1886]]) * [[7. marec]] - [[Mihail Mihajlovič Bahtin]], ruski filozof in semiotik (* [[1895]]) * [[8. marec]] - [[George Stevens]], ameriški filmski režiser (* [[1904]]) * [[13. marec]] - [[Ivo Andrić]], srbski pisatelj, nobelovec (* [[1892]]) * [[15. marec]] - [[Aristoteles Sokrates Homer Onassis]], grški ladjar (* [[1906]]) * [[5. april]] - [[Čang Kaj-Šek]], kitajski general in politik (* [[1887]]) * [[12. april]] - [[Franc Žvanut]], slovenski travmatolog (* [[1912]]) * [[17. april]] - [[Sarvepalli Radhakrišnan ]], indijski filozof in državnik (* [[1888]]) * [[22. maj]] - [[Boris Kalin]], slovenski kipar (* [[1905]]) * [[28. maj]] - [[Lung Chien]], kitajski filmski režiser in filmski igralec (* [[1916]]) * [[3. junij]] - [[Eisaku Sato]], japonski politik, nobelovec (* [[1901]]) * [[4. junij]] - [[Valentin Ferdinandovič Asmus]], ruski filozof (* [[1894]]) * [[5. junij]] - [[Paul Keres]], estonski šahist (* [[1916]]) * [[26. junij]] - [[Sveti Josemaría Escrivá de Balaguer]], španski katoliški duhovnik (* [[1902]]) * [[7. julij]] - [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]], norveško-ameriški meteorolog in fizik (* [[1897]]) * [[9. avgust]] - [[Dmitrij Šostakovič]], ruski skladatelj (* [[1906]]) * [[27. avgust]] - [[Hajle Selasije I.]], etiopski neguš negasti (* [[1892]]) * [[20. oktober]] - [[Harlow Shapley]], ameriški astronom (* [[1885]]) * [[22. oktober]] - [[Arnold Joseph Toynbee]], britanski zgodovinar (* [[1889]]) * [[30. oktober]] - [[Gustav Ludwig Hertz]], nemški fizik (* [[1887]]) * [[2. november]] - [[Pier Paolo Pasolini]], italijanski filmski režiser (* [[1922]]) * [[20. november]] - [[Francisco Franco]], španski diktator (* [[1892]]) * [[29. november]] - [[Graham Hill]], angleški dirkač Formule 1 (* [[1929]]) * [[4. december]] - [[Hannah Arendt]], ameriška filozofinja nemško-judovskega rodu (* [[1906]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Aage Niels Bohr]], [[Ben Roy Mottelson]], [[Leo James Rainwater]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[John Warcup Cornforth]], [[Vladimir Prelog]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[David Baltimore]], [[Renato Dulbecco]], [[Howard Martin Temin]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Eugenio Montale]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Andrej Dimitrijevič Saharov]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]] - [[Leonid Kantorovič]], [[Tjalling Koopmans]] {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1975|*]] j6vkn51yj9mxog5qizk8dsu3y16h93b 0 2806 6688931 6426852 2026-06-13T18:54:44Z Mlakopet 198850 /* Rojstva */ Borut Rončević, slovenski sociolog, profesor in politik 6688931 wikitext text/x-wiki '''25. avgust''' je 237. [[dan]] [[leto|leta]] (238. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 128 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1830]] – v [[Belgija|Belgiji]] se začne [[revolucija]], ki kasneje pripelje do odcepitve od [[Nizozemska|Nizozemske]] * [[1914]] – [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]] * [[1921]] – [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] * [[1939]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Poljska]] podpišeta [[sporazum]] o pomoči * [[1941]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napotita [[vojaška enota|vojaške enote]] v [[Iran]] * [[1944]]: ** [[kapitulacija]] [[Nemčija|nemške]] posadke v [[Pariz]]u ** [[Bolgarija]] zahteva umik [[Nemčija|nemške]] [[vojska|vojske]] iz svojega ozemlja in naprosi [[zavezniki|zaveznike]] za premirje * [[1950]] – v [[Japonska|japonskih]] kinematografih prvič predvajajo film [[Rašomon]] [[Akira Kurosawa|Akire Kurosawe]] * [[1975]] – v [[Lima|Limi]] se prične 5. ministrska konferenca [[Neuvrščeni|neuvrščenih držav]] * [[1981]] – [[Voyager 2]] preleti [[Saturn (planet)|Saturn]] in pošlje posnetke tega [[planet]]a * [[1991]]: ** [[Linus Benedict Torvalds]] v novičarski skupini comp.os.minix napove, da razvija nov operacijski sistem, ki kasneje dobi ime [[Linux]] ** začne se [[Srbija|srbsko]] obleganje [[Vukovar]]ja == Rojstva == * [[1530]] – [[Ivan IV.]] - [[Ivan Grozni]], ruski car († [[1584]]) * [[1561]] – [[Philippe van Lansberge]], nizozemski astronom, duhovnik († [[1632]]) * [[1741]] – [[Karl Friedrich Bahrdt]], nemški teolog, pustolovec († [[1792]]) * [[1744]] – [[Johann Gottfried Herder]], nemški pesnik, teolog, filozof († [[1803]]) * [[1767]] – [[Louis de Saint-Just]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1786]] – [[Ludvik I. Bavarski|Ludvik I.]], bavarski kralj († [[1868]]) * [[1819]] – [[Allan Pinkerton]], škotsko-ameriški detektiv († [[1884]]) * [[1841]] – [[Emil Theodor Kocher]], švicarski kirurg, bilog, nobelovec 1909 († [[1917]]) * [[1845]] – [[Ludvik II. Bavarski|Ludvik II.]], bavarski kralj († [[1886]]) * [[1905]] – [[Favstina Kowalska]], poljska redovnica in svetnica († [[1938]]) * [[1906]] – [[Eugen Gerstenmaier]], nemški evangličanski teolog in poslovnež († [[1986]]) * [[1909]] – [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]], slovenski gledališki, filmski igralec († [[1980]]) * [[1912]] – [[Erich Honecker]], voditelj NDR († [[1994]]) * [[1918]] – [[Leonard Bernstein]], ameriški skladatelj, dirigent judovskega rodu († [[1990]]) * [[1935]] – [[David Ruelle]], belgijsko-francoski fizik * [[1970]] – [[Claudia Schiffer]], nemška manekenka * [[1975]] – [[Borut Rončević]], slovenski sociolog, profesor in politik * [[1982]] – [[Primož Pikl]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[1036]] – [[Pilgrim iz Kölna|Pilgrim]], kölnski nadškof in nadkancler Italije (* ok. [[985]]) * [[1192]] – [[Hugo III. Burgundski|Hugo III.]], burgundski vojvoda (* [[1142]]) * [[1258]] – [[Jurij Muzalon]], regent Nikejskega cesarstva (* [[1220]]) * [[1270]] – [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], francoski kralj (* [[1214]]) * [[1282]] – [[Thomas de Cantilupe]], angleški prelat, svetnik (* [[1218]]) * [[1298]] – [[Albert II. Saški|Albert II.]], saški vojvoda (* [[1250]]) * [[1322]] – [[Beatrika Šlezijska]], poljska princesa, bavarska vojvodinja, nemška kraljica (* [[1290]]) * [[1330]] – [[James Douglas (vitez)|James Douglas]], škotski vojskovodja (* [[1286]]) * [[1333]] – [[Muhamed IV. (Granada)|Muhamed IV.]], granadski emir (* [[1315]]) * [[1368]] **[[Engelbert III. Marški (nadškof)|Engelbert III. Marški]], kölnski nadškof (* [[1304]]) ** [[Orcagna]], florentinski slikar, kipar, arhitekt (* [[1308]]) * [[1603]] – [[Ahmed al-Mansur]], maroški sultan in kalif (* [[1549]]) * [[1649]] – [[Richard Crashaw]], angleški pesnik (* [[1613]]) * [[1776]] – [[David Hume]], škotski filozof, zgodovinar, ekonomist (* [[1711]]) * [[1794]] – grof [[Florimund Mercy d'Argentau]], avstrijski diplomat (* [[1727]]) * [[1819]] – [[James Watt]], škotski izumitelj, inženir in kemik * ([[1736]]) * [[1822]] – [[William Herschel]], nemško-angleški glasbenik, skladatelj, astronom (* [[1738]]) * [[1860]] – [[Christian Lobeck]], nemški klasični humanist (* [[1781]]) * [[1867]] **[[Michael Faraday]], angleški fizik, kemik (* [[1791]]) ** [[Gustav Friedrich Klemm]], nemški antropolog (* [[1802]]) * [[1882]] – [[Friedrich Reinhold Kreutzwald]], estonski zdravnik, pesnik (* [[1803]]) * [[1897]] – [[Émile-Théodore-Léon Gautier]], francoski književni zgodovinar (* [[1832]]) * [[1900]] – [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], nemški filozof (* [[1844]]) * [[1907]] – [[Bogdan Petriceicu Hasdeu]], romunski učenjak, arhivar (* [[1836]]) * [[1908]] – [[Antoine Henri Becquerel]], francoski fizik, nobelovec 1903 (* [[1852]]) * [[1925]] – grof [[Franz Xaver Josef Conrad von Hötzendorf]], avstrijski častnik (* [[1852]]) * [[1936]] – [[Lev Borisovič Kamenjev]], ruski boljševik, politik (* [[1883]]) * [[1956]] – [[Alfred Charles Kinsey]], ameriški entomolog, seksolog (* [[1894]]) * [[1984]] – [[Truman Garcia Capote]], ameriški pisatelj (* [[1924]]) * [[1985]] – [[Samantha Reed Smith]], ameriška socialna aktivistka (* [[1972]]) * [[1995]] – [[Borut Lesjak]], slovenski skladatelj, pianist (* [[1931]]) * [[2001]] – [[Aaliyah]], ameriška pevka (* [[1979]]) * [[2012]] – [[Neil Armstrong]], ameriški astronavt (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|825]] [[Kategorija:Avgust|125]] aibly88eq3kacdl107ah6o7frhfnh5q 0 4389 6689031 6682788 2026-06-14T01:52:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = <big>日本国</big><br />''Nipon-koku'' ali ''Nihon-koku'' | conventional_long_name = Japonska | common_name = Japonska | common_name2 = Japonske | image_flag = Flag of Japan.svg | image_coat = Imperial Seal of Japan.svg | symbol_type = Cesarski pečat | image_map = Japan (orthographic projection).svg | national_anthem = ''Kimi ga Yo''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> | official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> | capital = [[Tokio]] | latd = 35 | latm = 41 | latNS = N | longd = 139 | longm = 46 | longEW = E | largest_settlement_type = največje mesto | largest_city = [[Tokio]] | government_type = [[Ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) | leader_name2 = [[Sanae Takaiči]] (LDS) | area_rank = 61. | area_km2 = 377.972 | percent_water = 0,8 % | population_census = 126.226.568<ref>{{navedi splet|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&layout=datalist&toukei=00200521&tstat=000001136464&cycle=0&year=20200&month=24101210&tclass1=000001136465&tclass2=000001154388&tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=2021-06-26|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_estimate = 125.502.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=2022-04-17|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 11. | population_density_km2 = 332 | population_density_rank = 24. | GDP_year = 2022 | GDP_ref = <ref name="IMFWEOJP">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2027&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=Mednarodni denarni sklad|date=April 2022}}</ref> | GDP_PPP = 6,110 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 4. | GDP_PPP_per_capita = 48.814 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 35. | GDP_nominal = 4,912 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 3. | GDP_nominal_per_capita = 39.243 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 26. | demonym = Japonec, Japonka | sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] | established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] | established_event2 = [[Ustava Meidži]] | established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] | established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] | established_date1 = 11. februar, 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.² | established_date2 = 29. november 1890 | established_date3 = 3. maj 1947 | established_date4 = <br />28. april 1952 | Gini = 33,4 | Gini_year = 2018 | Gini_ref = <ref>{{navedi enciklopedijo|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development(OECD)|accessdate=2021-07-25}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,925<!-- Number only, between 0 and 1. --> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 19. | currency = [[japonski jen|jen]] (¥) | currency_code = JPY | country_code = JPN | time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] | utc_offset = +9 | time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' | utc_offset_DST = | date_format = llll-mm-dd | cctld = [[.jp]] | calling_code = 81 | ISO_3166-1_alpha2 = JP | ISO_3166-1_alpha3 = JPN | ISO_3166-1_numeric = 392 | sport_code = JPN | vehicle_code = J | footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. | footnote2 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. | religion = šintoizem 56 %,<br/>budizem 35 %,<br/>krščanstvo 2 %,<br/>ostalo 7 % }} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nipon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nipon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|url=https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=[https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan/page/n158 143]–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio | issn = 0918-7960}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|url=https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=[https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9/page/n31 22]–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |url=https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=[https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas/page/42 42] |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja [[Nara (mesto)|Nara]]). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Heian. V obdobju Heian (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Taira|klanom Taira]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''[[šogunat]]'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino šogunata Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi [[zen budizem|zen budizma]]. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], slikarska tehnika ''[[sumi-e]]''). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov (''[[Daimjo|dajmjojev]]'') je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |url=https://archive.org/details/historyofjapan00sans|publisher=Stanford University Press|pages=[https://archive.org/details/historyofjapan00sans/page/42 42], 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar pomeni začetek trgovinske in kulturne izmenjave z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Odo Nobunaga|Odu Nobunagu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, s čemer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Tojotomi Hidejoši]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugava Iejasu]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozei]] leta 1603 imenoval za šoguna, v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[šogunat Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|url=https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=[https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn/page/n62 61]}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''buke šohatto''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in [[samuraj]]ev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast pa je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]],<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref> in država se je zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''kokugaku'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white portrait of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Meidži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Meidžija ([[Obnova Meidži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Meidži|obdobju Meidži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Meidži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Taiša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nanking]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hongkong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|url=https://archive.org/details/sim_international-security_fall-1993_18_2/page/154|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|url=https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=[https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse/page/n16 1]–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|url=https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=[https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom/page/284 284]–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman |date=6.3.2007 |work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007 |archive-date=2016-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411091335/http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |url-status=dead }}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Povzročil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo [[obdobje Reiva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/8 8]–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokaidu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Tokijski potres leta 1923]] je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in potres v Tohokuju leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja regije [[Čugoku]] in [[Šikoku]] ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med deževno dobo<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|url=https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=[https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara/page/18 18]–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[japonski črni medved]] (''Ursus thibetanus japonicus''), [[japonski makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunasti pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Pet naravnih spomenikov (starodavni gozd [[Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Bonin|Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v Unescov seznam naravne svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp Unesco]</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016|archive-date=2016-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160214021405/http://epi.yale.edu/country/japan|url-status=dead}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n79 55]–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega ''Bürgerliches Gesetzbuch'', ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n155 131]|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Japonske}} Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski. Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''' (43 prefektur (県, ''ken''), dve mestni prefekturi (府, ''fu'', Osaka in Kkōto), eno 'okrožje' (道, ''dō'', Hokaidō) in eno 'metropola' (都, ''to'', Tokijska metropola).), od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema. 1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke. Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, ''gun'') sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi. '''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem: *Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, ''seirei šitei toši''), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, ''šitei toši'') ali mesto z vladnim odlokom (政令市, ''seirei ši''), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke. *Osrednje mesto (中核市, ššChūkakushišš) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji. *Posebno mesto (特例市, ''Tokureiši'') na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena. *Mesto (市, ''ši'') je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini, industriji ali drugih mestnih poklicih. '''Posebni oddelki''' (特別区, ''tokubetsu-ku'') so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio. ==== Prefekture ==== {{glavni|Japonske prefekture}} [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]] Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Ivate|Ivate]] # [[Prefektura Mijagi|Mijagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Jamagata|Jamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagava|Kanagava]] # [[Prefektura Nigata|Nigata]] # [[Prefektura Tojama|Tojama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kjoto|Kjoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Vakajama|Vakajama]] # [[Prefektura Totori|Totori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okajama|Okajama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagava|Kagava]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Tradicionalne regije === {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * [[Honšu]]: ** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Nigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (mesto)|Nara]] in [[Vakajama]]. ** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katero sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707041720/http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|url-status=dead}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile]] se delijo na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne smejo napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se je predsednik vlade [[Šinzo Abe]] zavzemal za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice |url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date=13.7.2010 |accessdate=12.4.2011 |archive-date=2014-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141029205933/http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |url-status=dead }}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017 |archive-date=2007-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613005546/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hongkong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |url=https://archive.org/details/originsofjapanes0000howe_y8v2 |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Meidži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/18 18]–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006|archive-date=2006-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20061120013846/http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|url-status=dead}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en |archive-date=2020-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419144553/http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |url-status=dead }}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=Svetovna banka|accessdate=2020-11-11}}</ref> Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=2012-05-22|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}</ref> Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;<ref>{{navedi časopis|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}</ref> kmetijstvo predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.<ref>{{navedi splet|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=2020-11-11|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620151745/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|url-status=dead}}</ref> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ |url-status=dead }}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2021-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227131900/http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |url-status=dead }}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ|url-status=dead}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2013-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131106174001/http://www.oica.net/category/production-statistics/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413073332/http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |url-status=dead }}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014 |archive-date=2017-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161435/http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |url-status=dead }}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210301183653/https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]] {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem}} Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202070544/https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|url-status=dead}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''[[rjokan]]'' in vrelcev tople vode ''[[onsen]]''. Japonska ima [[Kraji svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine:<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref> *Budistični spomeniki na območju Horyu-ji *[[Grad Himedži]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota]] (mesta Kjoto, Uji in Otsu) *Zgodovinski vasi Širakava-go in Gokajama *[[Spomenik miru v Hirošimi]] (Genbaku Dome) *[[Svetišče Icukušima]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]] *[[Svetišča in templji Nikko]] *Mesta Gusuku in z njimi povezane nepremičnine kraljestva Rjukju *[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Ki]] *[[Narodni park Širetoko]] *[[Rudnik srebra Ivami Ginzan]] in njegova kulturna krajina *[[Hiraizumi]] – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo ([[Mocu-dži]]) *[[Otočje Bonin]] *[[Fudži]], sveto mesto in vir umetniškega navdiha *[[Svilarna Tomioka]] in sorodna mesta *[[Meidži industrijska mesta|Prizorišča japonske industrijske revolucije Meidži: železo in jeklo, ladjedelništvo in premogovništvo]] *Dela arhitekta [[Le Corbusier]]ja, izjemen prispevek k modernemu gibanju: [[Narodni muzej zahodne umetnosti]] * *[[Sveti otok Okinošima in z njim povezana mesta v regiji Munakata]] *[[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]] *[[Skrita krščanska mesta v regiji Nagasaki]] *[[Skupina Mozu-Furuiči Kofun: grobnice starodavne Japonske]] *[[Obdobje Džomon|Prazgodovinska najdišča Džomon]] na severu Japonske == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232155/http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009 |archive-date=2010-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100309181812/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=International Road Assessment Program|archive-date=2014-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140702172231/http://www.iraptranstats.net/jp|url-status=dead}}{{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116212758/http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomembna so tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10 % trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|url=https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=[https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak/page/n71 63]|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=Reuters|date=5.5.2012|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924163821/http://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|url-status=dead}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006212730/http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf |date=2021-10-06 }}, June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200413172202/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |date=2020-04-13 }}, retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in jezero [[Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009|archive-date=2015-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208075044/http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|url-status=dead}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[prefektura Osaka|Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[prefektura Aiči|Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Saporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[prefektura Hjogo|Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[prefektura Kjoto|Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[prefektura Fukuoka|Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Saitama]]''' |1.222.910 |[[Prefektura Saitama|Saitama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |url = https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = [https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg/page/3 3]–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|url=https://archive.org/details/isbn_9780895775016|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=[https://archive.org/details/isbn_9780895775016/page/208 208]}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice |title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times |date=20.3.2013 |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814171503/http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |url-status=dead }}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008|archive-date=2008-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007173721/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|url-status=dead}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|url = https://archive.org/details/sim_culture-medicine-and-psychiatry_2008-12_32_4/page/516|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Meidži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet|url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100|publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010|archive-date=2010-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100316173528/http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007 |archive-date=2018-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180907184624/http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |url-status=dead }}</ref> == Kultura == {{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}} Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=2011-05-11}}</ref> Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih. === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === {{glavni|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo|Manga|Japonska glasba}} [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|[[Hokusai]]: ''Kukavica in azaleje'' (1828), [[ukijo-e]] grafika]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz grafik [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusai]] in [[Utagava Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-popular-culture_2005-02_38_3/page/456|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 |language=ko|format= |work= }}</ref> [[Japonska glasba]] je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s srunskim glasbilom ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|url=https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=[https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm/page/31 31]–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|url=https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=[https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart/page/n89 76]|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title=Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007 |archive-date=2013-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116015033/http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |url-status=dead }}</ref> V zgodnjem obdobju Heian sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Heian najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |url=https://archive.org/details/worldwithinwalls0000keen_w7k3 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Meidži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). '''[[Kabuki]]''' (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame. Gledališče Kabuki je znano po svojih močno stiliziranih predstavah, pogosto glamuroznih kostumih, ki jih nosijo nastopajoči in po dovršenem ličenju kumadori (隈取), ki ga nosijo nekateri njegovi izvajalci. Leta 2008 je bila vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/kabuki-theatre-00163|title = UNESCO – Kabuki theatre}}</ref> '''[[Bunraku]]''' (文楽) (znano tudi kot ''Ningjō džōruri'' (人形浄瑠璃)) je oblika tradicionalnega japonskega lutkovnega gledališča, ustanovljenega v Osaki v začetku 17. stoletja, ki se izvaja še danes. Leta 2008 je bila vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/ningyo-johruri-bunraku-puppet-theatre-00064|title = UNESCO - Lutkovno gledališče Ningyo Johruri Bunraku}}</ref> === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116212751/http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf |date=2013-01-16 }}, 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja|archive-date=2010-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20101129012353/http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|url-status=dead}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html|date=13.7.2009}}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007 |archive-date=2007-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070307073410/http://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |url-status=dead }}</ref> japonske borilne veščine [[Ju jutsu|jujutsu]] [[judo]], [[aikido]], Iaido, kyudo, [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Meidži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television|Nipon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nipon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«. Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017|archive-date=2019-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190805083356/https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|url-status=dead}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus |publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |url=https://archive.org/details/christiancentury0000boxe |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=[https://archive.org/details/christiancentury0000boxe/page/11 11], 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Meidži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nipon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nipon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] or4r8tyfdsdl3lhitrihveowg9bl8ti 0 4998 6689025 6677369 2026-06-14T00:37:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689025 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Država Izrael | native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}} | common_name = Izrael | common_name2 = Izraela | image_flag = Flag of Israel.svg | alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico | image_coat = Emblem of Israel.svg | alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama | symbol_type = Emblem | national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}} | alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno. | map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno | capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}} | coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}} | largest_city = | official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]] | languages_type = »Poseben status« | languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}} | ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1&nbsp;% [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3&nbsp;% [[Demografija Izraela|drugi]]}} | ethnic_groups_year = 2022 | ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref> | religion = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[judovstvo]]|18,1&nbsp;% [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9&nbsp;% [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6&nbsp;% [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8&nbsp;% [[Religija v Izraelu|drugi]]}} | religion_year = 2022 | religion_ref = <ref name="population_stat2022"/> | demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]] | leader_name1 = [[Jicak Hercog]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]] | leader_name3 = [[Amir Ohana]] | leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Uzi Vogelman]] | legislature = [[Kneset]] | sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}} | established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]] | established_date1 = 14. maj 1948 | established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]] | established_date2 = 11. maj 1949 | established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]] | established_date3 = 1958–2018 | area_km2 = 20.770–22.072 | area_rank = 149. | area_footnote = | percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> | population_estimate = 9.921.000 | population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref> | population_estimate_rank = | population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}} | population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = | population_density_rank = | GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_rank = 47. | GDP_PPP_per_capita_rank = 29. | GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 37,9 <!--number only--> | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref> | Gini_year = 2021 | HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI = 0,915 | HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> | HDI_rank = 25. | HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref> | currency_code = ILS | time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]] | utc_offset_DST = +3 | date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}} | drives_on = desna | cctld = [[.il]] | iso3166code = IL | calling_code = +972 | footnote_a = {{note|area}} 20.770&nbsp;km² je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072&nbsp;km² vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²). }} {{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}'''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno '''Država Izrael'''{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} je država na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{cite web|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države. Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{cite book|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi. Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{Cite web|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{Cite book|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]]. [[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{cite web |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{Cite book|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{cite web|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{Cite web|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{Cite news|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref> == Etimologija == [[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{cite news|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{cite news|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref> Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref> Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]] == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Začetni sionizem in britanski mandat === {{main|Britanski mandat za Palestino}} [[Slika:Herzl-balcony.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]] V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref> Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e. Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]] Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref> Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]]. Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji. Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/> === Neodvisnost in prva leta === [[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]] Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja. Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo. V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila. 1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine. 14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948. Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref> V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]] Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref> V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Konflikti in mirovni procesi === [[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]] Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]]. Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref> [[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]] [[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena. 7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/> [[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]] Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref> Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref> [[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]] Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref> Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref> Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref> == Geografija == [[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]] Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770&nbsp;km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072&nbsp;km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799&nbsp;km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref> Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]] Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7&nbsp;°C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>[https://archive.today/20120628222822/www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 Solarna energija v Izraelu]</ref> == Politična ureditev == [[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]] Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov. Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo. [[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]] Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref> Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref> Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice. === Upravna okrožja === [[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]] Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij. V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126&nbsp;km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref> === Zasedena območja === Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe. Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]] Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref> Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Mednarodni odnosi === Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>[https://archive.today/20120805080541/www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm Obvestilo ministrstva]</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami. [[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]] Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael. Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref> == Vojska == [[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]] [[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]] Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref> Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]] Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]]. V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref> Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]] Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref> Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref> === Turizem === [[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref> == Transport == [[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]] Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami. <ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref> [[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]] V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref> == Znanost in izobraževanje == [[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]] Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref> Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]] Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref> Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref> [[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]] V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref> V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> == Prebivalstvo == [[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]] Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref> Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref> Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]). V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref> V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref> Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref> === Religija === [[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]] Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]] S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih. Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica. Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Jeziki === [[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]] Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku. == Kultura == Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju. [[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]] V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju. Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat. Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref> Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih. == Šport == [[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]] Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja p. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes. Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]] V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah. Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav. Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]]. [[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]] Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez. Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref> Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje. Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami. ==Glej tudi== * [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] == Opombe == {{sklici|group=fn}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X * Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1 * Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9 * Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7 * Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X * Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1 * Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6 * Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9 * Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5 * Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9 * Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0 * Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2 * Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}} {{wikislovar}} * [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal] * [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }} * [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News] * [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem] * [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }} * [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu] * [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju] * [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu] * [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke] * [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije] {{Southwest_Asia}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Izrael| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] 7v2rw7wkyje8wmqqt9x8ad4stsvm6b7 0 5644 6689035 6675433 2026-06-14T03:43:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = <span style="line-height:1.33em;"><big> المملكة الأردنية الهاشمية </big><br />''Al-Mamlakah al-Urdunniyyah al-Hāšimiyyah''</span> |conventional_long_name = <span style="line-height:1.33em;">Hašemitska kraljevina Jordanija</span> |common_name = Jordanija |common_name2 = Jordanije |image_flag = Flag of Jordan.svg |image_coat = Coat of Arms of Jordan.svg |image_map = LocationJordan.svg |national_anthem = <big> عاش المليك </big><br />''[[As-salam al-malaki al-urdoni]]''{{presledki|2}}<small>([[prečrkovanje|prečrkovano]])¹<br />''Dolgo naj živi kralj''</small> |official_languages = [[arabščina]] |capital = [[Aman]] |latd=31 |latm=57 |latNS=N |longd=35 |longm=56 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = {{nowrap|[[ustavna monarhija]]}} |leader_title1 = [[kralj]] |leader_name1 = [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] |leader_title2 = [[ministrski predsednik Jordanije|ministrski predsednik]] |leader_name2 = [[Bisher Al-Khasawneh]] |area_km2 = 89.342 |area_rank = 110. |area_magnitude = |area_highest point = Jabal Ramm |area_lowest point = Mrtvo morje |percent_water = 0,6 |population_estimate = 10,407,793 <ref>{{navedi splet|title=Population clock|accessdate=21 May 2019|work=Jordan Department of Statistics|url=http://dosweb.dos.gov.jo/|archive-date=2019-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190818112822/http://dosweb.dos.gov.jo/|url-status=dead}}</ref> |population_estimate_year = 2019 |population_estimate_rank = 86. |population_census = 9,531,712<ref name="census">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/population-stands-around-95-million-including-29-million-guests|title=Population stands at around 9.5 million, including 2.9 million guests|accessdate=12 June 2018|publisher=The Jordan Times|last=Ghazal|first=Mohammad|date=22 January 2016}}</ref> |population_census_year = 2015 |population_density = 114 |population_density_rank = 70. |demonym = Jordanec |GDP_PPP_year = 2018 |GDP_PPP = 93.159 milijarde USD <!--IMF--> |GDP_PPP_rank = 87. |GDP_PPP_per_capita = 9.406 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 86. |HDI_year = 2017 |HDI = {{rast}} 0,735<ref name="HDI">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2017_human_development_report.pdf|title=2017 Human Development Report Summary|date=14 September 2018|accessdate=14 September 2018|publisher=United Nations Development Programme}}{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |HDI_rank = 95. |HDI_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |Gini = 35,4 |Gini_year = 2011 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI|title=Gini index|work=World Bank|accessdate=12 June 2018}}</ref> | Gini_rank = 79. |Gini_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Emirat Transjordanija|Emirate]] | established_date1 = 11. april 1921 |established_event2 = konec mandata [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] v [[Liga narodov|Ligi narodov]] |established_date2 = <br />[[25. maj]] [[1946]] | established_event3 = Ustava | established_date3 = 11. januar 1952 |currency = [[jordanski dinar]] |currency_code = JOD |time_zone = [[UTC]]+2 |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[UTC]]+3 |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.jo]] |calling_code = 962 |ISO_3166-1_alpha2 = JO |ISO_3166-1_alpha3 = JOR |ISO_3166-1_numeric = 400 |sport_code = JOR |vehicle_code = JOR |footnote1 = Hkrati je tudi [[kraljeva himna]]. | official_website = [https://jordan.gov.jo/wps/portal/%5c?lang=en#/ jordan.gov.jo] }} '''Jordanija''' (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn [al.ʔur.dunː]), uradno '''Hašemitska kraljevina Jordanija''' (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية ''Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje''), je [[morje|obmorska]] [[država]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] na vzhodnem bregu reke [[Jordan]]. Na severu meji na [[Sirija|Sirijo]], na severovzhodu na [[Irak]], na vzhodu in jugu na [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] ter na zahodu na [[Izrael]] in zasedeni [[Zahodni breg]] reke Jordan, kjer meji tudi na [[Mrtvo morje]]. Na jugu ima država pri [[pristanišče|pristaniškem]] [[mesto|mestu]] [[Akaba]] v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] 26 kilometrov obale ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]], vendar je drugače zaprta. Jordanija je strateško locirana na križišču Azije, Afrike in Evrope. Glavno mesto [[Aman]] je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče države. == Etimologija == Jordanija je ime dobila po reki Jordan, ki tvori večji del severozahodne meje države. Medtem ko je bilo predlagano več teorij o izvoru imena reke, je najverjetneje, da izhaja iz semitske besede ''Yarad'', kar pomeni 'spuščajoč', kar odraža upadanje reke.<ref name="etm1">{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=goq0VWw9rGIC|title= Mercer Dictionary of the Bible|accessdate= 15 June 2018|year= 1990|pages= 466–467, 928|first1= Watson E.|last1= Mills|first2= Roger Aubrey|last2= Bullard|publisher= Mercer University Press|isbn= 9780865543737}}</ref> Večji del območja, ki tvori sodobno Jordanijo, se je v zgodovini imenoval ''[[Transjordanija (regija)|Transjordanija]]'', kar pomeni 'čez Jordan', ki se je uporabljal za označevanje dežel vzhodno od reke. [[Stara zaveza]] omenja območje kot 'drugo stran Jordana'. Zgodnje arabske kronike so reko imenovale ''Al-Urdunn'', kar ustreza semitskemu ''Yarden''. ''Jund Al-Urdunn'' je bil vojno okrožje okoli reke v zgodnji islamski dobi.<ref name="etm2">{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/palestineundermo00lest|title= Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A. D. 650 To 1500|page= 52|publisher=Alexander P. Watt for the Committee of the Palestine Exploration Fund|first= Guy|last= Le Strange|date= 1890|accessdate= 15 June 2018}}</ref> Kasneje, v času [[Jeruzalemsko kraljestvo|križarskih pohodov]] v začetku drugega tisočletja, je bilo na območju pod imenom ''Oultrejordain'' ustanovljeno gospostvo.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=nx4TAQAAIAAJ|title= Crusader Warfare: Muslims, Mongols and the struggle against the Crusades|first= David|last= Nicolle|publisher= Hambledon Continuum|date= 1 November 2007|accessdate= 15 June 2018|page= 118|isbn= 9781847251466}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Jordanije}} === Antično obdobje === [[File:20100923 amman37.JPG|thumb|left|''Kipi 'Ain Ghazal'' (c.7250 pr. n. št.) najden v Amanu, so med najstarejšimi človeškimi kipi, ki so jih kdaj našli.]] Najstarejši dokazi o nastanku [[človečnjaki|človečnjakov]] (''Hominoidea'') v Jordaniji segajo že vsaj 200.000 let v preteklost <ref name="KOJ">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-jfWCgAAQBAJ&pg=PA23|accessdate=16 June 2018|date=8 December 2015|publisher=Princeton University Press|first=Raphael|last=Patai|title=Kingdom of Jordan|pages=23, 32|isbn=9781400877997}}</ref>. Jordanija je bogata s [[paleolitik|paleolitskimi]] (do pred 20.000 leti) ostanki zaradi svoje lege v [[Levant]]u, kjer so se širili hominidi iz Afrike <ref name="chap-paleolithic">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4877|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Traces of Man. The Palaeolithic Period (<1.5 million – ca 20,000 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=94–99}}</ref>. Pretekla okolja so pritegnila različne hominide in v tem obdobju je bilo najdenih več ostankov orodja. Najstarejši dokazi o pridelavi kruha so bili najdeni v 14.500 let starem natufijskem najdišču v severovzhodni Jordanski puščavi. V obdobju neolitika (10.000–4500 pred sedanjostjo) se je zgodil prehod iz lovca nabiralca v ustanavljanje naseljenih kmetijskih vasi. [['Ain Ghazal]], ena takih vasi v današnjem vzhodnem [[Aman]]u, je eno največjih znanih prazgodovinskih naselij na Bližnjem vzhodu. Tam so odkrili desetine mavčnih kipov človeške oblike iz leta 7250 pred našim štetjem ali prej in so med najstarejšimi, ki so jih kdaj našli. [26] Razen običajnih[[bakrena doba|bakrenodobnih]] vasi (4500–3600 pr. n. št.) kot je Tulaylet Ghassul v dolini Jordana <ref>{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4879|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Refining of Tools. The Epipalaeolithic Period (c 23,000 - 11,600 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=100–105}}</ref>, je vrsta okroglih kamnitih ograd v vzhodni bazaltni puščavi - katerih namen ostaja negotov - osupnila arheologe. [[File:Mesha Stele (511142469) (cropped).jpg|thumb|right|upright| ''Meševa stela'' (c. 840 pr. n. št.) opisuje slavo Meše, moabskega kralja.]] Utrjena mesta in urbana središča so se prvič pojavila v južnem Levantu že v bronasti dobi (3600–1200 pr. n. št.) <ref name="atlas11">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4885|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Cities in Early Bronze Age (3600-2000 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=117–118}}</ref>. Wadi Feynan je postal regijsko središče za pridobivanje [[baker|bakra]], ki so ga v velikem obsegu izkoriščali za pridobivanje [[bron]a. Trgovina in gibanje ljudi na Bližnjem vzhodu je doseglo vrhunec, širila in izpopolnjevala se je civilizacija. Vasi v Transjordaniji so se hitro razširila na območja z zanesljivimi vodnimi viri in kmetijskimi zemljišči. Stari Egipčani so se razširili proti Levantu in obvladovali oba brega reke Jordan. V [[železna doba|železni dobi]] (1200–332 pr. n. št.) po umiku Egipčanov je bila Transjordanija dom kraljestev Ammon, [[Edom]] in [[Moab]]. Govorili so semitske jezike kanaanske skupine in veljajo za plemenska kraljestva in ne države. Ammon je bil na planoti Amana; Moab v visokogorju vzhodno od Mrtvega morja; in Edom na območju okoli Wadi Araba navzdol proti jugu. <ref name="AEM">{{cite conference|first1=Oystein S.|last1=LaBianca|first2=Randall W.|last2=Younker|author-link=|title=The Kingdoms of Ammon, Moab, and Edom: The Archaeology of Society in Late Bronze/Iron Age Transjordan (ca. 1400–500 BCE)|book-title=The Archaeology of Society in the Holy Land|editor=Thomas Levy|page=114|publisher=Leicester University Press|date=1995|location=|url=https://www.academia.edu/744029/The_Kingdoms_of_Ammon_Moab_and_Edom_The_Archaeology_of_Society_in_Late_Bronze_Iron_Age_Transjordan_Ca._1400-500_BCE_|doi=|id =|access-date=16 June 2018}}</ref> Ta transjordanska kraljestva so bila v nenehnem konfliktu s sosednjimi hebrejskimi kraljestvi Izrael in Judeja, osredotočenimi zahodno od reke Jordan, čeprav je bilo znano, da so občasno nadzirali majhne dele vzhodno od reke. Eden od zapisov o tem je [[Meševa stela]], ki jo je moabski kralj Meša postavil leta 840 pred našim štetjem in se hvali z gradbenimi projekti, ki jih je izvedel v Moabu in spominja na njegovo slavo in zmago nad [[Izraelci]] (Hebrejci) <ref name="rollston">{{navedi knjigo|page=54|title=Writing and Literacy in the World of Ancient Israel: Epigraphic Evidence from the Iron Age|url=https://books.google.com/books?id=kx9Uke_IfloC&pg=PA54|accessdate=16 June 2018|first=Chris A.|last=Rollston|year=2010|publisher=Society of Biblical Lit|isbn=9781589831070}}</ref>. Stela je eden najpomembnejših neposrednih poročil svetopisemske zgodovine. Okoli leta 700 pred našim štetjem so kraljestva izkoristila trgovino med Sirijo in Arabijo, ko je [[Asirija#Novoasirsko cesarstvo (1056 - 612 pr. n. št.) |Asirsko cesarstvo]] nadziralo Levant. [[Babilonija#Novobabilonsko cesarstvo (626-539 pr. n. št.) |Babilonci]] so prevzeli cesarstvo po njegovem razpadu leta 627 pr. n. št. Čeprav so kraljestva podprla Babilonce proti Judeji v opustošenju Jeruzalema leta 597 pred našim štetjem, so se desetletje pozneje uprli proti njim. Kraljestva so bila ponižana v vazale in tako ostala pod [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijskim]] in [[Makedonija (kraljestvo) |Helenskim]] cesarstvom <ref name="chap-iron">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/5075|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Iron Age and the Persian Period (1200-332 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=126–130}}</ref>. Vendar pa so v času rimske vladavine okoli leta 63 pred našim štetjem Amon, Edom in Moab izgubili svoje izrazite identitete in se asimilirali v rimsko kulturo. === Klasično obdobje === [[File:Al Khazneh Petra edit 2 (cropped).jpg|thumb|left|upright|Al-Khazneh v Petri (približno 1. stoletje n. št.) mislijo, da je mavzolej nabatejskega kralja Areta IV.]] Osvajanje [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 332 pred našim štetjem je na Bližnji vzhod uvedlo helenistično kulturo. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pred našim štetjem se je cesarstvo razdelilo med njegove generale in na koncu je bil večji del Transjordanije predmet spora med Ptolemajci s sedežem v Egiptu in Selevkidi s sedežem v Siriji. Nabatejci, nomadski Arabci s sedežem južno od Edoma, so izkoristili boj med dvema grškima silama in uspeli leta 169 pred našim štetjem ustanoviti neodvisno kraljestvo. Nabatejsko kraljestvo je nadziralo velik del trgovskih poti v regiji in se je raztezalo proti jugu ob obali Rdečega morja v puščavo Hedžas, vse do severa do Damaska, ki so ga nadzorovali le kratek čas (85–71 pred našim štetjem). Nabatejci so z nadzorom nad trgovinskimi potmi obogateli in pogosto vzbujali zavist svojih sosedov. {{sfn|Taylor|2001|p=51-70}} [[Petra (Jordanija) |Petra]], neplodna prestolnica Nabatejcev, je cvetela v 1. stoletju našega štetja, saj so jo napajali obsežni vodni namakalni sistemi in kmetijstvo. Bili so tudi nadarjeni rezbarji kamna, ki so v 1. stoletju našega štetja zgradili svojo najbolj dovršeno strukturo, [[Al-Khazneh]]. Verjame se, da gre za mavzolej arabskega nabatejskega kralja Areta IV. <ref name="petra">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}</ref> Rimske legije pod Pompejem so osvojile velik del Levanta leta 63 pred našim štetjem, s čimer se je začelo obdobje rimske vladavine, ki je trajalo štiri stoletja. Leta 106 je cesar [[Trajan]] neopazno aneksiral Nabatejo in obnovil [[Kraljeva cesta (antična)|Kraljevo cesto]], ki je postala znana kot cesta [[Via Traiana Nova]]. <ref name="roman">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=PVZfx3Y6o5IC&pg=PA573|page=573|title=The Roman Frontier in Central Jordan: Final Report on the Limes Arabicus Project|year=2006|publisher=Dumbarton Oaks|first1=Samuel|last1=Parker|first2=John|last2=Betlyon|accessdate=3 July 2018|isbn=9780884022985}}</ref> Rimljani so grškim mestom Transjordanije – Filadelfija (Aman), Gerasa ([[Džeraš]]), Gedara ([[Umm Qais]]), Pella ([[Tabaqat Fahl]]) in Arbila ([[Irbid]]) in drugim helenističnim mestom v Palestini in južni Siriji dali raven samostojnosti z oblikovanjem ''Dekapolisa'', desemestne lige <ref name="atlas15">{{navedi knjigo|url=https://books.openedition.org/ifpo/4903|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=Roman Arabia|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=155–161}}</ref>. Džeraš je eno najbolje ohranjenih rimskih mest na vzhodu; obiskal ga je celo cesar [[Hadrijan]] med potjo v Palestino. [[File:Jerash 01 (cropped).jpg|thumb|right|Ovalni forum Džeraša (približno 1. stoletje n. št.), ki je bil del desetmestne rimske lige ''Dekapolis''.]] Leta 324 se je [[Rimsko cesarstvo]] razcepilo, Vzhodno rimsko cesarstvo - pozneje imenovano [[Bizantinsko cesarstvo]] - je še naprej nadziralo ali vplivalo na regijo do leta 636 našega štetja. Krščanstvo je postalo legalno v cesarstvu leta 313, uradna državna religija pa leta 390, potem ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] prevzel krščanstvo. Transjordanija je v času Bizanca uspevala, krščanske cerkve so bile zgrajene povsod. [[Cerkev iz Akabe]] v Ayli, ki je bila zgrajena v tem obdobju, velja za prvo namensko krščansko cerkev na svetu <ref>{{navedi splet|url=http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/first-purpose-built-church|title=First purpose-built church|accessdate=4 July 2018|publisher=Guinness World Records}}</ref>. [[Umm ar-Rasas]] v južnem Amanu vsebuje vsaj 16 bizantinskih cerkva. Po [[Galilejski potres leta 363|potresu leta 363]] so bile uničile številne strukture v Petri, pojavile so se tudi morske trgovinske poti in Petra je postala zapuščen kraj. [[Sasanidsko cesarstvo]] na vzhodu je postalo rival Bizantincem in pogosta [[Bizantinsko-perzijska vojna |soočenja]] so pripeljala do tega, da so Sasanidi nadzirali nekatere dele regije, vključno s Transjordanijo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2aTFAgAAQBAJ&pg=PA302|title=The Byzantine-Islamic Transition in Palestine: An Archaeological Approach|accessdate=4 July 2018|date=30 January 2014|first=Gideon|last=Avni|publisher=OUP Oxford|page=302|isbn=9780191507342}}</ref> === Islamsko obdobje === Leta 629, med bitko pri Mu'tahu v današnjem Al Karaku, so Bizantinci in njihovi arabski krščanski pomagači, [[Gasanidi]], preprečili napad muslimanskih sil [[Pravoverni kalifi|Rašidunov]], ki je krenila proti severu proti Levantu iz Hejaza (v današnji Savdski Arabiji) <ref name="Bowersock">{{navedi knjigo|last=Bowersock|first=G. W.|last2=Brown|first2=Peter|last3=Grabar|first3=Oleg|title=Late Antiquity: A guide to the Postclassical World|publisher=Harvard University Press|accessdate=17 June 2018|url=https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&pg=PA468|isbn=9780674511736|year=1999|pages=468–469}}</ref>. Bizantinci pa so muslimane leta 636 pred n. št. premagali v odločilni bitki pri [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]]u, severno od Transjordanije. Ta je bila bistveno ozemlje za osvojitev Damaska. Prvemu ali rašidunskem kalifatu so sledili Omajadi (661–750). Pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] je bilo v Transjordaniji zgrajenih več puščavskih [[grad]]ov, med njimi: [[Qasr Amra]], [[Qasr Al-Mshatta]], [[Qasr Al-Kharanah]], [[Qasr Al-Hallabat]] in [[Qasr Azraq]]. Pohod [[Abasidski kalifat |Abasidskega kalifata]] za prevzem Omajadskega se je začel v Transjordaniji. Močan [[potres]] leta 747 naj bi prispeval k porazu Omajadov. Abasidi so prestolnico kalifata preselili iz Damaska v [[Bagdad]]. V času Abasidske vladavine (750–969) se je več arabskih plemen preselilo proti severu in se naselilo v Levantu. Hkrati je rast pomorske trgovine zmanjšala osrednji položaj Transjordanije, območje pa je postajalo vse bolj siromašno. Po propadu Abasidov je Transjordaniji vladal [[Fatimidski kalifat]] (969–1070), nato pa križarsko [[Jeruzalemsko kraljestvo]] (1115–1187).{{sfn|Salibi|1998|p=22}} [[File:Kerak BW 1 (cropped).JPG|thumb|right|Grad Al-Karak (približno 12. stoletje), ki so ga zgradili križarji, pozneje pa so ga razširili muslimanski Ajubidi in mameluki.]] Križarji so zgradili več križarskih gradov kot del gospostva [[Oultrejordain]], vključno z [[grad Montreal|gradom Montreal]] in [[Grad Al-Karak |Al-Karak]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-_NbE5obqRMC|title=Secular Buildings in the Crusader Kingdom of Jerusalem: An Archaeological Gazetteer|page=2|publisher=Cambridge University Press|date=11 December 1997|accessdate=18 June 2018|first1=Denys|last1=Pringle|first2=Denys|last2=Pringle|isbn=9780521460101}}</ref>. Ajubidi so zgradili [[grad Ajlun]] in obnovili starejše gradove, da bi jih uporabili kot vojaške postojanke proti križarjem. Med bitko pri Hattinu (1187) blizu [[Galilejsko jezero|Galilejskega jezera]] (tudi Tiberijsko jezero) severno od Transjordanije so križarji izgubili [[Saladin]]a, ustanovitelja rodbine [[Ajubidi|Ajubidov]] (1187–1260). Vasi v Transjordaniji pod Ajubidi so postale pomembna postajališča za muslimanske romarje, ki so se odpravili v [[Meka|Meko]] in so potovali po poti, ki je povezala Sirijo s Hejazom. [[Mameluki]] (1260–1516) so (1260–1516) uporabljali in razširili več gradov Ajubidov in so Transjordanijo razdelili med provinci Karak in Damask. V naslednjem stoletju je Transjordanija doživel mongolske napade, vendar so jih mameluki na koncu po [[Bitka pri Ajn Džalutu |bitki pri Ain Džalutu]] (1260) zavrnili. <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-OmCfNI_SxAC&pg=PA11|title=Trade, Travel, and Exploration in the Middle Ages: An Encyclopedia|first1=John|last1=Friedman|first2=Kristen|last2=Figg|publisher=Routledge|date=4 July 2013|accessdate=18 June 2018|page=11|isbn=9781135590949}}</ref> Leta 1516 so sile Osmanskega kalifata osvojile ozemlje mamelukov. Vasi v Transjordaniji so bile v 16. stoletju razmeroma bogate, vendar so bile pozneje opuščene. Kraji so bili za osmanske oblasti izrednega pomena. Posledično je bila prisotnost Osmanov skoraj odsotna in zmanjšana na letne obiske pobiranja davkov. Več arabskih beduinskih plemen se je v Transjordanijo preselilo iz Sirije in Hejaza v prvih treh stoletjih osmanske vladavine, vključno plemena Adwan, Bani Sakhr in Howeitat. Ta plemena so uveljavljala zahteve po različnih delih regije in Transjordanija je tako zapadla v stanje anarhije, ki je trajala vse do 19. stoletja. To je privedlo do kratkotrajne okupacije vahabitskih sil (1803–1812), ultraortodoksnega islamskega gibanja, ki se je pojavilo v Najdu (v sodobni Savdski Arabiji). Ibrahim Paša, sin guvernerja egiptovskega ejaleta na zahtevo osmanskega sultana, je do leta 1818 ukoreninil vahabite. {{sfn|Salibi|1998|p=27-30}} Leta 1833 je Ibrahim paša vzpostavil svojo oblast nad Levantom. Njegova zatiralska politika je leta 1834 pripeljala do neuspešnega kmečkega upora v Palestini. Transjordanski mesti Al-Salt in [[Al-Karak]] so uničile sile Ibrahima paše zaradi zatiranja kmečkih voditeljev uporov. Egipčanska vladavina je bila prisilno končana leta 1841, obnovljena pa je bila osmanska vlada.<ref name="cup">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AMAbXGQDmDYC&pg=PA31|page=31|title=Frontiers of the State in the Late Ottoman Empire: Transjordan, 1850–1921|accessdate=8 June 2016|date=11 April 2002|publisher=Cambridge University Press|first=Eugene|last=Rogan|isbn=9780521892230}}</ref> [[File:Ajloun Castle 1.jpg|thumb|right|Grad Ajlun (približno 12. stoletje), ki ga je zgradil ajubidski vodja [[Saladin]] za obrambo proti križarjem.]] Šele po kampanji Ibrahima paše je Osmansko cesarstvo poskušalo utrditi svojo prisotnost v sirskem Vilajetu, katerega del je bila tudi Transjordanija. Niz davčnih in zemljiških reform (''Tanzimat'') leta 1864 je prinesel nekaj blaginje kmetijstvu in zapuščenim vasicam, hkrati pa je sprožil povratne učinke na drugih območjih Transjordanije. Muslimanski [[Čerkezi]] in [[Čečeni]], ki so bežali pred ruskim preganjanjem, so iskali zatočišče v Levantu. V Transjordaniji in z osmansko podporo so se leta 1867 Čerkezi najprej naselili v davno zapuščeni okolici Amana, kasneje pa tudi v okoliških vaseh.<ref name="leg">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HRV9AgAAQBAJ&pg=PA14|page=14−15|accessdate=7 June 2016|title=Jordan: A Hashemite Legacy|first=Beverley|last=Milton-Edwards|first2=Peter|last2=Hinchcliffe|publisher=Routledge|date=5 June 2009|isbn=9781134105465}}</ref> Potem ko so osmanske oblasti ustanovile svojo administracijo, naborništvo in strogo davčno politiko, je na območjih, ki so jih nadzorovali, prišlo do uporov. Transjordanska plemena so se uprla (upor Šoubak (1905) in upori Karak (1910)), a bila brutalno zatrta. Gradnja [[Hedžaška železnica|Hedžaške železnice]] leta 1908 - ki se je raztezala po vsej Transjordaniji in povezala Meko s Carigradom - je gospodarsko pomagala prebivalstvu, saj je Transjordanija postala postajališče za romarje. Vendar so vse večje politike turkifikacije in centralizacije, ki jih je sprejelo Osmansko cesarstvo, razočarale Arabce v Levantu. === Sodobnost === {{glavni| Emirat Transjordanija}} [[File:030Arab.jpg|thumb|left|Vojaki arabske vojske pod vodstvom Hašemita, ki so leta 1916 držali zastavo Velikega arabskega upora.]] Štiri stoletja stagnacije med osmansko vladavino so se končala med prvo svetovno vojno z arabskim uporom 1916, ki so ga poganjale dolgotrajne zamere osmanskim oblastem in vse večji arabski nacionalizem. Upor so vodili Hussein, šarif iz Meke in njegovi sinovi [[Abdulah Ibn Husein |Abdulah]], [[Faisal I. Iraški|Faisal]] in Ali, člani [[Hašemiti|hašemitske]] družine iz Hejaza, potomci preroka Mohameda. Na lokalni ravni je upor pridobil podporo transjordanskih plemen, vključno z beduini, Čerkezi in kristjani. Zavezniki prve svetovne vojne, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, katerih interesi so se zbližali z Arabci, so nudili podporo. Upor se je začel 5. junija 1916 iz Medine in se širil proti severu, dokler boji niso dosegli Transjordanije v bitki pri Akabi, 6. julija 1917.<ref name="revolt">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA117|page=117|title=World War I: Encyclopedia, Volume 1|publisher=ABC-CLIO|first=Spencer|last=Tucker|year=2005|accessdate=5 July 2018|isbn=9781851094202}}</ref> Upor je dosegel svoj vrhunec, ko je Faisal oktobra 1918 vstopil v Damask in na (Occupied Enemy Territory Administration ) OETA vzhodu ustanovil vojaško upravo, ki jo je vodil arabski narod, kasneje razglašena za Arabsko kraljestvo Sirija, katere del je bila tudi Transjordanija. V tem obdobju je najdaljšo regijo države, vključno Ma'an in Akabo, zahtevalo tudi sosednje kraljestvo Hejaz. Že nastalo Hašemitsko kraljestvo nad Veliko Sirijo se je 24. julija 1920 med bitko pri Maysalunu moralo predati francoskim četam; Francozi so zasedli le severni del Sirskega kraljestva in Transjordanijo zapustili v obdobju interregnum. Arabske težnje niso uspele pridobiti mednarodnega priznanja, predvsem zaradi tajnega [[Sykes-Pickotov sporazum|sporazuma Sykes-Picot]] iz leta 1916, ki je regijo razdelil na francosko in britansko vplivno sfero in [[Balfourjeva deklaracija |Balfourjeve deklaracije]] iz leta 1917, ki je Judom obljubila Palestino. Hašemiti in Arabci so to videli kot izdajo svojih prejšnjih dogovorov z Britanci, vključno z dopisovanjem McMahon-Hussein iz leta 1915, v katerem so Britanci izrazili pripravljenost priznati neodvisnost združene arabske države, ki se razteza od [[Alep]]a do [[Aden, Jemen|Adna]] pod vladavino Hašemitov.<ref name="tell2013">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XR56Jup9hwwC&pg=PT55|title=The Social and Economic Origins of Monarchy in Jordan|publisher=Springer|first=Tariq Moraiwed|last=Tell|doi=10.1057/9781137015655|accessdate=23 July 2018|date=7 January 2013|isbn=978-1-349-29089-5}}</ref> [[File:The high commissioner's first visit to Transjordan, in Es-Salt..jpg|thumb|left|Prebivalci Al-Salta se zberejo 20. avgusta 1920 med obiskom britanskega visokega komisarja v Transjordaniji.]] Britanski visoki komisar za Palestino in Transjordanijo Herbert Samuel je 21. avgusta 1920 odpotoval v Transjordanijo, da bi se srečal s prebivalci mesta Al-Salt. Tam je izjavil, da bo britanska vlada pomagala pri ustanovitvi lokalnih vlad v Transjordaniji, ki naj bo ločena od Palestine. Britanski uradniki so se 2. septembra v Umm Qaisu srečali s pomembnimi Transjordanci, kjer je major Fitzroy Somerset prejel peticijo, v kateri je zahteval, da neodvisno arabsko vlado v Transjordaniji vodi arabski knez (emir); prodaja zemljišč v Transjordaniji Judom in preprečevanje tamkajšnjega judovskega priseljevanja; da Britanija financira in ustanovi narodno vojsko; in ohraniti prosto trgovino med Transjordanijo in ostalo regijo.<ref name="tj">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HXNnEkLRtSoC&pg=PA35|page=35|title=Nationalist Voices in Jordan: The Street and the State|publisher=University of Texas Press|date=15 September 2009|author=Betty S. Anderson}}</ref> Približno ob istem času je Abdulah, drugi sin šarifa Husseina, prišel 21. novembra 1920 iz Hejaza z vlakom v Ma'an na jugu Transjordanije, da bi unovčil veliko sirsko kraljestvo, ki ga je izgubil njegov brat. Transjordanija je bil takrat v neredu, saj s svojimi nefunkcionalnimi lokalnimi upravami ni obvladala položaja. Abdulah je pridobil zaupanje plemenskih voditeljev, preden so se prepričali v prednosti organizirane vlade. Abdulahovi uspehi so pri Britancih vzbujali zavist, čeprav jim je bilo to v interesu, zato so Abdulaha nenaklonjeno sprejeli za vladarja Transjordanije. Marca 1921 so se Britanci odločili, da to območje dodajo v svoj mandat za Palestino, v katerem bodo izvajali svojo politiko "šarifijanske rešitve", ne da bi uporabili določbe mandata, ki obravnavajo judovsko naselitev. 11. aprila 1921 je bil ustanovljen Transjordanski Emirat z Abdulahom kot emirjem. {{sfn|Salibi|1998|p=93-101}} Septembra 1922 je svet [[Društvo narodov |Društva narodov]] Transjordanijo priznal kot državo po pogojih transjordanskega memoranduma.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historynet.com/creating-chaos-lawrence-of-arabia-and-the-1916-arab-revolt.htm|title=Creating Chaos: Lawrence of Arabia and the 1916 Arab Revolt|accessdate=15 October 2015|date=10 August 2010|first=O'Brien|last=Browne|publisher=HistoryNet, LLC.}}</ref><ref>''League of Nations Official Journal'', Nov. 1922, pp. 1188–1189, 1390–1391.</ref> Transjordanija je ostala britanski mandat do leta 1946, vendar je dobila večjo stopnjo avtonomije kot regija zahodno od reke Jordan.<ref name="protectorate">Marjorie M. Whiteman, Digest of International Law, vol. 1, U.S. State Department (Washington, D.C.: U.S. Government Printing Office, 1963) pp 636, 650–652</ref> Prva organizirana vojska v Jordaniji je bila ustanovljena 22. oktobra 1920 in je bila imenovana "Arabska legija". Legija je zrasla s 150 moških leta 1920 na 8000 leta 1946. Mnogo težav je nastalo ob prevzemu oblasti v regiji s strani hašemitskega vodstva. V Transjordaniji je manjše lokalne upora pri Kurah v letih 1921 in 1923 emir Abdulah zatrl s pomočjo britanskih sil. Vahabiti iz Najda so se okrepili in v letih 1922–1924 večkrat napadli južne dele njegovega ozemlja, kar je resno ogrozilo položaj emirja <ref name="modernjordan">{{navedi knjigo|last=Salibi|first=Kamal|accessdate=20 March 2016|title=The Modern History of Jordan |url=https://books.google.com/books?id=7zdi2sCuIh8C&pg=PA104 |date=1998 |publisher=I.B.Tauris |isbn=978-1-86064-331-6 |pages=10, 30, 31, 49, 104}}</ref>. Emir teh napadov ni mogel odvrniti brez pomoči lokalnih beduinskih plemen in Britancev, ki so vzdrževali vojaško oporišče z majhnim odredom RAF blizu Amana. === Po osamosvojitvi === [[File:King Abdullah I of Jordan declaring independence, 25 May 1946.jpg|thumb|right|Kralj Abdullah I je 25. maja 1946 prebral deklaracijo o neodvisnosti.]] Londonska pogodba, ki sta jo 22. marca 1946 podpisala britanska vlada in Transjordanski emir, je priznala neodvisnost Transjordanije po ratifikaciji parlamentov obeh držav.<ref name="FRUS1946">{{navedi knjigo|title=Foreign relations of the United States, 1946. The Near East and Africa, Vol. 7|date=1946|publisher=United States Department of State|pages=794–800|url=http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1946v07|accessdate=13 March 2016}}</ref> 25. maja 1946, na dan, ko je transjordanski parlament ratificiral pogodbo, je ta dvignila status kraljevine pod imenom Hašemitsko kraljestvo Transjordanija, z Abdulahom kot prvim kraljem.<ref>{{navedi knjigo|first=N.H.|last=Aruri|title=Jordan: a study in political development (1921–1965)|accessdate=20 March 2016 |url=https://books.google.com/books?id=GVaG4WGKj9MC&pg=PA90|year=1972|publisher=Springer Netherlands|isbn=978-90-247-1217-5|page=90}}</ref> Ime je bilo skrajšano na Hašemitsko kraljevino Jordanijo 26. aprila 1949. 25. maja se danes praznuje kot državni dan neodvisnosti, državni praznik. Jordanija je postala članica Združenih narodov 14. decembra 1955. 15. maja 1948 je Jordanija kot del arabsko-izraelske vojne napadla Palestino skupaj z drugimi arabskimi državami. Po vojni je Jordanija nadzorovala Zahodni breg in 24. aprila 1950 je Jordanija po konferenci v Jerihu uradno anektirala ta ozemlja. V odgovor so nekatere arabske države zahtevale izgon Jordanije iz Arabske lige. 12. junija 1950 je Arabska liga razglasila, da je aneksija začasen, praktičen ukrep in da Jordanija obdrži ozemlje kot "skrbnik" do prihodnje poravnave. Kralja Abdulaha so leta 1951 v [[mošeja Al Aksa|mošeji Al Aksa]] umorili palestinski militanti in sicer zaradi govoric, da namerava podpisati mirovno pogodbo z Izraelom. Abdulaha je nasledil njegov sin Talal, ki je kmalu zaradi bolezni abdiciral v korist svojega najstarejšega sina [[Husein I. Jordanski|Huseina]]. <ref name="kojt">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-remembers-king-talal|title=Jordan remembers King Talal|publisher=The Jordan Times|accessdate=1 June 2017|date=6 July 2014}}</ref> Talal je leta 1952 ustanovil sodobno ustavo države. Husein se je na prestol povzpel leta 1953 v starosti 17 let. Jordanija je bila v naslednjem obdobju priča veliki politični negotovosti. 1950-ta so bila obdobje političnih preobratov, ko sta naserizem in pan-arabizem zajela arabski svet. 1. marca 1956 je kralj Husein arabiziral poveljstvo vojske z odpustom številnih visokih britanskih častnikov, kar je bilo storjeno z odstranjevanjem preostalega tujega vpliva v državi. Leta 1958 sta Jordanija in sosednji Hašemitski Irak ustanovila Arabsko federacijo kot odgovor na oblikovanje rivalske [[Združena arabska republika|Združene arabske republike]] med Naserjevim Egiptom in Sirijo. Zveza je trajala le šest mesecev, razpadla pa je po tem, ko je iraškega kralja Faisala II. (Husseinov bratranec) 14. julija 1958 odstavil krvavi vojaški udar. <ref name="jejok">{{navedi knjigo|first=Bruce|last=Maddy-Weitzman|chapter=Jordan and Iraq: Efforts at Intra-Hashimite Unity|title=Middle Eastern Studies|pages=65–75|date=3 January 1990|jstor=4283349|publisher= Taylor & Francis, Ltd}}</ref> [[File:Karama aftermath 1.jpg|thumb|right|Kralj Husein je 21. marca 1968 po bitki pri Karamehu preveril zapuščeni izraelski tank.]] Jordanija je podpisala vojaški pakt z Egiptom, tik preden je Izrael začel preventivno stavko po Egiptu, da bi junija 1967 začel [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]], kjer sta se Jordanija in Sirija pridružili vojni. Arabske države so bile poražene in Jordanija je izgubila nadzor nad Zahodnim bregom proti Izraelu. Sledila je vojna izčrpavanja z Izraelom, ki je vključevala bitko pri Karamehu leta 1968, kjer so združene sile jordanske vojske in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) odvrnile izraelski napad na taborišče Karameh na jordanski meji z Zahodnim bregom. Kljub dejstvu, da so bili Palestinci omejeno vpleteni proti izraelskim silam, so dogodki na Karamehu v arabskem svetu pridobili široko prepoznavnost in priznanje. Kot rezultat, je bilo časovno obdobje po bitki priča porastu podpore palestinskim paravojaškim elementom (''fedayein'') znotraj Jordanije iz drugih arabskih držav. Dejavnosti fedayeina so kmalu postale grožnja vladavini Jordanije. Septembra 1970 je jordanska vojska ciljala na fedayein in posledični boji so pripeljali do izgona palestinskih borcev iz različnih skupin PLO v Libanon, v sporu, ki je postal znan kot ''Črni september''.<ref name="Muzaffar Husain Syed, Syed Saud Akhtar, B D Usmani">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eACqCQAAQBAJ|title=Concise History of Islam|accessdate=15 October 2015|date=24 September 2011|first=Muzaffar Husain|last=Syed|first2=Syed Saud|last2=Akhtar|first3=B D|last3=Usmani |publisher=Vij Books India Pvt Ltd|page=378}}</ref> Leta 1973 sta Egipt in Sirija proti Izraelu vodili [[Jomkipurska vojna|Jomkipursko vojno]], boj pa se je zgodil po črti prekinitve ognja na reki Jordan iz leta 1967. Jordanija je poslala brigado v Sirijo, da bi napadla izraelske enote na sirskem ozemlju, vendar izraelskih sil ni angažirala z jordanskega ozemlja. Na konferenci na vrhu v Rabatu leta 1974 se je Jordanija, skupaj z ostalimi člani arabske lige strinjala, da je PLO »edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva«. Nato se je leta 1988 Jordanija odpovedala terjatvam do Zahodnega brega leta. Na konferenci v Madridu 1991 je Jordanija privolila v pogajanja o mirovni pogodbi, ki sta jo sponzorirali ZDA in Sovjetska zveza. Mirovna pogodba med Izraelom in Jordanijo je bila podpisana 26. oktobra 1994. Leta 1997 so izraelski agenti vstopili v Jordanijo s kanadskimi potnimi listi in zastrupili Khaleda Meshala, starejšega vodjo Hamasa. Izrael je priskrbel protistrup proti strupu in izpustil na desetine političnih zapornikov, vključno s šejkom Ahmedom Yassinom, potem ko je kralj Husein zagrozil, da bo razveljavil mirovno pogodbo. [[File:HabisAlMajali&WasfiAlTall.jpg|thumb|right|Vojaški načelnik Habis Majali in premier Wasfi Tal med vojaško parado leta 1970, dve splošno priznani nacionalni osebnosti.]] 7. aprila 1999 se je [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] ob smrti očeta Huseina povzpel na prestol. Abdulah je začel ekonomsko liberalizacijo, ko je prevzel prestol, njegove reforme pa so privedle do gospodarskega razcveta, ki se je nadaljeval do leta 2008. Abdulahu II. je treba pripisati povečanje tujih naložb, izboljšanje javno-zasebnega partnerstva in zagotavljanje temelje za območje proste trgovine Akaba in cvetočo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) Jordanije. Prav tako je postavil pet drugih posebnih gospodarskih con. Vendar pa je v naslednjih letih jordansko gospodarstvo doživljalo stiske, saj se je spoprijelo z učinki velike recesije in prelivanja iz arabske pomladi. [[Al Kaida]] pod vodstvom [[Abu Musab al-Zarkavi |Abu Musaba al Zarqavija]] je 9. novembra 2005 v Amanu sprožila usklajene eksplozije v treh hotelskih lobijih, v katerih je bilo 60 smrtnih žrtev in 115 ranjenih. Bombe, ki so bile namenjene civilistom, so povzročile veliko ogorčenje pri Jordancih. Napad velja za redek dogodek v državi, jordanska notranja varnost pa se je nato močno izboljšala. Od takrat ni bilo večjih terorističnih napadov. Islamski skrajneži na Abdulaha in Jordanijo gledajo z obnašanjem do mirovne pogodbe države z Izraelom in njegovega odnosa do Zahoda. Arabska pomlad so bili obsežni protesti, ki so v [[Arabski svet|arabskem svetu]] izbruhnili leta 2011 in so zahtevali gospodarske in politične reforme. Mnogi od teh protestov so porušili režime v nekaterih arabskih državah, kar je privedlo do nestabilnosti, ki se je končala z nasilnimi državljanskimi vojnami. V Jordaniji je kot odziv na domače nemire Abdulah zamenjal svojega premierja in uvedel številne reforme, med drugim: reformo ustave in zakone, ki urejajo javne svoboščine in volitve. Proporcionalna zastopanost je bila ponovno vpeljana v jordanski parlament na splošnih volitvah leta 2016, kar bi po njegovem mnenju na koncu pripeljalo do ustanovitve parlamentarne vlade. Jordanija je bila v veliki meri neokrnjena zaradi nasilja, ki je zajelo regijo, kljub prilivu 1,4 milijona sirskih beguncev v državo, ki ji primanjkuje naravnih virov in nastanku [[Islamska država |Islamske države Irak in Levant]] (ISIL). == Geografija == {{glavni| Geografija Jordanije}} [[File:Mountain in Wadi Rum, Jordan.jpg|thumb|left|Zaradi videza Wadi Ruma kot površje Marsa je postal priljubljena filmska in turistična atrakcija.]] Jordanija je strateško na križišču celin Azije, Afrike in Evrope, na območju [[Levant]]a, [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]], zibelke civilizacije. Kraljestvo leži med 29 ° in 34 ° S, ter 34 ° in 40 ° E. Velika je 89.341 kvadratnih kilometrov, med najsevernejšo ([[Umm Qais]]) in najjužnejšo ([[Akaba]]) točko dolga 400 kilometrov. Ta zahodna meja poteka po Jordanskem tektonskem jarku, po katerem teče reka [[Jordan]], jarek pa se preko Mrtvega morja nadaljuje kot Wadi Araba. Zahodno od jarka leži 800 m visok , hribovit in zakrasel [[Zahodni breg]]. Vzhodno je sušna planota z oazami in sezonskimi vodnimi tokovi. Vzhodjordansko hribovje je v severnem delu iz apnencev in dolomitov, južno prevladujejo razčlenjeno površje iz mezozojskih peščenjakov. Najvišja točka je Jabal Umm al Dami s 1854 m nadmorske višine, najnižja pa je Mrtvo morje -420 m, najnižja kopenska točka na zemlji. Proti vzhodu hribovje prehaja v Jordansko puščavo na 600 – 900 m nmv. Večja mesta so zaradi svojih rodovitnih tal in sorazmerno obilnih padavin na severozahodnem delu kraljestva. Sem spadajo [[Irbid]], [[Džeraš]] in [[Zarka]] na severozahodu, glavno mesto [[Aman]] in [[Al-Salt]] na srednjem zahodu ter [[Madaba]], [[Al-Karak]] in [[Akaba]] na jugozahodu. Večji mesti na vzhodnem delu države sta oazni mesti Azrak in Ruvaišed.<ref name="geo">{{navedi knjigo|title=Geo-data: The World Geographical Encyclopedia|pages=281–283|accessdate=10 March 2016|publisher=Gale Research Company|year=2003|first=John|last=McCoy|url=https://books.google.com/books/about/Geo_data.html?id=tVIRAQAAMAAJ|isbn=9780787655815}}</ref> Na zahodu se visokogorsko območje obdelovalnih površin in mediteranski zimzeleni gozd nenadoma spusti v dolino reke Jordan. Razkolna dolina z reko Jordan in [[Mrtvo morje|Mrtvim morjem]] ločuje Jordanijo od [[Izrael]]a. Jordanija ima 26 kilometrov obalne črte v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] ob Rdečem morju. Reka [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]], vzhodni pritok [[Jordan]]a, je del meje med Jordanijo in [[Sirija|Sirijo]] (vključno z zasedeno Golansko planoto) proti severu. Ostale meje so oblikovane z več mednarodnimi in lokalnimi sporazumi in ne sledijo dobro opredeljenim naravnim danostim. [[File:Dead sea newspaper.jpg|thumb|right|Mrtvo morje je najnižja točka in najbolj slano vodno telo na zemlji.]] Jordanija ima raznoliko paleto [[habitat]]ov in [[ekosistem]]ov zaradi raznolikih pokrajin in okolij. Leta 1966 je bilo ustanovljeno Kraljevo društvo za varstvo narave za zaščito in upravljanje naravnih virov Jordanije.<ref name="jordan-chm">{{navedi splet|title=The Main Jordanian Ecosystems|url=http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312063256/http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|url-status=dead|archive-date=12 March 2016|website=Jordanian Clearinghouse Mechanism|publisher=Jordanian Ministry of Environment|accessdate=12 March 2016}}</ref> Naravni rezervati so biosferni rezervat Dana, rezervat Azraq Wetland, rezervat divjih živali Shaumari in naravni rezervat Mujib.<ref name="tgjobd">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/travel/2010/sep/04/jordan-nature-parks-eco-tourism|accessdate=9 April 2016|date=4 September 2010|publisher=The Guardian|title=Jordan's green crusade|first=Gemma|last=Bowes}}</ref> === Podnebje === Podnebje v Jordaniji se zelo razlikuje. Na splošno se dlje od Sredozemlja v notranjosti pojavljajo večji temperaturni kontrasti in manj padavin. Povprečna nadmorska višina države je 812 m. V visokogorju nad [[Dolina reke Jordan|dolino Jordana]], gorah okrog Mrtvega morja in Wadi Arabe ter na jugu Rasa Al Naqaba prevladuje mediteransko podnebje z okoli 300 – 800 mm padavin, medtem ko so vzhodna in severovzhodna območja države sušna puščava (100 – 300 mm padavin). Čeprav puščavski deli kraljestva dosegajo visoke temperature, vročino po navadi umirjata nizka vlaga in dnevni vetrič, noči pa hladne.<ref name="obgjo">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lmPVOL9_r7MC&pg=PA11|title=The Report: Jordan 2011|page=11|publisher=Oxford Business Group|accessdate=18 June 2016|year=2011|isbn=9781907065439}}</ref> Poletja, ki trajajo od maja do septembra, so vroča in suha, temperature pa so med julijem in avgustom v povprečju znašale okoli 32 ° C in včasih presegle 40 ° C. Zima, ki traja od novembra do marca, je razmeroma hladna, temperature v povprečju znašajo okoli 13 ° C. Pozimi so na nekaterih zahodnih višavjih pogoste padavine in občasne snežne.<ref name="majocw">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LbdAnZft2F4C&pg=PA404|page=404|accessdate=14 June 2016|date=21 April 2011|title=Water, Life and Civilisation: Climate, Environment and Society in the Jordan Valley|publisher=Cambridge University Press|first1=Emily|last1=Black|first2=Steven|last2=Mithen|isbn=9781139496674}}</ref> === Ekologija === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Jordanije}} [[File:Ajlun Green.jpg|thumb|Gozd v Ajlunu, severna Jordanija.]] V Jordaniji je bilo zabeleženih več kot 2000 rastlinskih vrst.<ref>{{navedi knjigo|last=Cordova|first=Carlos E.|title=Millennial Landscape Change in Jordan: Geoarchaeology and Cultural Ecology |url=https://books.google.com/books?id=1eWaveyEIlcC&pg=PA47 |year=2007 |publisher=University of Arizona Press |isbn=978-0-8165-2554-6 |pages=47–55|accessdate=15 June 2016}}</ref> Številne cvetoče rastline cvetijo spomladi po zimskem deževju, vrsta vegetacije pa je v veliki meri odvisna od ravni padavin. Gorske regije na severozahodu so odete v gozdove, na jugu in vzhodu pa vegetacija postane bolj grmičasta in prehaja v stepsko rastje.<ref>{{navedi knjigo|author1=Mallon, David P.|author2=Kingswood, Steven Charles|title=Antelopes: North Africa, the Middle East, and Asia |url=https://books.google.com/books?id=uFo03Nd2oj8C&pg=PA103 |year=2001 |publisher=IUCN |isbn=978-2-8317-0594-1 |pages=103–104 |accessdate=31 August 2016}}</ref> Gozdovi pokrivajo 1500 km², manj kot 2 % Jordanije, zaradi česar je Jordanija med najmanj gozdnatimi državami na svetu. Rastlinske vrste in rodovi so: alepski bor (''Pinus halepensis''), ''Sarcopoterium'', ''Salvia dominica'', črni iris (''Iris chrysographes''), [[Tamariša]], ščirovka ''Anabasis'', ''Artemisia arborescens'', [[akacija]], [[Vednozelena cipresa]] in feničanski brin (''Juniperus phoenicea''). Gorske regije na severozahodu so odete v naravne gozdove [[bor (drevo)|bora]], listopadnega [[hrast]]a, [[črničevje]], [[pistacija|pistacije]] in divjih [[oljka|oljk]]. Med sesalci in plazilci so med drugim tudi dolgouhi jež (''Hemiechinus auritus)''), koza ''Capra nubiana'', [[divja svinja]], [[damjak]], arabski volk (''Canis lupus arabs''), puščavski varan (''Varanus griseus''), medarski jazbec (''Mellivora capensis''), kuščarji, [[karakal]], zlati šakal (''Canis aureus'') in [[srna]]. Ptice so: [[siva vrana]], [[šoja]], golouhi jastreb (''Torgos tracheliotos''), puščavski sokol (''Falco peregrinus pelegrinoides''), [[smrdokavra]], sova ''Bubo ascalaphus'', [[kukavica]], izraelski rdečeperutec (''Onychognathus tristramii''), palestinski medoses (''Cinnyris osea''), puščavski škrlatec (''Carpodacus synoicus''), [[južna postovka]], domača vrana (''Corvus splendens'') in ''Pycnonotus xanthopygos''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |title=Mujib Biosphere Reserve |publisher=Royal Society for the Conservation of Nature |accessdate=19 December 2015 |archive-date=2018-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020155345/http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |url-status=dead }}</ref> === Največja mesta === {{Largest cities | name = Največja mesta Jordanije | country = Jordanija | list_by_pop = | class = nav | stat_ref = [http://www.citypopulation.de/Jordan.html ] | div_name = Pokrajina | div_link = |city_1 = Aman |div_1 = Aman (pokrajina) |pop_1 = 1,349,260 |img_1 = Amman.jpg |city_2 = Zarka |div_2 = Zarqa (pokrajina) |pop_2 = 502,900 |img_2 = Qurtobah, Az-Zarqa, Jordan - panoramio (3).jpg |city_3 = Irbid |div_3 = Irbid (pokrajina) |pop_3 = 313,800 |img_3 = Irbid1.jpg |city_4 = Ruseifa |div_4 = Zarqa (pokrajina) |pop_4 = 289,800 |img_4 = Ameriyya District-Russeifa10.jpg |city_5 = Al Quwaysimah |div_5 = Amman (pokrajina) |pop_5 = 176,400 |img_5 = |city_6 = Wadi as-Ser |div_6 = Aman (pokrajina) |pop_6 = 158,900 |img_6 = |city_7 = Tilā' al-'Alī |div_7 = Aman (pokrajina) |pop_7 = 147,400 |img_7 = |city_8 = Ajlun |div_8 = Ajlun (pokrajina) |pop_8 = 125,000 |img_8 = |city_9 = Akaba |div_9 = Akaba (pokrajina) |pop_9 = 111,600 |img_9 = Aqaba1.jpg |city_10 = Khuraybat as-Sūq |div_10 = Aman (pokrajina) |pop_10 = 110,600 |img_10 = }} === Administrativne enote === Prva enota v Jordaniji je ''muhafazah'' (arabsko محافظة / ''muḥāfaẓa'') ali pokrajina. Te so razdeljene na ''liwa'' ali okrožja, ki so pogosto nadalje razdeljena na ''qda'' ali pod-okrožja. Nadzor vsake upravne enote je v upravnem središču, znanem kot ''nahia''.<ref name="Muni">{{navedi splet|title=Annex B: Analysis of the municipal sector |work=Third Tourism Development Project, Secondary Cities Revitalization Study |date=24 May 2005 |page=4 |publisher=Ministry of Antiquities and Tourism, Hashemite Kingdom of Jordan |url=http://www.mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419052114/http://mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-date=19 April 2016 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Jordan, administrative divisions - de - colored.svg|thumb|350px|Jordanske pokrajine]] <div class="left"> {|class="wikitable" |- ! !! Pokrajina !! Upravno središče !! Št. prebivalcev |- !colspan="5"|Severna regija |- |1 ||[[Irbid (pokrajina)|Irbid]] ||[[Irbid]] ||1.770.158 |- |2 ||[[Ajlun (pokrajina)|Ajlun]] ||[[Ajlun]] ||176.080 |- |3 ||[[Džeraš (pokrajina)|Džeraš]] ||[[Džeraš]] ||237.059 |- |4 ||[[Mafraq (pokrajina)|Mafraq]] ||[[Mafraq]] ||549.948 |- !colspan="5"|Centralna regija |- |5 ||[[Balqa (pokrajina)|Balqa]] ||[[Al-Salt]] ||491.709 |- |6 ||[[Madaba (pokrajina)|Madaba]] ||[[Madaba]] ||189.192 |- |7 ||[[Aman (pokrajina)|Aman]] ||[[Aman]] ||4.007.256 |- |8 ||[[Zarka (pokrajina)|Zarka]] ||[[Zarka]] ||1.364.878 |- !colspan="5"|Južna regija |- |9 ||[[Karak (pokrajina)|Karak]] ||[[Al-Karak]] ||316.629 |- |10 ||[[Tafilah (pokrajina)|Tafila]] ||[[Tafila]] ||96.291 |- |11 ||[[Ma'an (pokrajina)|Ma'an]] ||[[Ma'an]] ||144.083 |- |12 ||[[Akqaba (pokrajina)|Akaba]] ||[[Akaba]] ||188.160 |} </div> == Gospodarstvo == [[File:Jordan Export Treemap.jpg|thumb|upright=1.35|Predstavitev izvoza Jordanije.]] Jordanijo Svetovna banka uvršča med države "zgornjega in srednjega dohodka".<ref name="data.worldbank.org">{{navedi splet |url=http://data.worldbank.org/country/jordan|title=Jordan Data |publisher=World Bank|accessdate=14 June 2016}}</ref> Vendar približno 14,4 % prebivalstva dolgoročno živi pod nacionalno mejo revščine (leta 2010), skoraj tretjina pa je padla pod državno mejo revščine v določenem času leta - znana kot prehodna revščina. Gospodarstvo, ki se ponaša z 39.453 milijardami dolarjev (leta 2016), je med letoma 2004 in 2008 raslo po povprečni stopnji 8 % na leto in približno 2,6 % 2010 naprej. BDP na prebivalca se je v 1970-ih povečal za 351 %, v 1980-ih padel za 30 %, v 1990-ih pa se je povečal za 36 % - trenutno na 40.406 USD na prebivalca s pariteto kupne moči. <ref>{{navedi splet |author1=International Monetary Fund. Fiscal Affairs Dept |title=Jordan : Technical Assistance Report-Public Investment Management Assessment (PIMA) |url=https://www.imf.org/en/Publications/CR/Issues/2017/12/18/Jordan-Technical-Assistance-Report-Public-Investment-Management-Assessment-PIMA-45461 |website=IMF |language=en}}</ref> Jordansko gospodarstvo je eno najmanjših gospodarstev v regiji, prebivalstvo države pa trpi zaradi relativno visokih stopenj brezposelnosti in revščine. Jordansko gospodarstvo je razmeroma dobro razpršeno. Trgovina in finance skupaj predstavljajo skoraj tretjino BDP; prevoz in komunikacije, gospodarske javne službe in gradbeništvo predstavljajo petino, rudarstvo in proizvodnja pa skoraj petino. Kljub načrtom za širitev zasebnega sektorja država ostaja prevladujoča sila v jordanskem gospodarstvu.. Čista uradna razvojna pomoč Jordaniji je leta 2009 znašala 761 milijonov USD; po mnenju vlade je bilo približno dve tretjini teh sredstev dodeljenih kot donacije, od tega polovica neposredna proračunska podpora.<ref name=oecd-jord>{{navedi splet |title=Jordan |url=http://www.oecd.org/dac/aideffectiveness/Jordan%203.pdf |date=2012|accessdate=20 March 2016|publisher=OECD}}</ref> Uradna valuta je jordanski dinar, ki je vezan na posebne pravice črpanja MDS-ja, kar ustreza tečaju 1 USD 0,709 din ali približno 1 din 1,41044 dolarja.<ref>{{navedi splet|accessdate=20 March 2016|title=Exchange Rate Fluctuations|url=http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|publisher=Programme Management Unit |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040719135641/http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|date=1 February 2004|archivedate=19 July 2004}}</ref> Leta 2000 se je Jordanija pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in podpisala sporazum o prosti trgovini med Jordanijo in ZDA, s čimer je postala prva arabska država, ki je sklenila sporazum o prosti trgovini z Združenimi državami. Jordanija ima napreden status z EU, kar je olajšalo večji dostop do izvoza na evropske trge. Zaradi počasne gospodarske rasti, visokih subvencij za energijo in hrano ter napihnjene delovne sile v javnem sektorju Jordanija običajno porabi letni proračunski primanjkljaj. [[File:Jamal Abdul Nasser Circle Amman Jordan.jpg|thumb|right|Pogled na del prestolnice Aman.]] Velika recesija in nemiri, ki jih je povzročila arabska pomlad, so znižali rast BDP Jordanije, kar je škodilo trgovini, industriji, gradbeništvu in turizmu. Prihodi turistov so se od leta 2011 močno zmanjšali.<ref name=ftharsh>{{navedi splet |accessdate=20 March 2016|title=Harsh blow to Jordanian economy |url=http://www.ft.com/cms/s/0/7c904b80-a1a8-11e0-b9f9-00144feabdc0.html#axzz2Ii3L4rS7 |publisher=Financial Times|date=28 June 2011}}{{subscription required}}</ref> Od leta 2011 so plinovod za zemeljski plin na Sinaju, ki oskrbuje Jordanija iz Egipta, 32-krat napadle skupine Islamske države. Jordanija je imel izgube za več milijard dolarjev, ker je moral nadomestiti dražja olja s težkimi gorivi za proizvodnjo električne energije. Novembra 2012 je vlada znižala subvencije za gorivo in s tem povečala svojo ceno. Pozneje razveljavljena odločba je povzročila velike proteste po vsej državi. Jordanski skupni zunanji dolg je v letu 2011 znašal 19 milijard dolarjev, kar predstavlja 60 % njegovega BDP. Leta 2016 je dolg dosegel 35,1 milijarde USD, kar predstavlja 93 % njegovega BDP. To znatno povečanje se pripisuje učinkom regionalne nestabilnosti, ki povzročajo: zmanjšanje turistične dejavnosti, zmanjšane tuje naložbe, povečani vojaški izdatki, napadi na egiptovski plinovod, propad trgovine z Irakom in Sirijo, stroški nastanitve sirskih beguncev in nakopičene obresti iz posojil. Po podatkih Svetovne banke so sirski begunci Jordanijo stali več kot 2,5 milijarde ameriških dolarjev na leto, kar predstavlja 6 % BDP in 25 % vladnih letnih prihodkov. Tuja pomoč krije le majhen del teh stroškov, 63 % vseh stroškov krije Jordanija. Vlada je sprejela program varčevanja, katerega cilj je do leta 2021 Jordanski delež dolga v BDP zmanjšati na 77 %. Program je uspel preprečiti, da bi se dolg v letu 2018 dvignil nad 95 %.<ref>{{navedi splet|url=http://carnegieendowment.org/sada/75865|title=Slowing Jordan’s Slide Into Debt|accessdate=31 May 2018|date=22 March 2018|work=Kirk Sowell|publisher=Carnegie}}</ref> Delež dobro izobraženih in kvalificiranih delavcev v Jordaniji je s sorazmerno sodobnim izobraževalnim sistemom med najvišjimi v regiji v sektorjih, kot sta IKT in industrija. To je pritegnilo velike tuje naložbe v Jordanijo in državi omogočilo izvoz delovne sile v države Perzijskega zaliva. Tokovi nakazil v Jordanijo so se hitro povečevali, zlasti konec 1970-ih in 1980-ih in ostajajo pomemben vir zunanjega financiranja.<ref>Al-Assaf, G. and Al-Malki, A., (2014), Modelling the Macroeconomic Determinants of Workers' Remittances: The Case of Jordan, International Journal of Economics and Financial Issues, Vol. 4, issue 3, p.&nbsp;514–526.</ref> Nakazila jordanskih izseljencev so v letu 2015 znašala 3,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je opazno povečanje zneskov prenosov v primerjavi z letom 2014, kjer so nakazila presegla 3,66 milijarde USD, s čimer je Jordanija na četrtem največjem prejemniku v regiji. === Promet === Jordanija je bila glede na indeks gospodarske konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma 2010 na 35. mestu najboljše infrastrukture na svetu, ki je ena najvišjih uvrstitev v svetu v razvoju. Ta visok infrastrukturni razvoj je bil potreben zaradi tranzitne lege države za blago in storitve v Palestino in Irak. Palestinci uporabljajo Jordanijo kot tranzitno državo zaradi izraelskih omejitev, Iračani pa zaradi nestabilnosti v Iraku.<ref name="www3.weforum.org">{{navedi splet |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2010-11.pdf|title=The Global Competitiveness Report 2010–2011|publisher=World Economic Forum |accessdate=7 January 2016}}</ref> Po podatkih jordanskega ministrstva za javna dela in stanovanja je jordansko cestno omrežje do leta 2011 obsegalo 2878 km glavnih cest, 2592 km podeželskih cest in 1733 km stranskih cest. Hedžaška železnica, zgrajena v času Osmanskega cesarstva, ki se razprostira od Damaska do Meke, bo služila kot osnova za prihodnje načrte širitve železnic. Trenutno se uporablja predvsem za prevoz blaga, potniškega prometa je malo. Nacionalni železniški projekt trenutno preučuje študije in išče sredstva za financiranje. Jordanija ima tri komercialna letališča, vsa prejemajo in odpošiljajo mednarodne lete. Dve sta v Amanu, tretje pa v Aqabi, mednarodno letališče kralja Huseina. Civilno letališče Aman služi več regionalnim in čarterskim letom, medtem ko je mednarodno letališče kraljice Alie največje mednarodno letališče v Jordaniji in je središče letalskega prevoznika Royal Jordanian Airlines. Širitev mednarodnega letališča kraljice Alie je bila končana leta 2013, novi terminali pa so stali 700 milijonov dolarjev in bodo letno prejeli več kot 16 milijonov potnikov. Zdaj velja za najsodobnejše letališče in je bilo v letih 2014 in 2015 s pomočjo raziskave letaliških storitev za kakovost letališč (ASQ), in je leta 2014 prejelo priznanje kot »najboljše letališče po regijah: Bližnji vzhod«.<ref>{{navedi novice|title=QAIA maintains ranking as best airport in Middle East|accessdate=1 March 2016|date=1 March 2016|publisher=The Jordan Times|url=http://www.jordantimes.com/news/local/qaia-maintains-ranking-best-airport-middle-east|first=Mohammad|last=Ghazal}}</ref> Luka Aqaba je edino pristanišče v Jordaniji. Leta 2006 jo je Lloyd's List razvrstilo kot »najboljši kontejnerski terminal« na Bližnjem vzhodu. Pristanišče je bilo izbrano zaradi tega, ker je tranzitno tovorno pristanišče za druge sosednje države, njegova lokacija med štirimi državami in tremi celinami je izjemen prehod za lokalni trg in za izboljšave, ki so mu bili priča nedavno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arabiansupplychain.com/article-76-top-10-middle-east-ports/4/#.UNdNYLRVjR0|title=Top 10 Middle East Ports|publisher=Arabian Supply Chain|date=31 October 2006|accessdate=31 December 2015}}</ref> === Turizem === [[File: Bethany (5).JPG|thumb|left|Razvaline Al-Maghtas na jordanski strani reke Jordan, za katere mnogi verjamejo, da je bil tukaj krščen Jezus in služba Janeza Krstnika.]] Turistični sektor velja za temeljni kamen gospodarstva in je velik vir zaposlovanja, trde valute in gospodarske rasti. Leta 2010 je bilo v Jordaniji 8 milijonov obiskovalcev. Večina turistov, ki prihajajo v Jordanijo, je iz evropskih in arabskih držav. Turistični sektor v Jordaniji je močno prizadet zaradi regionalnih pretresov. Najnovejši udarec turističnega sektorja je povzročila Arabska pomlad, ki je prestrašila turiste iz celotne regije. Jordanija je med letoma 2010 in 2016. doživela 70-odstotno zmanjšanje števila turistov. Turistične številke so se začele obnavljati od leta 2017. Po podatkih ministrstva za turizem in starine je v Jordaniji približno 100.000 arheoloških in turističnih najdišč.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-home-more-100000-archaeological-tourist-sites%E2%80%99|accessdate=9 April 2016|date=4 March 2014|publisher=The Jordan Times|title=Jordan home to more than 100,000 archaeological, tourist sites|agency=Petra}}</ref> Zelo dobro ohranjeni zgodovinski mesti sta [[Petra (Jordanija)|Petra]] in [[Džeraš]], nekdanja najpopularnejša turistična znamenitost Jordana in ikona kraljestva. Jordanija je del Svete dežele in ima več svetopisemskih znamenitosti, ki privabljajo romarje. Biblijska mesta so: [[Al-Maghtas]] - tradicionalno mesto Jezusovega krsta, [[gora Nebo]], [[Umm ar-Rasas]], [[Madaba]] in [[Machaerus]]. Islamska mesta so svetišča spremljevalcev preroka Mohameda, kot so 'Abd Allah ibn Rawahah, Zayd ibn Harithah in Muadh ibn Jabal. [[Grad Ajlun]], ki ga je med vojnami s križarji zgradil muslimanski ajubidski voditelj [[Saladin]] v 12. stoletju našega štetja, je tudi priljubljena turistična znamenitost. [[File: Dana Reserve 07.jpg|thumb|left|Biosferni rezervat Dana v južni Jordaniji leži ob ''Jordanski poti'', pohodniški poti, ki pridobiva na priljubljenosti]] Doline, kot je Wadi Mujib in pohodniške poti v različnih delih države privabljajo pustolovce. Poleg tega je obalna rekreacija prisotna na obalah Aqabe in Mrtvega morja prek več mednarodnih letovišč. Leta 2015 je bila ustanovljena ''Jordan Trail'', 650 km dolga pohodniška pot, ki se razteza preko celotne države od severa do juga in prečka številne znamenitosti Jordanije. Cilj poti je oživiti jordanski turistični sektor. Jordanija je največja destinacija medicinskega turizma v regiji, kot jo je ocenila Svetovna banka in peta na svetu <ref name=" Ha'aretz medical">{{navedi novice|url=http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|title=Jordan launches medical tourism advertising campaign in U.S.|publisher=Ha'aretz|accessdate=16 June 2016|date=13 July 2009|agency=The Associated Press|archive-date=2016-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160613224125/http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|url-status=dead}}</ref>. Večina bolnikov prihaja iz Jemna, Libije in Sirije zaradi trajajočih državljanskih vojn v teh državah. Jordanski zdravniki in zdravstveno osebje so z leti pridobili primere z različnih konfliktnih območij v regiji. Jordanija je tudi središče naravnih načinov zdravljenja v [[Vroči izviri Ma'in|vročih izvirih Ma'in]] in v Mrtvem morju. Mrtvo morje pogosto opisujejo kot 'naravno zdravilišče'. Vsebuje 10-krat več soli kot povprečen ocean, zaradi česar se ni mogoče potopiti. Visoka koncentracija Mrtvega morja je dokazana kot terapevtska za številne kožne bolezni. Edinstvenost tega jezera pritegne več jordanskih in tujih turistov, kar je spodbudilo naložbe v hotelski sektor na tem območju. === Naravni viri === Jordanija je druga najrevnejša država na svetu glede na vodnih virov na prebivalca, pomanjkanje vodnih virov pa je poslabšal priliv še sirskih beguncev. Voda iz vodonosnika Disi in deset glavnih jezov je v preteklosti igrala veliko vlogo pri zagotavljanju potrebe Jordanije po sladki vodi. Jez Jawa na severovzhodu Jordanije, ki sega v 4. tisočletje pred našim štetjem, je najstarejši jez na svetu <ref>Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", ''Antike Welt'', 2nd special edition: ''Antiker Wasserbau'' (1986), pp.51–64 (52)</ref>. Mrtvo morje se umika z alarmantno hitrostjo. Za zmanjšanje recesije, ki so jo začele povzročati vrtače, je bilo predlaganih več kanalov in cevovodov. Projekt prenosa vode med Rdečim in Mrtvim morjem, ki ga bo izvedla Jordanija, bo oskrbel z vodo državo in Izrael in Palestino, slanico pa pripeljal do Mrtvega morja, da bi stabilizirali nivo. Prva faza projekta naj bi se začela leta 2019 in končala leta 2021.<ref name="JT">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|title=5 alliances shortlisted to execute Red-Dead’s phase I|accessdate=3 December 2016|date=27 November 2016|publisher=The Jordan Times}}</ref> [[File:Aqaba Railway Corporation BW 1.JPG|thumb|Vlak s fosfati na postaji Ram.]] Zemeljski plin so odkrili v Jordaniji leta 1987, vendar je bila ocenjena velikost rezerv približno 230 milijard kubičnih metrov, kar je majhna količina v primerjavi z njegovimi sosedami bogatimi z nafto. Polje Risha, v vzhodni puščavi ob iraški meji, proizvede skoraj 35 milijonov kubičnih metrov plina na dan, ki ga pošljejo v bližnjo elektrarno, da ustvari majhno količino jordanskih potreb po električni energiji. Za ostalo potrebo po elektriki se uvaža nafta. Regionalna nestabilnost je skozi desetletja ustavila oskrbo z nafto in plinom v kraljestvo iz različnih virov, kar je povzročilo izgube več milijard dolarjev. Jordanija je leta 2012 v Aqabi zgradila pristanišče za [[utekočinjeni zemeljski plin]], da bi začasno nadomestila oskrbo, hkrati pa je oblikovala strategijo za racionalizacijo porabe energije in diverzifikacijo njenih virov energije. Jordanija ima 330 sončnih dni na leto, hitrost vetra pa v gorskih območjih doseže več kot 7 m / s, zato so se obnovljivi viri energije izkazali za obetaven sektor. Kralj Abdullah je leta 2010 odprl obsežne projekte obnovljivih virov energije, vključno z: vetrno elektrarno Tafila z močjo 117 MW, 53 MW Shams Ma'an in sončnimi elektrarnmi Quweira s 103 MW, načrtovanih je bilo še več projektov. Do začetka leta 2019 so poročali, da je bilo dokončanih več kot 1090 MW projektov obnovljivih virov energije, ki so prispevali k 8 % jordanske električne energije v primerjavi s 3 % v letu 2011, 92 % pa je bilo proizvedene iz plina. Jordanija ima 5. največje rezerve [[nafta|nafte]] iz skrilavca na svetu, ki bi jih bilo mogoče komercialno izkoriščati v osrednjih in severozahodnih regijah države. Uradne številke ocenjujejo, da so zaloge nafte iz skrilavca več kot 70 milijard ton. Pridobivanje je bilo zaradi tehnoloških težav in sorazmerno višjih stroškov, odloženo za nekaj let. Vlada je premagala težave in leta 2017 postavila osnove za elektrarno Attarat, ki je odvisna od 2,2 milijarde ameriških dolarjev in naj bi po dokončanju leta 2020 proizvedla 470 MW. Jordanija želi tudi izkoristiti svoje velike rezerve urana z uporabo jedrske energije. Prvotni načrt je vključeval gradnjo dveh reaktorjev z močjo 1000 MW, vendar je bil zaradi finančnih omejitev razrezan. Trenutno državna komisija za atomsko energijo namesto tega razmišlja o gradnji majhnih modularnih reaktorjev, katerih zmogljivosti se gibljejo pod 500 MW in lahko z [[Razsoljevanje |razsoljevanjem]] zagotovijo nove vodne vire. Leta 2018 je Komisija sporočila, da se je Jordanija pogovarjala z več podjetji za izgradnjo prve komercialne jedrske elektrarne, reaktorja s hlajenjem s helijem, ki naj bi bil dokončan do leta 2025. Rudniki [[fosfat]]a na jugu so postavili Jordanijo med največje proizvajalce in izvoznike minerala na svetu.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yQb4l-C9zs0C&pg=PA64|page=64|title=Economic Policy and Performance in the Arab World|accessdate=15 June 2016|first=Paul|last=Rivlin|publisher=Lynne Rienner Publishers|year=2001|isbn=9781555879327}}</ref> Pomembno je pridobivanje kalijeve soli iz Mrtvega morja, tam pridobivajo tudi [[sol|kuhinjsko sol]] in [[brom]]. === Industrija === [[File:Aqaba.jpg|thumb|Drog z zastavo v Akabi v najjužnejšem mestu, edini izhod na morje v Jordaniji.]] Jordanski dobro razvit industrijski sektor, ki vključuje rudarstvo, proizvodnjo, gradbeništvo in je v letu 2004 predstavljal približno 26 % BDP (proizvodnja 16,2 %; gradbeništvo 4,6 % in rudarstvo 3,1 %). Glavni industrijski proizvodi so pepelika, fosfati, cement, oblačila in umetna gnojila. Najbolj obetaven segment tega sektorja je gradbeništvo. Podjetje Petra Engineering Industries, ki velja za enega glavnih stebrov jordanske industrije, je pridobil mednarodno prepoznavnost s klimatskimi napravami, ki so dosegle NASA. Jordanija danes velja za vodilnega proizvajalca zdravil v regiji MENA, ki ga vodi jordansko farmacevtsko podjetje Hikma. == Demografija == Popis iz leta 2015 je pokazal, da je bilo v Jordaniji 9.531.712 prebivalcev (ženske: 47%; moški: 53%). Približno 2,9 milijona (30 %) je bilo nedržavljanov, med njimi tudi begunci in nezakoniti priseljenci. Leta 2015 je bilo v Jordaniji 1.977.534 gospodinjstev, v povprečju pa je bilo 4,8 osebe na gospodinjstvo. Glavno mesto in največje mesto Jordanije je Aman, ki je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu in eno najsodobnejših v arabskem svetu. Leta 1946 je bilo prebivalstvo Amana 65 754, do leta 2015 pa je preseglo 4 milijone. Arabci predstavljajo približno 98 % prebivalstva. Preostalih 2% sestavljajo večinoma prebivalci Kavkaza, vključno z Čerkezi, Armenci in Čečeni, skupaj z manjšimi manjšinami. Približno 84,1 % prebivalstva živi v mestnih območjih. === Imigranti in begunci === V Jordaniji je od decembra 2016 dom 2.175.491 palestinskih beguncev; večina od njih, vendar ne vsi, je dobila jordansko državljanstvo. Prvi val palestinskih beguncev je prišel med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 in dosegel svoj vrhunec v šestdnevni vojni leta 1967 in zalivski 1990. V preteklosti je Jordanija številnim palestinskim beguncem dala državljanstvo, v zadnjem času pa se jordansko državljanstvo dobi le v redkih primerih. 370.000 teh Palestincev živi v begunskih taboriščih UNRWA. Po zajetju Zahodnega brega s strani Izraela leta 1967 je Jordanija preklicala državljanstvo več tisoč Palestincem, da bi preprečila vsak poskus trajne naselitve z Zahodnega brega v Jordanijo. Palestincem na Zahodnem bregu z družino v Jordaniji ali z jordanskim državljanstvom so bili izdani rumeni kartoni, ki jim zagotavljajo vse pravice jordanskega državljanstva na zahtevo. [[File:An Aerial View of the Za'atri Refugee Camp.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na del begunskega taborišča Zaatari, v katerem živi 80.000 sirskih beguncev.]] Do 1.000.000 Iračanov se je po iraški vojni leta 2003 preselilo v Jordanijo, večina pa se jih je vrnila. Leta 2015 je bilo njihovo število v Jordaniji 130.911. Mnogi iraški kristjani (Asirci / Kaldejci) pa so se začasno ali stalno naselili v Jordaniji. Med priseljenci je tudi 15.000 Libanoncev, ki so prispeli po libanonski vojni leta 2006. Od leta 2010 je več kot 1,4 milijona sirskih beguncev zbežalo v Jordanijo, da bi se izognilo nasilju v Siriji, največ jih je bilo v Zaatarskem begunskem taborišču. Kraljestvo jim še naprej izkazuje gostoljubje, kljub precejšnjemu pritisku sirskih beguncev v državo. Učinki v veliki meri vplivajo na jordanske skupnosti, saj velika večina sirskih beguncev ne živi v kampih. Učinki begunske krize vključujejo konkurenco za zaposlitvene možnosti, vodne vire in druge storitve, ki jih zagotavlja država, ter obremenitev nacionalne infrastrukture. Leta 2007 je bilo do 150.000 asirskih kristjanov; večina je beguncev iz Iraka, ki govorijo vzhodno aramejsko. [[Kurdi]] štejejo približno 30.000 in podobno kot Asirci so mnogi begunci iz Iraka, Irana in Turčije. Potomci Armencev, ki so leta 1915 poiskali zatočišče v Levantu, štejejo približno 5000 oseb, ki so večinoma prebivali v Amanu. V Jordaniji prebiva tudi manjše število etničnih Mandancev, spet pretežno begunci iz Iraka. Približno 12.000 iraških kristjanov je iskalo zatočišče v Jordaniji, potem ko je Islamska država leta 2014 zasedla mesto [[Mosul]]. Več tisoč Libijcev, Jemencev in Sudancev je prav tako zaprosilo za azil v Jordaniji, da bi se izognili nestabilnosti in nasilju v svojih državah. V popisu jordanskega prebivalstva 2015 je bilo zabeleženo, da je bilo 1.265.000 Sircev, 636.270 Egipčanov, 634.182 Palestincev, 130.911 Iračanov, 31.163 Jemencev, 22.700 Libijcev in 197.385 drugih narodnosti, ki prebivajo v državi. V kraljestvu je približno 1,2 milijona ilegalnih in 500 000 legalnih delavcev migrantov. Na tisoče tujih žensk, večinoma z Bližnjega in Vzhodne Evrope, dela v nočnih klubih, hotelih in barih po kraljestvu. Ameriške in evropske izseljenske skupnosti so skoncentrirane v glavnem mestu, saj je v mestu veliko mednarodnih organizacij in diplomatskih predstavništev. == Religija == Sunitski islam je prevladujoča religija v Jordaniji. Muslimani predstavljajo približno 95 % prebivalstva države; 93 % tistih, ki se identificirajo kot suniti. Obstaja tudi majhno število muslimanov Ahmadi in nekaj šiitov. Veliko šiitov je iraških in libanonskih beguncev. Muslimani, ki se spreobrnejo v drugo vero, pa tudi misijonarji iz drugih religij se soočajo z družbeno in pravno diskriminacijo. {{multiple image |width1 = 200 |width2 = 200 |image1 = Aqaba Mosque.jpg |caption1 = Marsa Zayed, mošeja v Akabi. |image2 = Orthodox church in Amman1.jpg |caption2 = Vzhodna pravoslavna cerkev v času snežne nevihte v Amanu. }} Jordanija vsebuje nekaj najstarejših krščanskih skupnosti na svetu, ki segajo že v 1. stoletje našega štetja po Jezusovem križanju. Kristjani danes predstavljajo približno 4 % prebivalstva, manj kot 20 % leta 1930, čeprav se je njihovo absolutno število povečalo. To je posledica visoke stopnje priseljevanja muslimanov v Jordanijo, višje stopnje izseljevanja kristjanov na zahod in višje rodnosti muslimanov. Jordanskih kristjanov je okrog 250.000, vsi pa so arabsko govoreči, po oceni pravoslavne cerkve iz leta 2014, čeprav je v študiji izključena manjšinska krščanska skupina ter tisoči zahodnih, iraških in sirskih kristjanov, ki prebivajo v Jordaniji. Kristjani so izredno dobro vključeni v jordansko družbo in uživajo visoko raven svobode. Kristjani tradicionalno zasedajo dve kabinetski mesti in imajo od 130 sedežev v parlamentu devet mest. Najvišji politični položaj je podpredsednik vlade, ki ga trenutno zaseda Rajai Muasher. Kristjani vplivajo tudi na medije. Manjše verske manjšine so druzi, bahaje in mandaje. Večina jordanskih druzov živi v vzhodnem oaznem mestu Azraq, nekaj vasi na sirski meji in mestu Zarqa, medtem ko večina jordanskih bahájev živi v vasi Adassiyeh, ki meji na dolino reke Jordan. Ocenjujejo, da v Amanu živi 1400 mandajcev, prišli so iz Iraka po invaziji leta 2003, ki so bežali pred pregonom. == Kultura == [[File:Pipers jordaniens (Jerash) (6949582694).jpg|thumb|left|Jordanska folklorna skupina igra dude v Džerašu.]] Mnoge institucije v Jordaniji si prizadevajo povečati kulturno zavest o jordanski umetnosti in zastopati umetniška gibanja na področjih, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafiti in fotografija. Umetniška scena se je razvijala v zadnjih nekaj letih in Jordanija je bil prizorišče umetnikov iz okoliških držav. Januarja 2016 je bil jordanski film z naslovom ''Theeb'' prvič doslej nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Največji muzej v Jordaniji je [[Jordanski muzej]]. Vsebuje veliko dragocenih arheoloških najdb v državi, vključno z nekaterimi [[Kumranski rokopisi |svitki Mrtvega morja]], neolitskimi apnenčastimi kipi iz [['Ain Ghazal]]a in kopijo [[Meševa stela|Meševe stele]]. Večina muzejev v Jordaniji je v Amanu, vključno z Otroškim muzejem, muzejem avtomobilov in Mučeniškim spomenikom in muzejem. Muzeji zunaj Amana je Arheološki muzej Akaba. Jordanska nacionalna galerija likovnih umetnosti je velik muzej sodobne umetnosti tudi v Ammanu. Glasba se zdaj razvija z veliko novimi zasedbami in izvajalci, ki so priljubljeni na Bližnjem vzhodu. Umetniki, kot so Omar Al-Abdallat, Toni Qattan, Diana Karazon in Hani Metwasi, so povečali priljubljenost jordanske glasbe. Festival Džeraš je vsakoletna glasbena prireditev, na kateri so predstavljeni priljubljeni arabski pevci. Pianist in skladatelj Zade Dirani je pridobil široko mednarodno priljubljenost. Prav tako se povečuje rast alternativnih arabskih rock bendov, ki prevladujejo na sceni v arabskem svetu, med njimi: El Morabba3, Autostrad, JadaL, Akher Zapheer in Aziz Maraka. Jordanija je ob obali Aqabe razkrila svoj prvi podvodni vojaški muzej. V muzeju je več vojaških vozil, vključno s tanki, prevozniki vojaških enot in helikopterjem. === Kuhinja === [[File:Préparation du mansaf-Jordanie (8).jpg|thumb|right|Mansaf, tradicionalna jordanska jed. Izhaja iz beduinske kulture, je simbol jordanske gostoljubnosti.]] Kot 8. največji proizvajalec oljk na svetu je oljčno olje glavno olje za kuhanje v Jordaniji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-among-world%E2%80%99s-top-10-producers-olive-olive-oil%E2%80%99|title=Jordan among world’s top 10 producers of olive, olive oil|publisher=The Jordan Times|accessdate=18 June 2016|date=21 March 2015}}</ref> Pogosta predjed je [[humus]], ki je pire iz [[čičerika|čičerike]], pomešan s [[tahini]]jem, limono in česnom. ''Ful medames'' je še ena dobro znana predjed. Tipičen obrok delavcev se je prebil na mize višjega razreda. Običajna jordanska [[meze]] pogosto vsebuje ''koubba maqliya'' (bulgur, mleta čebula in fino mleto pusto goveje, jagnječje, kozje ali kamelje meso z bližnjevzhodnimi začimbami - cimet, muškatni orešček, česen, paprika), ''labaneh'' (vrsta jogurta), ''baba ghanoush'' (pire iz kuhanega jajčevca, pomešanega s tahinijem (iz sezamovih semen), olivnim oljem, morda limoninim sokom in različnimi začimbami), ''tabbouleh'' (vegetarijanska solata, narejena večinoma iz drobno sesekljanega peteršilja, paradižnika, mete, čebule, bulgurja (namočen, ne kuhan) in začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom, soljo in poprom), oljke in kumarice. Meze na splošno spremlja levantski alkoholni napitek [[arak]], ki je izdelan iz grozdja in janeža in je podoben [[ouzo|ouzu]], [[rakı]]ji in [[pastis]]u. Včasih se uporabljajo tudi jordansko vino in pivo. Iste jedi, ki jih strežejo brez alkoholnih pijač, lahko v arabščini poimenujemo tudi ''muqabbilat'' ('predjed'). Najbolj izrazita jordanska jed je ''mansaf'' (iz jagnjetine, kuhane v omaki iz fermentiranega posušenega jogurta in postreženi z rižem ali bulgurjem), nacionalna jed Jordanije. Jed je simbol jordanske gostoljubnosti, nanjo pa vpliva beduinska kultura. Mansaf jedo ob različnih priložnostih, kot so pogrebi, poroke in ob verskih praznikih. Sestavljen je iz krožnika riža z mesom, ki so ga kuhali v debelem jogurtu, posut s pinjolami in včasih zelišči. Kot stara tradicija se je jed jedla z rokami, vendar se tradicija ne uporablja vedno. Preprosto sveže sadje pogosto postrežejo proti koncu jordanskega obroka, obstajajo pa tudi sladice, kot so [[baklava]], ''hareeseh'', ''knafeh'' (rezanci ali drugače fino zdrobovo testo, namočeno v sladkem sirupu na osnovi sladkorja in navadno obloženo s sirom ali z drugimi sestavinami, kot sta strjena smetana ali oreščki), [[halva]] in ''qatayef'' (sladki cmok, polnjen s smetano ali oreščki) jed, narejena posebej za ramazan. V jordanski kuhinji je pitje kave in čaja z aromo ''na'na'' ali ''meramiyyeh'' skoraj obred. == Unescova dediščina == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji}} * [[Petra (Jordanija)|Petra]]: Nabatejsko karavansko mesto, naseljeno že od prazgodovine, je pomembno križišče med Arabijo, Egiptom in Sirijo-Fenicijo. Petra je na pol pozidana, na pol vklesana v skalo in obdana z gorami, prepredenimi s prehodi in soteskami. Je eno najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu, kjer se starodavne vzhodne tradicije mešajo s helenistično arhitekturo<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/326]</ref> * [[Qasr Amra]]: Ta izredno dobro ohranjen puščavski grad, zgrajen v začetku 8. stoletja, je bil trdnjava z garnizonom in rezidenca Omajadskih kalifov. Najbolj impresivne značilnosti te majhne palače užitka sta sprejemna dvorana in hamam, oba okrašena s figurativnimi freskami, ki odražajo posvetno umetnost tistega časa.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/327]</ref> * [[Umm ar-Rasas]] (Kastrom Mefa'a):Večina tega arheološkega najdišča, ki se je začelo kot rimsko vojaško taborišče in je bilo zgrajeno v 5. stoletju in ni bilo izkopanega. Vsebuje ostanke iz rimskega, bizantinskega in zgodnjega muslimanskega obdobja (konec 3. do 9. stoletja našega štetja) in utrjeno rimsko vojaško taborišče. Na mestu je 16 cerkva, nekatere z dobro ohranjenimi mozaičnimi tlemi. Posebej omembe vredna so mozaična tla cerkve sv. Štefana s predstavitvijo mest v regiji. Dva kvadratna stolpa sta verjetno edina ostanka prakse, da so asketski menihi čas preživeli izolirano na stebru ali stolpu).<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1093]</ref> * [[Wadi Rum]] zavarovano območje: Območje na 74.000 hektarjih v južni Jordaniji, blizu meje s Savdsko Arabijo, je mešanica naravne in kulturne dediščine. Odlikujejo ga ozke soteske, naravni loki, stolpi, grbine, masivni plazovi in kaverne. [[Petroglif]]i, napisi in arheološki ostanki naj bi pričali o 12.000 letih človeške prisotnosti in interakcije z naravnim okoljem. Kombinacija 25.000 kamnitih rezbarij z 20.000 napisov so sledi evolucija človeške misli in zgodnji razvoj abecede. Najdišče prikazuje razvoj pastirske, kmetijske in mestne dejavnosti v regiji.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1377]</ref> * [[Al-Maghtas]] ''Betanija onstran Jordana'' - tradicionalno mesto Jezusovega krsta:Arheološko najdišče na vzhodnem bregu reke Jordan, 9 km severno od Mrtvega morja, je sestavljeno iz dveh ločenih območij: Tell Al-Kharrar, znan tudi kot [[Džebel Mar Elias]] (Elijev hrib) in območje cerkva sv. Janeza Krstnika ob reki. Je v neokrnjenem naravnem okolju, saj naj bi bilo mesto tam, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa iz Nazareta. Vsebuje rimske in bizantinske ostanke, vključno s cerkvami in kapelicami, samostan, jame, ki so jih uporabljali puščavniki in bazeni, v katerih so krstili, kar priča o verskem značaju kraja. Najdišče je krščanski romarski kraj.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1446]</ref> * [[As-Salt - kraj strpnosti in urbane gostoljubnosti]]; As-Salt, ustanovljen na treh tesno razporejenih hribih v Balki (regiji), je bilo glavno naselje na vzhodnem bregu reke Jordan, ki je služilo kot kulturno, trgovsko in finančno središče. Ta blaginja je omogočila pritok ljudi iz regije, ki so se naselili v As-Saltu in ustvarili posebno mesto, zgrajeno iz rumenega apnenca, ki je imelo evropski secesijski in neokolonialni slog v kombinaciji z lokalnimi tradicijami.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/689 Unesco]</ref> * [[Umm Al-Džimal]] - Vas, zgrajena na mestu rimskega vojaškega tabora v 5. stoletju, ima ruševine iz tiste dobe ter poznejših nabatejskih, zgodnjih islamskih in bizantinskih obdobij.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1721 Unesco]</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *El-Anis, Imad H. (2011). Jordan and the United States : the political economy of trade and economic reform in the Middle East. London: Tauris Academic Studies. ISBN 9781848854710. case studies of trade in textiles, pharmaceuticals, and financial services. *Goichon, Amélie-Marie. Jordanie réelle. Paris: Desclée de Brouwer (1967–1972). 2 vol., ill. *Robins, Philip (2004). A history of Jordan. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9780521598958. *Ryan, Curtis R. (2002). Jordan in transition : from Hussein to Abdullah. Boulder, Colo.: Lynne Rienner Publishers. ISBN 9781588261038. *Salibi, Kamal S. (1998). The Modern History of Jordan. London: I B Tauris. ISBN 978-1860643316. *Teller, Matthew (1998). The Rough Guide to Jordan. London: Rough Guides. Sixth edition 2016. *Taylor, Jane (2001). Petra and the Lost Kingdom of the Nabataeans. I.B.Tauris. ISBN 978-1-86064-508-2. == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Jordan|Jordan|collapsible=collapsed}} * [http://www.jordan.gov.jo/wps/portal Government of Jordan] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160521031246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html |date=2016-05-21 }} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-14631981 Jordan profile] from the BBC News * [https://www.google.com/maps/streetview/#jordan-highlights Google Street View locations] {{Southwest Asia}} {{Arabska_liga}} [[Kategorija:Arabski polotok]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Arabsko govoreče države]] [[Kategorija:Jordanija|*]] {{normativna kontrola}} 31efjx97ug5ibfxw2kdflrpe8mbn58h 0 6856 6688948 6683504 2026-06-13T19:43:07Z ~2026-32552-67 260877 /* Discipline in področja psihologije */ 6688948 wikitext text/x-wiki '''Psihologija''' ([[grščina|starogrško]] psychē - ''duša'' in logos - ''beseda'', ''govor'') je [[veda]], ki [[znanost|znanstveno]] proučuje [[Duševni procesi|duševne procese]], [[vedenje]] in [[osebnost]], torej [[psihološki procesi|psihološke procese]] pri [[človek]]u. Psihološke procese živali raziskuje [[etologija]], njihovo povezavo s procesi pri človeku pa [[primerjalna psihologija|primerjalna]] in [[evolucijska psihologija]]. '''Znanstvene psihološke teorije''' se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej [[fizika]], [[psihofizika]]; [[biologija]], [[evolucijska psihologija]]) kot tudi družboslovnimi (glej [[sociologija]], [[socialna psihologija]]). '''Znanstvena psihologija''' večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz [[pozitivizem|pozitivizma]], zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo [[raziskovalne metode|raziskovalnih metod]] [[empiričnega preverjanja]] [[preverljivih hipotez]], pogosto v obliki [[eksperiment]]a, ter za evalvacijo rezultatov uporablja [[kvantitativne metode]] po zgledu naravoslovnih disciplin. Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi [[kvalitativne metode]]. Redki, predvsem [[humanistična psihologija|humanistični psihologi]], na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi '''ni treba nujno''' temeljiti na fizioloških pojmih [[možgani]] in [[živčni sistem]], zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na [[fenomenologija|fenomenologiji]] ali na [[teorija procesiranja informacij|teoriji procesiranja informacij]]. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso. Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin ([[sociologija|sociologije]], [[antropologija|antropologije]], [[ekonomija|ekonomije]] in [[politologija|politologije]]), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov. Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej [[Aristotel]]ova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej [[budistična psihologija]]), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele [[Wilhelm Wundt]], ki je leta [[1879]] odprl svoj psihološki laboratorij. == Začetki psihologije == Kot začetek samostojne znanstvene discipline psihologije velja konec sedemdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]], saj se leto [[1879]] navaja kot njeno rojstno leto, ker je takrat [[Wilhelm Wundt]] osnoval prvi laboratorij posvečen izključno psihološkim raziskavam (v nemškem mestu [[Leipzig]]). Med zgodnje psihologe običajno štejemo tudi imena kot so [[William James]] (analiza jaza), [[Hermann Ebbinghaus]] (začetnik raziskav o spominu), [[Ivan Pavlov]] ('odkritelj' [[klasično pogojevanje|pogojnega refleksa]], pravzaprav [[fiziolog]]), ter [[Sigmund Freud]] (začetnik psihoanalize). == Glavne psihološke smeri v 19. in 20. stoletju == Različne psihološke [[šola|šole]] so se zavzemale za različne [[model (znanost)|modele]] človekove psihe, ki naj bi pojasnili psihološke procese. Popularnost posameznih pristopov je skozi čas rasla in usihala. Posamezni psihologi se imajo za pripadnike določene smeri in zavračajo druge, večina pa sprejema različne smeri kot veljavne za posamezna področja in ne nujno medsebojno izključujoče se. * [[Strukturalizem]] * [[Funkcionalizem (sociologija)|Funkcionalizem]] * [[Behaviorizem]] (glej tudi [[radikalni behaviorizem]]) * [[Psihoanaliza]] * [[Geštaltna psihologija]] * [[Kognitivizem (psihologija)]] * [[Humanistična psihologija]] in [[fenomenologija]] == Sodobna psihologija == Velika večina sodobne psihologije temelji na konceptih iz [[kognitivna psihologija|kognitivne psihologije]], čeprav svoje mesto še vedno najdejo tudi ostali pristopi. To pomeni, da je še vedno možno specializirati iz področja, kjer kognitivna psihologija nima prav velike uporabnosti. Psiholog običajno poskuša izmeriti ali [[psihološko testiranje|testirati]] pri posameznikih različne predpostavke glede psihološkega funkcioniranja, s pomočjo [[psihometrija|psihometričnih]] in [[statistika|statističnih]] metod, med katerimi so že izdelani standardizirani testi pa tudi testi izdelani posebej za specifične situacije. Psihologi, ki so zaposleni kot raziskovalci in profesorji na raziskovalnih inštitutih in univerzah, se lahko posvečajo [[temeljno raziskovanje|temeljnemu raziskovanju]], [[aplikativno raziskovanje|aplikativnemu raziskovanju]], ostali pa bolj ali manj neposredni uporabi izsledkov v praksi. Sodobna psihologija je široko področje in vsebuje različne pristope, se ukvarja z različnimi temami, in najde uporabo na različnih predmetnih področjih. Kjer so potrebna dodatna specialistična znanja (predvsem pri praktičnih znanjih in veščinah), obstajajo različna ožja poklicna združenja, ki postavljajo merila in zahteve za dosego licenc za poklicno delo na določenem področju, in nadzorna telesa, ki jih lahko odvzamejo v primeru njihovega grobega kršenja. Splošneje obstajajo merila za pridobitev univerzitetnega naziva iz psihologije, ki običajno – sicer različno od države do države – smatrajo kot temeljna spodaj našteta področja psihologije. == Discipline in področja psihologije == * [[obča psihologija]] / [[diferencialna psihologija]] * [[Eksperimentalne psihologije|eksperimentalna psihologija]] ** [[psihološka metodologija]] *** [[psihometrija]] **** [[Inteligenčni test|inteligenčni testi]] * [[kognitivna psihologija]] ** [[psihologija zaznavanja]]/[[Čutilo|čutov]] ([[psihofizika]]) *** [[psihologija barv]] ** [[spomin]] ** [[učenje]] ** [[sinestezija]] ** [[inteligentnost]] * [[psihofizika]] * [[nevropsihologija]] * [[biopsihologija]] (vedenjska nevroznanost) * [[evolucijska psihologija]] * [[klinična psihologija]] ** [[psihodiagnostika]] *** [[psihometrija]] (psihološko testiranje) *** ([[grafologija]]) ** [[psihohigiena]] ** ([[Psihopatologija na delovnem mestu|psihopatologija]]) ** [[psihoterapija]] * [[razvojna psihologija]] ** [[psihologija odraščanja]], [[psihologija otroštva]], [[Adolescenca|adolescence]]/[[Mladostništvo|mladostništva]] in [[Odraslost|odraslosti]] * [[psihologija učenja]] * [[pedagoška psihologija]] ** [[psihologija pouka]]/[[Didaktika|didaktična psihologija]] * [[forenzična psihologija]] ** [[pravna psihologija]] ** [[Kriminološka psihologija|kriminološka]] /[[kriminalistična psihologija]] *** ([[grafologija]]) ** [[policijska psihologija]] ** [[Penološka psihologija|penološka (kaznovalna) psihologija]]; [[psihologija zaporov]] * [[psihologija dela]] ([[organizacijska psihologija]], tudi [[kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija]]) ** [[Psihološke teorije poklicne orientacije|psihologija poklicne orientacije]] * [[psihologija osebnosti]] * [[psihologija motivacije]] * [[psihologija kazni]]/[[Kaznovanje prekrškov na delovnem mestu|kaznovanja]] * [[psihologija izbire]]/odločanja * [[psihologija ustvarjalnosti]] ** [[psihologija umetnosti]] (literature, vizualne/likovne umetnosti, glasbe, dramatike/gledališča, filma...) ** [[psihologija znanosti]] in [[Inovacija|inovacij]] * [[psihologija emocij]] ([[Čustvo|čustev]]) *[[psihologija družine]] in [[Sorodstvo|sorodstva]] **[[psihologija socialnega dela]] * [[socialna psihologija]] ** [[skupinska psihologija]] ** [[socialna interakcija]] ** [[psihologija množic]] ** [[psihologija organizacije]] ** [[psihologija socialne moči]] in socialnega vplivanja ** [[psihologija izrednih razmer]]/dogodkov, naravnih... nesreč... ** [[psihologija socialnega dela]] ** [[psihologija nasilja]], konfliktov... * [[politična psihologija]] * [[prometna psihologija]] * [[zdravstvena psihologija]] (psihologija [[Zdravje|zdravja]]) ** [[rehabilitacijska psihologija]] ** [[psihosomatika]] * [[okoljska psihologija]] * [[psihologija vsakdanjega življenja]] * [[psihologija prostega časa]], [[Zabava|zabave]]... * [[psihologija subjektivnega blagostanja]] * [[psihologija spola]] in [[Spolnost|spolnosti]] * [[psihologija spremenjenih stanj zavesti]] (spanje, alkohol, droge...) * [[psihologija svetovanja]] * [[psihologija zasvojenosti]] (kemične ali nekemične), psihologija [[Psihologija odvisnosti|odvisnosti]] * [[psiholingvistika]] * [[psihologija komuniciranja]] in [[Medosebni odnos|medosebnih odnosov]] ** [[psihologija oglaševanja]] ([[Trženje|trženja]]) ** psihologija [[Pogajanje|pogajanj]] in [[Diplomacija|diplomacije]] ** [[psihologija ljubezni]], partnerstva, navezanosti... *[[ekonomska psihologija]] ([[vedenjska ekonomija]]; [[psihologija potrošništva]]) *[[psihologija migracij]] *[[turistična psihologija]] * [[psihologija športa]] (in [[Rekreacija|rekreacije]]) * [[vojaška psihologija|vojaška (vojna) psihologija]] ** [[psihologija vojne]] ** [[psihološke operacije]] *[[psihologija vrednot]] *[[psihologija prepričanja]] (verjetja), [[Stališče|stališča]], [[socialna kognicija]] in reprezentacija * [[psihologija religije]] ** [[pastoralna psihologija]] *[[psihologija časa]] *[[psihologija staranja]] * [[psihologija smrti]] * [[parapsihologija]] == Znanstveno spoznavanje == Temelj psihologije je tudi znanstveno spoznavanje psihologije. Koraki znanstvenega spoznavanja so: # Opazovanje (odpiranje problemov z opazovanjem) # Razvijanje teorije (postavljanje možnih odgovorov) # Postavljanje hipotez (napovedi in predvidevanja) # Načrtovanje in izvedba raziskav # Vrednotenje teorije == Pomembnejše teme v psihologiji == Čeprav sodobna psihologija proučuje zelo široko polje tem, pa zavzemajo nekatera področja zaradi lažje dostopnosti, pomembnosti, ki jim jo pripisujemo ljudje, ali preprosto njihove večje priljubljenosti, več prostora v psiholoških člankih, knjigah, učbenikih, študijskih predmetnikih, imajo več konferenc, kongresov na njihovo temo ter več združenj in organizacij. Tematike v psihologiji mnogokrat izvirajo iz vsakdanje “psihologije”, ki se ji v znanstveni psihologiji reče tudi [[ljudska psihologija|folk psihologija]] zato, da se jo razlikuje od izsledkov pridobljenih z eksperimentalnim preverjanjem [[preverljivih teorij]]. Koliko prostora naj bi znanstvena psihologija posvečala tovrstnim temam ostaja predmet diskusij, čeprav so nekatere najuspešnejše teorije posvečene prav vsakdanjim temam. Glede na predmetno področje in raziskovalne postopke ter praktične pristope k obravnavanemu predmetu se psihologi(ja) deli(jo) v več psiholoških področij in pristopov. Meje med njimi so mehke in se deloma prekrivajo (čeprav jih zainteresirane skupine in združenja ter nadzorna telesa skušajo narediti čim manj mehke in bolj oprijemljive). Večina poklicnih psihologov v praksi uporablja več kot le en pristop, kljub temu, da je vsak lahko specialist tudi le za eno področje dela in pristop. ==== Abecedno razvrščena predmetna področja (pristopi) sodobne psihologije ==== <small> [[Abnormalna psihologija]] - [[Analitična psihologija]] - [[Anti-socialno vedenje (psihologija)]] - [[Aplikativna psihologija]] - [[Azijska psihologija]] - [[Biološka psihologija]] - [[Biopsihologija]] - [[Dinamična kognicija]] - [[Diskurzivna psihologija]] - [[Družben vpliv]] - [[Duševne motnje]] - [[Ekološka psihologija]] - [[Eksperimentalna psihologija]] - [[Ergonomija]] - [[Evolucijska psihologija]] - [[Fiziološka psihologija]] - [[Forenzična psihologija]] - [[Glasbena psihologija]] - [[Hevristična psihologija|Odločanje]] - [[Humanistična psihologija]] - [[Industrijska in organizacijska psihologija]] - [[Interakcija med človekom in računalnikom]] - [[Inženirska psihologija]] - [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in [[usvajanje jezika]] - [[Klinična psihologija]] - [[Kognicija]] - [[Kognitivna nevroznanost]] - [[Kognitivna psihologija]] - [[Komparativna psihologija]] - [[Komunikacija]] - [[Konformnost (psihologija)]] - [[Kriminal]] - [[Kritična psihologija]] - [[Motivacija]] - [[Možgani]] in [[živčni sistem]] - [[Možganske poškodbe]] - [[Nevropsihologija]] - [[Občutki]] in [[Percepcija oz. zaznava]] - [[Osebnost]] - [[Otrokov razvoj]] - [[Pedagoška psihologija]] - [[Pogojevanje)]] - [[Politična psihologija]] - [[Popularna psihologija]], [[samopomoč]], in [[alternativna psihoterapija]] - [[Porazdeljena kognicija]] - [[Pozitivna psihologija]] - [[Pozornost]] - [[Pre- in perinatalna psihologija]] - [[Prometnapsihologija]] - [[Psihoanaliza]] - [[Psihofarmakologija]] - [[Psihofizika]] - [[Psihofiziologija]] - [[Psihologija individualnih razlik]] - [[Psihologija osebnosti]] - [[Psihologija športa]] - [[Psihologija zdravja]] - [[Psihološka evaluacija]] - [[Psihološke raziskovalne metode|Raziskovalne metode]] - [[Psihološko testiranje]] - [[Psihometrika]] - [[Psihonomika]] - [[Psihopatologija]] - [[Psihoterapija]] - [[Psihoterapija]], tudi specilizacija [[psihiatrov]], ne le psihologov - [[Psihozgodovina]] - [[Razvojna psihologija]] - [[Rehabilitacija]] - [[Reinforcement]] - [[Reševanje problemov]] - [[Sklepanje]] in [[Odločanje]] - [[Skupinska dinamika]] - [[Socialna kognicija]] - [[Socialna psihologija]] - [[Socionika]] - [[Spolne vloge]] - [[Spomin]] - [[Stališča (psihologija)]] - [[Svetovalna psihologija]] - [[Teoretska psihologija]] - [[Transpersonalna psihologija]] - [[Umeščena kognicija]] - [[Utelešena kognicija]] - [[Učenje]] - [[Vedenjska eksperimentalna analiza]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vid]] - [[Zasvojenost]] - [[Zavest]] - [[Zaznavanje in prepoznavanje obrazov]] - [[Zaznavanje]] - [[Zdravstvena (medicinska) psihologija]] - [[Šolska psihologija]] - [[Čustva]] - [[Čuti|Čutne zaznave]] </small> ==== Abecedno razvrščene sorodne vede ==== <small> [[Analiza diskurza]] - [[Ekonomija]] in [[marketing]] - [[Etologija]] - [[Filozofija duha]] - [[Filozofija psihologije]] - [[Hipnoterapija]] - [[Jezikoslovje]] posebej [[Psiholingvistika]] - [[Kognitivna znanost]] - [[Kompleksni sistemi]] - [[Literatura]], [[literarna teorija]], and [[teorija literarne kritike]] - [[Nevro-lingvistično programiranje]] - [[Nevroznanost]] - [[Pedagogika]] - [[Psihofizika]] - [[Psiholingvistika]] - [[Psihologija religije]] - [[Psihometrika]] - [[Računalništvo]] - [[Sistemska teorija]] - [[Sociologija]] - [[Svetovanje]] - [[Teorija iger]] - [[Umetna inteligenca]] - [[Zgodovina]] </small> == Glej tudi == * [[seznam psihologov]] * [[seznam slovenskih psihologov]] * [[seznam psiholoških vsebin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|psihologija|Psihologija}} === Viri === * [http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ AmoebaWeb Psihologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050627083409/http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ |date=2005-06-27 }} * [http://www.apa.org/monitor/dec99/toc.html Stoletje psihologije (APA)] * [http://psychclassics.yorku.ca Klasična dela iz zgodovine psihologije] * [http://allpsych.com/dictionary/ Slovar psihologije] * [http://www.psychology.org/ Enciklopedija psihologije] * [http://reference.allrefer.com/encyclopedia/categories/psych.html Članki iz psihologije] * [http://www.abika.com/Help/Accuracy.htm Psihološki profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sonoma.edu/psihologija/psychart.html Slike slavnih psihologov] * [http://www.conferencealerts.com/psychology.htm Konference psihologov] * [http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr Kongresi psihologov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051015201117/http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr |date=2005-10-15 }} * [http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm Novice s področja psihologije na ScienceDaily] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412020354/http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm |date=2006-04-12 }} * [http://www.portalpsicologia.org/ Portalpsicologia.org] * [http://www.divinestra.com/np.html Skodelico nevropsihologije? Izbrani viri na temo povezave med možgani in vedenjem, Anthony H. Risser, Ph.D.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210110151/http://www.divinestra.com/np.html |date=2010-02-10 }} * [http://www.nevropsychological.blogspot.com/ Brainblog]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.psychcentral.com Spletišče PsychCentral] * [http://www.plebius.org/ Spletišče Plebius] * [http://free-zd.t-com.hr/psih/ Psiho linkovi - hrvatska stranica] === Tuja psihološka združenja === * [http://www.apa.org American Psychological Association] * [http://www.psychologicalscience.org/ American Psychological Society] * [http://www.bps.org.uk British Psychological Society] * [http://www.apdeba.org Buenos Aires Psychoanalytic Association] * [http://www.cpa.ca Canadian Psychological Association] === Slovenska psihološka združenja === * [http://www.dps.si/ Društvo psihologov Slovenije] * [http://www.klinicna-psihologija.si Zbornica kliničnih psihologov Slovenije] [[Kategorija:Vedenje]] [[Kategorija:Psihologija|*]] [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Znanost]] {{normativna kontrola}} ofxzzph6ygtlz1d9q462ifl3k9mo76m 6688949 6688948 2026-06-13T19:44:26Z ~2026-32552-67 260877 /* Znanstveno spoznavanje */ 6688949 wikitext text/x-wiki '''Psihologija''' ([[grščina|starogrško]] psychē - ''duša'' in logos - ''beseda'', ''govor'') je [[veda]], ki [[znanost|znanstveno]] proučuje [[Duševni procesi|duševne procese]], [[vedenje]] in [[osebnost]], torej [[psihološki procesi|psihološke procese]] pri [[človek]]u. Psihološke procese živali raziskuje [[etologija]], njihovo povezavo s procesi pri človeku pa [[primerjalna psihologija|primerjalna]] in [[evolucijska psihologija]]. '''Znanstvene psihološke teorije''' se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej [[fizika]], [[psihofizika]]; [[biologija]], [[evolucijska psihologija]]) kot tudi družboslovnimi (glej [[sociologija]], [[socialna psihologija]]). '''Znanstvena psihologija''' večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz [[pozitivizem|pozitivizma]], zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo [[raziskovalne metode|raziskovalnih metod]] [[empiričnega preverjanja]] [[preverljivih hipotez]], pogosto v obliki [[eksperiment]]a, ter za evalvacijo rezultatov uporablja [[kvantitativne metode]] po zgledu naravoslovnih disciplin. Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi [[kvalitativne metode]]. Redki, predvsem [[humanistična psihologija|humanistični psihologi]], na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi '''ni treba nujno''' temeljiti na fizioloških pojmih [[možgani]] in [[živčni sistem]], zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na [[fenomenologija|fenomenologiji]] ali na [[teorija procesiranja informacij|teoriji procesiranja informacij]]. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso. Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin ([[sociologija|sociologije]], [[antropologija|antropologije]], [[ekonomija|ekonomije]] in [[politologija|politologije]]), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov. Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej [[Aristotel]]ova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej [[budistična psihologija]]), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele [[Wilhelm Wundt]], ki je leta [[1879]] odprl svoj psihološki laboratorij. == Začetki psihologije == Kot začetek samostojne znanstvene discipline psihologije velja konec sedemdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]], saj se leto [[1879]] navaja kot njeno rojstno leto, ker je takrat [[Wilhelm Wundt]] osnoval prvi laboratorij posvečen izključno psihološkim raziskavam (v nemškem mestu [[Leipzig]]). Med zgodnje psihologe običajno štejemo tudi imena kot so [[William James]] (analiza jaza), [[Hermann Ebbinghaus]] (začetnik raziskav o spominu), [[Ivan Pavlov]] ('odkritelj' [[klasično pogojevanje|pogojnega refleksa]], pravzaprav [[fiziolog]]), ter [[Sigmund Freud]] (začetnik psihoanalize). == Glavne psihološke smeri v 19. in 20. stoletju == Različne psihološke [[šola|šole]] so se zavzemale za različne [[model (znanost)|modele]] človekove psihe, ki naj bi pojasnili psihološke procese. Popularnost posameznih pristopov je skozi čas rasla in usihala. Posamezni psihologi se imajo za pripadnike določene smeri in zavračajo druge, večina pa sprejema različne smeri kot veljavne za posamezna področja in ne nujno medsebojno izključujoče se. * [[Strukturalizem]] * [[Funkcionalizem (sociologija)|Funkcionalizem]] * [[Behaviorizem]] (glej tudi [[radikalni behaviorizem]]) * [[Psihoanaliza]] * [[Geštaltna psihologija]] * [[Kognitivizem (psihologija)]] * [[Humanistična psihologija]] in [[fenomenologija]] == Sodobna psihologija == Velika večina sodobne psihologije temelji na konceptih iz [[kognitivna psihologija|kognitivne psihologije]], čeprav svoje mesto še vedno najdejo tudi ostali pristopi. To pomeni, da je še vedno možno specializirati iz področja, kjer kognitivna psihologija nima prav velike uporabnosti. Psiholog običajno poskuša izmeriti ali [[psihološko testiranje|testirati]] pri posameznikih različne predpostavke glede psihološkega funkcioniranja, s pomočjo [[psihometrija|psihometričnih]] in [[statistika|statističnih]] metod, med katerimi so že izdelani standardizirani testi pa tudi testi izdelani posebej za specifične situacije. Psihologi, ki so zaposleni kot raziskovalci in profesorji na raziskovalnih inštitutih in univerzah, se lahko posvečajo [[temeljno raziskovanje|temeljnemu raziskovanju]], [[aplikativno raziskovanje|aplikativnemu raziskovanju]], ostali pa bolj ali manj neposredni uporabi izsledkov v praksi. Sodobna psihologija je široko področje in vsebuje različne pristope, se ukvarja z različnimi temami, in najde uporabo na različnih predmetnih področjih. Kjer so potrebna dodatna specialistična znanja (predvsem pri praktičnih znanjih in veščinah), obstajajo različna ožja poklicna združenja, ki postavljajo merila in zahteve za dosego licenc za poklicno delo na določenem področju, in nadzorna telesa, ki jih lahko odvzamejo v primeru njihovega grobega kršenja. Splošneje obstajajo merila za pridobitev univerzitetnega naziva iz psihologije, ki običajno – sicer različno od države do države – smatrajo kot temeljna spodaj našteta področja psihologije. == Discipline in področja psihologije == * [[obča psihologija]] / [[diferencialna psihologija]] * [[Eksperimentalne psihologije|eksperimentalna psihologija]] ** [[psihološka metodologija]] *** [[psihometrija]] **** [[Inteligenčni test|inteligenčni testi]] * [[kognitivna psihologija]] ** [[psihologija zaznavanja]]/[[Čutilo|čutov]] ([[psihofizika]]) *** [[psihologija barv]] ** [[spomin]] ** [[učenje]] ** [[sinestezija]] ** [[inteligentnost]] * [[psihofizika]] * [[nevropsihologija]] * [[biopsihologija]] (vedenjska nevroznanost) * [[evolucijska psihologija]] * [[klinična psihologija]] ** [[psihodiagnostika]] *** [[psihometrija]] (psihološko testiranje) *** ([[grafologija]]) ** [[psihohigiena]] ** ([[Psihopatologija na delovnem mestu|psihopatologija]]) ** [[psihoterapija]] * [[razvojna psihologija]] ** [[psihologija odraščanja]], [[psihologija otroštva]], [[Adolescenca|adolescence]]/[[Mladostništvo|mladostništva]] in [[Odraslost|odraslosti]] * [[psihologija učenja]] * [[pedagoška psihologija]] ** [[psihologija pouka]]/[[Didaktika|didaktična psihologija]] * [[forenzična psihologija]] ** [[pravna psihologija]] ** [[Kriminološka psihologija|kriminološka]] /[[kriminalistična psihologija]] *** ([[grafologija]]) ** [[policijska psihologija]] ** [[Penološka psihologija|penološka (kaznovalna) psihologija]]; [[psihologija zaporov]] * [[psihologija dela]] ([[organizacijska psihologija]], tudi [[kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija]]) ** [[Psihološke teorije poklicne orientacije|psihologija poklicne orientacije]] * [[psihologija osebnosti]] * [[psihologija motivacije]] * [[psihologija kazni]]/[[Kaznovanje prekrškov na delovnem mestu|kaznovanja]] * [[psihologija izbire]]/odločanja * [[psihologija ustvarjalnosti]] ** [[psihologija umetnosti]] (literature, vizualne/likovne umetnosti, glasbe, dramatike/gledališča, filma...) ** [[psihologija znanosti]] in [[Inovacija|inovacij]] * [[psihologija emocij]] ([[Čustvo|čustev]]) *[[psihologija družine]] in [[Sorodstvo|sorodstva]] **[[psihologija socialnega dela]] * [[socialna psihologija]] ** [[socialna interakcija]] ** [[skupinska psihologija]] ** [[psihologija množic]] ** [[psihologija organizacije]] ** [[psihologija socialne moči]] in socialnega vplivanja ** [[psihologija izrednih razmer]]/dogodkov, naravnih... nesreč... ** [[psihologija socialnega dela]] ** [[psihologija nasilja]], konfliktov... * [[politična psihologija]] * [[prometna psihologija]] * [[zdravstvena psihologija]] (psihologija [[Zdravje|zdravja]]) ** [[rehabilitacijska psihologija]] ** [[psihosomatika]] * [[okoljska psihologija]] * [[psihologija vsakdanjega življenja]] * [[psihologija prostega časa]], [[Zabava|zabave]]... * [[psihologija subjektivnega blagostanja]] * [[psihologija spola]] in [[Spolnost|spolnosti]] * [[psihologija spremenjenih stanj zavesti]] (spanje, alkohol, droge...) * [[psihologija svetovanja]] * [[psihologija zasvojenosti]] (kemične ali nekemične), psihologija [[Psihologija odvisnosti|odvisnosti]] * [[psiholingvistika]] * [[psihologija komuniciranja]] in [[Medosebni odnos|medosebnih odnosov]] ** [[psihologija oglaševanja]] ([[Trženje|trženja]]) ** psihologija [[Pogajanje|pogajanj]] in [[Diplomacija|diplomacije]] ** [[psihologija ljubezni]], partnerstva, navezanosti... *[[ekonomska psihologija]] ([[vedenjska ekonomija]]; [[psihologija potrošništva]]) *[[psihologija migracij]] *[[turistična psihologija]] * [[psihologija športa]] (in [[Rekreacija|rekreacije]]) * [[vojaška psihologija|vojaška (vojna) psihologija]] ** [[psihologija vojne]] ** [[psihološke operacije]] *[[psihologija vrednot]] *[[psihologija prepričanja]] (verjetja), [[Stališče|stališča]], [[socialna kognicija]] in reprezentacija * [[psihologija religije]] ** [[pastoralna psihologija]] *[[psihologija časa]] *[[psihologija staranja]] * [[psihologija smrti]] * [[parapsihologija]] == Znanstveno spoznavanje == Temelj psihologije je tudi znanstveno spoznavanje psihologije. Koraki znanstvenega spoznavanja so: # Opazovanje (odpiranje problemov z opazovanjem) # Razvijanje teorije (postavljanje možnih odgovorov) # Postavljanje hipotez (napovedi in predvidevanja) # Načrtovanje in izvedba raziskav # Vrednotenje teorije == Pomembnejše teme v psihologiji == Čeprav sodobna psihologija proučuje zelo široko polje tem, pa zavzemajo nekatera področja zaradi lažje dostopnosti, pomembnosti, ki jim jo pripisujemo ljudje, ali preprosto njihove večje priljubljenosti, več prostora v psiholoških člankih, knjigah, učbenikih, študijskih predmetnikih, imajo več konferenc, kongresov na njihovo temo ter več združenj in organizacij. Tematike v psihologiji mnogokrat izvirajo iz vsakdanje “psihologije”, ki se ji v znanstveni psihologiji reče tudi [[ljudska psihologija|folk psihologija]] zato, da se jo razlikuje od izsledkov pridobljenih z eksperimentalnim preverjanjem [[preverljivih teorij]]. Koliko prostora naj bi znanstvena psihologija posvečala tovrstnim temam ostaja predmet diskusij, čeprav so nekatere najuspešnejše teorije posvečene prav vsakdanjim temam. Glede na predmetno področje in raziskovalne postopke ter praktične pristope k obravnavanemu predmetu se psihologi(ja) deli(jo) v več psiholoških področij in pristopov. Meje med njimi so mehke in se deloma prekrivajo (čeprav jih zainteresirane skupine in združenja ter nadzorna telesa skušajo narediti čim manj mehke in bolj oprijemljive). Večina poklicnih psihologov v praksi uporablja več kot le en pristop, kljub temu, da je vsak lahko specialist tudi le za eno področje dela in pristop. ==== Abecedno razvrščena predmetna področja (pristopi) sodobne psihologije ==== <small> [[Abnormalna psihologija]] - [[Analitična psihologija]] - [[Anti-socialno vedenje (psihologija)]] - [[Aplikativna psihologija]] - [[Azijska psihologija]] - [[Biološka psihologija]] - [[Biopsihologija]] - [[Dinamična kognicija]] - [[Diskurzivna psihologija]] - [[Družben vpliv]] - [[Duševne motnje]] - [[Ekološka psihologija]] - [[Eksperimentalna psihologija]] - [[Ergonomija]] - [[Evolucijska psihologija]] - [[Fiziološka psihologija]] - [[Forenzična psihologija]] - [[Glasbena psihologija]] - [[Hevristična psihologija|Odločanje]] - [[Humanistična psihologija]] - [[Industrijska in organizacijska psihologija]] - [[Interakcija med človekom in računalnikom]] - [[Inženirska psihologija]] - [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in [[usvajanje jezika]] - [[Klinična psihologija]] - [[Kognicija]] - [[Kognitivna nevroznanost]] - [[Kognitivna psihologija]] - [[Komparativna psihologija]] - [[Komunikacija]] - [[Konformnost (psihologija)]] - [[Kriminal]] - [[Kritična psihologija]] - [[Motivacija]] - [[Možgani]] in [[živčni sistem]] - [[Možganske poškodbe]] - [[Nevropsihologija]] - [[Občutki]] in [[Percepcija oz. zaznava]] - [[Osebnost]] - [[Otrokov razvoj]] - [[Pedagoška psihologija]] - [[Pogojevanje)]] - [[Politična psihologija]] - [[Popularna psihologija]], [[samopomoč]], in [[alternativna psihoterapija]] - [[Porazdeljena kognicija]] - [[Pozitivna psihologija]] - [[Pozornost]] - [[Pre- in perinatalna psihologija]] - [[Prometnapsihologija]] - [[Psihoanaliza]] - [[Psihofarmakologija]] - [[Psihofizika]] - [[Psihofiziologija]] - [[Psihologija individualnih razlik]] - [[Psihologija osebnosti]] - [[Psihologija športa]] - [[Psihologija zdravja]] - [[Psihološka evaluacija]] - [[Psihološke raziskovalne metode|Raziskovalne metode]] - [[Psihološko testiranje]] - [[Psihometrika]] - [[Psihonomika]] - [[Psihopatologija]] - [[Psihoterapija]] - [[Psihoterapija]], tudi specilizacija [[psihiatrov]], ne le psihologov - [[Psihozgodovina]] - [[Razvojna psihologija]] - [[Rehabilitacija]] - [[Reinforcement]] - [[Reševanje problemov]] - [[Sklepanje]] in [[Odločanje]] - [[Skupinska dinamika]] - [[Socialna kognicija]] - [[Socialna psihologija]] - [[Socionika]] - [[Spolne vloge]] - [[Spomin]] - [[Stališča (psihologija)]] - [[Svetovalna psihologija]] - [[Teoretska psihologija]] - [[Transpersonalna psihologija]] - [[Umeščena kognicija]] - [[Utelešena kognicija]] - [[Učenje]] - [[Vedenjska eksperimentalna analiza]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vid]] - [[Zasvojenost]] - [[Zavest]] - [[Zaznavanje in prepoznavanje obrazov]] - [[Zaznavanje]] - [[Zdravstvena (medicinska) psihologija]] - [[Šolska psihologija]] - [[Čustva]] - [[Čuti|Čutne zaznave]] </small> ==== Abecedno razvrščene sorodne vede ==== <small> [[Analiza diskurza]] - [[Ekonomija]] in [[marketing]] - [[Etologija]] - [[Filozofija duha]] - [[Filozofija psihologije]] - [[Hipnoterapija]] - [[Jezikoslovje]] posebej [[Psiholingvistika]] - [[Kognitivna znanost]] - [[Kompleksni sistemi]] - [[Literatura]], [[literarna teorija]], and [[teorija literarne kritike]] - [[Nevro-lingvistično programiranje]] - [[Nevroznanost]] - [[Pedagogika]] - [[Psihofizika]] - [[Psiholingvistika]] - [[Psihologija religije]] - [[Psihometrika]] - [[Računalništvo]] - [[Sistemska teorija]] - [[Sociologija]] - [[Svetovanje]] - [[Teorija iger]] - [[Umetna inteligenca]] - [[Zgodovina]] </small> == Glej tudi == * [[seznam psihologov]] * [[seznam slovenskih psihologov]] * [[seznam psiholoških vsebin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|psihologija|Psihologija}} === Viri === * [http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ AmoebaWeb Psihologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050627083409/http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ |date=2005-06-27 }} * [http://www.apa.org/monitor/dec99/toc.html Stoletje psihologije (APA)] * [http://psychclassics.yorku.ca Klasična dela iz zgodovine psihologije] * [http://allpsych.com/dictionary/ Slovar psihologije] * [http://www.psychology.org/ Enciklopedija psihologije] * [http://reference.allrefer.com/encyclopedia/categories/psych.html Članki iz psihologije] * [http://www.abika.com/Help/Accuracy.htm Psihološki profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sonoma.edu/psihologija/psychart.html Slike slavnih psihologov] * [http://www.conferencealerts.com/psychology.htm Konference psihologov] * [http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr Kongresi psihologov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051015201117/http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr |date=2005-10-15 }} * [http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm Novice s področja psihologije na ScienceDaily] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412020354/http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm |date=2006-04-12 }} * [http://www.portalpsicologia.org/ Portalpsicologia.org] * [http://www.divinestra.com/np.html Skodelico nevropsihologije? Izbrani viri na temo povezave med možgani in vedenjem, Anthony H. Risser, Ph.D.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210110151/http://www.divinestra.com/np.html |date=2010-02-10 }} * [http://www.nevropsychological.blogspot.com/ Brainblog]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.psychcentral.com Spletišče PsychCentral] * [http://www.plebius.org/ Spletišče Plebius] * [http://free-zd.t-com.hr/psih/ Psiho linkovi - hrvatska stranica] === Tuja psihološka združenja === * [http://www.apa.org American Psychological Association] * [http://www.psychologicalscience.org/ American Psychological Society] * [http://www.bps.org.uk British Psychological Society] * [http://www.apdeba.org Buenos Aires Psychoanalytic Association] * [http://www.cpa.ca Canadian Psychological Association] === Slovenska psihološka združenja === * [http://www.dps.si/ Društvo psihologov Slovenije] * [http://www.klinicna-psihologija.si Zbornica kliničnih psihologov Slovenije] [[Kategorija:Vedenje]] [[Kategorija:Psihologija|*]] [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Znanost]] {{normativna kontrola}} l9ibsjrtpwmqrm040h3vwiciryun3v4 6689134 6688949 2026-06-14T10:07:33Z ~2026-32552-67 260877 /* Discipline in področja psihologije */ 6689134 wikitext text/x-wiki '''Psihologija''' ([[grščina|starogrško]] psychē - ''duša'' in logos - ''beseda'', ''govor'') je [[veda]], ki [[znanost|znanstveno]] proučuje [[Duševni procesi|duševne procese]], [[vedenje]] in [[osebnost]], torej [[psihološki procesi|psihološke procese]] pri [[človek]]u. Psihološke procese živali raziskuje [[etologija]], njihovo povezavo s procesi pri človeku pa [[primerjalna psihologija|primerjalna]] in [[evolucijska psihologija]]. '''Znanstvene psihološke teorije''' se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej [[fizika]], [[psihofizika]]; [[biologija]], [[evolucijska psihologija]]) kot tudi družboslovnimi (glej [[sociologija]], [[socialna psihologija]]). '''Znanstvena psihologija''' večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz [[pozitivizem|pozitivizma]], zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo [[raziskovalne metode|raziskovalnih metod]] [[empiričnega preverjanja]] [[preverljivih hipotez]], pogosto v obliki [[eksperiment]]a, ter za evalvacijo rezultatov uporablja [[kvantitativne metode]] po zgledu naravoslovnih disciplin. Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi [[kvalitativne metode]]. Redki, predvsem [[humanistična psihologija|humanistični psihologi]], na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi '''ni treba nujno''' temeljiti na fizioloških pojmih [[možgani]] in [[živčni sistem]], zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na [[fenomenologija|fenomenologiji]] ali na [[teorija procesiranja informacij|teoriji procesiranja informacij]]. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso. Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin ([[sociologija|sociologije]], [[antropologija|antropologije]], [[ekonomija|ekonomije]] in [[politologija|politologije]]), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov. Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej [[Aristotel]]ova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej [[budistična psihologija]]), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele [[Wilhelm Wundt]], ki je leta [[1879]] odprl svoj psihološki laboratorij. == Začetki psihologije == Kot začetek samostojne znanstvene discipline psihologije velja konec sedemdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]], saj se leto [[1879]] navaja kot njeno rojstno leto, ker je takrat [[Wilhelm Wundt]] osnoval prvi laboratorij posvečen izključno psihološkim raziskavam (v nemškem mestu [[Leipzig]]). Med zgodnje psihologe običajno štejemo tudi imena kot so [[William James]] (analiza jaza), [[Hermann Ebbinghaus]] (začetnik raziskav o spominu), [[Ivan Pavlov]] ('odkritelj' [[klasično pogojevanje|pogojnega refleksa]], pravzaprav [[fiziolog]]), ter [[Sigmund Freud]] (začetnik psihoanalize). == Glavne psihološke smeri v 19. in 20. stoletju == Različne psihološke [[šola|šole]] so se zavzemale za različne [[model (znanost)|modele]] človekove psihe, ki naj bi pojasnili psihološke procese. Popularnost posameznih pristopov je skozi čas rasla in usihala. Posamezni psihologi se imajo za pripadnike določene smeri in zavračajo druge, večina pa sprejema različne smeri kot veljavne za posamezna področja in ne nujno medsebojno izključujoče se. * [[Strukturalizem]] * [[Funkcionalizem (sociologija)|Funkcionalizem]] * [[Behaviorizem]] (glej tudi [[radikalni behaviorizem]]) * [[Psihoanaliza]] * [[Geštaltna psihologija]] * [[Kognitivizem (psihologija)]] * [[Humanistična psihologija]] in [[fenomenologija]] == Sodobna psihologija == Velika večina sodobne psihologije temelji na konceptih iz [[kognitivna psihologija|kognitivne psihologije]], čeprav svoje mesto še vedno najdejo tudi ostali pristopi. To pomeni, da je še vedno možno specializirati iz področja, kjer kognitivna psihologija nima prav velike uporabnosti. Psiholog običajno poskuša izmeriti ali [[psihološko testiranje|testirati]] pri posameznikih različne predpostavke glede psihološkega funkcioniranja, s pomočjo [[psihometrija|psihometričnih]] in [[statistika|statističnih]] metod, med katerimi so že izdelani standardizirani testi pa tudi testi izdelani posebej za specifične situacije. Psihologi, ki so zaposleni kot raziskovalci in profesorji na raziskovalnih inštitutih in univerzah, se lahko posvečajo [[temeljno raziskovanje|temeljnemu raziskovanju]], [[aplikativno raziskovanje|aplikativnemu raziskovanju]], ostali pa bolj ali manj neposredni uporabi izsledkov v praksi. Sodobna psihologija je široko področje in vsebuje različne pristope, se ukvarja z različnimi temami, in najde uporabo na različnih predmetnih področjih. Kjer so potrebna dodatna specialistična znanja (predvsem pri praktičnih znanjih in veščinah), obstajajo različna ožja poklicna združenja, ki postavljajo merila in zahteve za dosego licenc za poklicno delo na določenem področju, in nadzorna telesa, ki jih lahko odvzamejo v primeru njihovega grobega kršenja. Splošneje obstajajo merila za pridobitev univerzitetnega naziva iz psihologije, ki običajno – sicer različno od države do države – smatrajo kot temeljna spodaj našteta področja psihologije. == Discipline in področja psihologije == * [[obča psihologija]] / [[diferencialna psihologija]] * [[Eksperimentalne psihologije|eksperimentalna psihologija]] ** [[psihološka metodologija]] *** [[psihometrija]] **** [[Inteligenčni test|inteligenčni testi]] * [[kognitivna psihologija]] ** [[psihologija zaznavanja]]/[[Čutilo|čutov]] ([[psihofizika]]) *** [[psihologija barv]] ** [[spomin]] ** [[učenje]] ** [[sinestezija]] ** [[inteligentnost]] * [[psihofizika]] * [[nevropsihologija]] * [[biopsihologija]] (vedenjska nevroznanost) * [[evolucijska psihologija]] * [[klinična psihologija]] ** [[psihodiagnostika]] *** [[psihometrija]] (psihološko testiranje) *** ([[grafologija]]) ** [[psihohigiena]] ** ([[Psihopatologija na delovnem mestu|psihopatologija]]) ** [[psihoterapija]] * [[razvojna psihologija]] ** [[psihologija odraščanja]], [[psihologija otroštva]], [[Adolescenca|adolescence]]/[[Mladostništvo|mladostništva]] in [[Odraslost|odraslosti]] * [[psihologija učenja]] * [[pedagoška psihologija]] ** [[psihologija pouka]]/[[Didaktika|didaktična psihologija]] * [[forenzična psihologija]] ** [[pravna psihologija]] ** [[Kriminološka psihologija|kriminološka]] /[[kriminalistična psihologija]] *** ([[grafologija]]) ** [[policijska psihologija]] ** [[Penološka psihologija|penološka (kaznovalna) psihologija]]; [[psihologija zaporov]] * [[psihologija dela]] ([[organizacijska psihologija]], tudi [[kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija]]) ** [[Psihološke teorije poklicne orientacije|psihologija poklicne orientacije]] * [[psihologija osebnosti]] * [[psihologija motivacije]] * [[psihologija kazni]]/[[Kaznovanje prekrškov na delovnem mestu|kaznovanja]] * [[psihologija izbire]]/odločanja * [[psihologija ustvarjalnosti]] ** [[psihologija umetnosti]] (literature, vizualne/likovne umetnosti, glasbe, dramatike/gledališča, filma...) ** [[psihologija znanosti]] in [[Inovacija|inovacij]] * [[psihologija emocij]] ([[Čustvo|čustev]]) *[[psihologija družine]] in [[Sorodstvo|sorodstva]] **[[psihologija socialnega dela]] * [[socialna psihologija]] ** [[socialna interakcija]] ** [[skupinska psihologija]] ** [[psihologija množic]] ** [[psihologija organizacije]] ** [[psihologija socialne moči]] in socialnega vplivanja ** [[psihologija izrednih razmer]]/dogodkov, naravnih... nesreč... ** [[psihologija socialnega dela]] ** [[psihologija nasilja]], konfliktov... * [[politična psihologija]] * [[prometna psihologija]] * [[zdravstvena psihologija]] (psihologija [[Zdravje|zdravja]]) ** [[rehabilitacijska psihologija]] ** [[psihosomatika]] * [[okoljska psihologija]] * [[psihologija vsakdanjega življenja]] * [[psihologija prostega časa]], [[Zabava|zabave]]... * [[psihologija subjektivnega blagostanja]] * [[psihologija spola]] in [[Spolnost|spolnosti]] * [[psihologija spremenjenih stanj zavesti]] (spanje, alkohol, droge...) * [[psihologija svetovanja]] * [[psihologija zasvojenosti]] (kemične ali nekemične), psihologija [[Psihologija odvisnosti|odvisnosti]] * [[psiholingvistika]] * [[psihologija komuniciranja]] in [[Medosebni odnos|medosebnih odnosov]] ** [[psihologija oglaševanja]] ([[Trženje|trženja]]) ** psihologija [[Pogajanje|pogajanj]] in [[Diplomacija|diplomacije]] ** [[psihologija bližine]], partnerstva, navezanosti... *[[ekonomska psihologija]] ([[vedenjska ekonomija]]; [[psihologija potrošništva]]) *[[psihologija migracij]] *[[turistična psihologija]] * [[psihologija športa]] (in [[Rekreacija|rekreacije]]) * [[vojaška psihologija|vojaška (vojna) psihologija]] ** [[psihologija vojne]] ** [[psihološke operacije]] *[[psihologija vrednot]] *[[psihologija prepričanja]] (verjetja), [[Stališče|stališča]], [[socialna kognicija]] in reprezentacija * [[psihologija religije]] ** [[pastoralna psihologija]] *[[psihologija časa]] *[[psihologija staranja]] * [[psihologija smrti]] * [[parapsihologija]] == Znanstveno spoznavanje == Temelj psihologije je tudi znanstveno spoznavanje psihologije. Koraki znanstvenega spoznavanja so: # Opazovanje (odpiranje problemov z opazovanjem) # Razvijanje teorije (postavljanje možnih odgovorov) # Postavljanje hipotez (napovedi in predvidevanja) # Načrtovanje in izvedba raziskav # Vrednotenje teorije == Pomembnejše teme v psihologiji == Čeprav sodobna psihologija proučuje zelo široko polje tem, pa zavzemajo nekatera področja zaradi lažje dostopnosti, pomembnosti, ki jim jo pripisujemo ljudje, ali preprosto njihove večje priljubljenosti, več prostora v psiholoških člankih, knjigah, učbenikih, študijskih predmetnikih, imajo več konferenc, kongresov na njihovo temo ter več združenj in organizacij. Tematike v psihologiji mnogokrat izvirajo iz vsakdanje “psihologije”, ki se ji v znanstveni psihologiji reče tudi [[ljudska psihologija|folk psihologija]] zato, da se jo razlikuje od izsledkov pridobljenih z eksperimentalnim preverjanjem [[preverljivih teorij]]. Koliko prostora naj bi znanstvena psihologija posvečala tovrstnim temam ostaja predmet diskusij, čeprav so nekatere najuspešnejše teorije posvečene prav vsakdanjim temam. Glede na predmetno področje in raziskovalne postopke ter praktične pristope k obravnavanemu predmetu se psihologi(ja) deli(jo) v več psiholoških področij in pristopov. Meje med njimi so mehke in se deloma prekrivajo (čeprav jih zainteresirane skupine in združenja ter nadzorna telesa skušajo narediti čim manj mehke in bolj oprijemljive). Večina poklicnih psihologov v praksi uporablja več kot le en pristop, kljub temu, da je vsak lahko specialist tudi le za eno področje dela in pristop. ==== Abecedno razvrščena predmetna področja (pristopi) sodobne psihologije ==== <small> [[Abnormalna psihologija]] - [[Analitična psihologija]] - [[Anti-socialno vedenje (psihologija)]] - [[Aplikativna psihologija]] - [[Azijska psihologija]] - [[Biološka psihologija]] - [[Biopsihologija]] - [[Dinamična kognicija]] - [[Diskurzivna psihologija]] - [[Družben vpliv]] - [[Duševne motnje]] - [[Ekološka psihologija]] - [[Eksperimentalna psihologija]] - [[Ergonomija]] - [[Evolucijska psihologija]] - [[Fiziološka psihologija]] - [[Forenzična psihologija]] - [[Glasbena psihologija]] - [[Hevristična psihologija|Odločanje]] - [[Humanistična psihologija]] - [[Industrijska in organizacijska psihologija]] - [[Interakcija med človekom in računalnikom]] - [[Inženirska psihologija]] - [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in [[usvajanje jezika]] - [[Klinična psihologija]] - [[Kognicija]] - [[Kognitivna nevroznanost]] - [[Kognitivna psihologija]] - [[Komparativna psihologija]] - [[Komunikacija]] - [[Konformnost (psihologija)]] - [[Kriminal]] - [[Kritična psihologija]] - [[Motivacija]] - [[Možgani]] in [[živčni sistem]] - [[Možganske poškodbe]] - [[Nevropsihologija]] - [[Občutki]] in [[Percepcija oz. zaznava]] - [[Osebnost]] - [[Otrokov razvoj]] - [[Pedagoška psihologija]] - [[Pogojevanje)]] - [[Politična psihologija]] - [[Popularna psihologija]], [[samopomoč]], in [[alternativna psihoterapija]] - [[Porazdeljena kognicija]] - [[Pozitivna psihologija]] - [[Pozornost]] - [[Pre- in perinatalna psihologija]] - [[Prometnapsihologija]] - [[Psihoanaliza]] - [[Psihofarmakologija]] - [[Psihofizika]] - [[Psihofiziologija]] - [[Psihologija individualnih razlik]] - [[Psihologija osebnosti]] - [[Psihologija športa]] - [[Psihologija zdravja]] - [[Psihološka evaluacija]] - [[Psihološke raziskovalne metode|Raziskovalne metode]] - [[Psihološko testiranje]] - [[Psihometrika]] - [[Psihonomika]] - [[Psihopatologija]] - [[Psihoterapija]] - [[Psihoterapija]], tudi specilizacija [[psihiatrov]], ne le psihologov - [[Psihozgodovina]] - [[Razvojna psihologija]] - [[Rehabilitacija]] - [[Reinforcement]] - [[Reševanje problemov]] - [[Sklepanje]] in [[Odločanje]] - [[Skupinska dinamika]] - [[Socialna kognicija]] - [[Socialna psihologija]] - [[Socionika]] - [[Spolne vloge]] - [[Spomin]] - [[Stališča (psihologija)]] - [[Svetovalna psihologija]] - [[Teoretska psihologija]] - [[Transpersonalna psihologija]] - [[Umeščena kognicija]] - [[Utelešena kognicija]] - [[Učenje]] - [[Vedenjska eksperimentalna analiza]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vid]] - [[Zasvojenost]] - [[Zavest]] - [[Zaznavanje in prepoznavanje obrazov]] - [[Zaznavanje]] - [[Zdravstvena (medicinska) psihologija]] - [[Šolska psihologija]] - [[Čustva]] - [[Čuti|Čutne zaznave]] </small> ==== Abecedno razvrščene sorodne vede ==== <small> [[Analiza diskurza]] - [[Ekonomija]] in [[marketing]] - [[Etologija]] - [[Filozofija duha]] - [[Filozofija psihologije]] - [[Hipnoterapija]] - [[Jezikoslovje]] posebej [[Psiholingvistika]] - [[Kognitivna znanost]] - [[Kompleksni sistemi]] - [[Literatura]], [[literarna teorija]], and [[teorija literarne kritike]] - [[Nevro-lingvistično programiranje]] - [[Nevroznanost]] - [[Pedagogika]] - [[Psihofizika]] - [[Psiholingvistika]] - [[Psihologija religije]] - [[Psihometrika]] - [[Računalništvo]] - [[Sistemska teorija]] - [[Sociologija]] - [[Svetovanje]] - [[Teorija iger]] - [[Umetna inteligenca]] - [[Zgodovina]] </small> == Glej tudi == * [[seznam psihologov]] * [[seznam slovenskih psihologov]] * [[seznam psiholoških vsebin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|psihologija|Psihologija}} === Viri === * [http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ AmoebaWeb Psihologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050627083409/http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ |date=2005-06-27 }} * [http://www.apa.org/monitor/dec99/toc.html Stoletje psihologije (APA)] * [http://psychclassics.yorku.ca Klasična dela iz zgodovine psihologije] * [http://allpsych.com/dictionary/ Slovar psihologije] * [http://www.psychology.org/ Enciklopedija psihologije] * [http://reference.allrefer.com/encyclopedia/categories/psych.html Članki iz psihologije] * [http://www.abika.com/Help/Accuracy.htm Psihološki profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sonoma.edu/psihologija/psychart.html Slike slavnih psihologov] * [http://www.conferencealerts.com/psychology.htm Konference psihologov] * [http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr Kongresi psihologov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051015201117/http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr |date=2005-10-15 }} * [http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm Novice s področja psihologije na ScienceDaily] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412020354/http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm |date=2006-04-12 }} * [http://www.portalpsicologia.org/ Portalpsicologia.org] * [http://www.divinestra.com/np.html Skodelico nevropsihologije? Izbrani viri na temo povezave med možgani in vedenjem, Anthony H. Risser, Ph.D.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210110151/http://www.divinestra.com/np.html |date=2010-02-10 }} * [http://www.nevropsychological.blogspot.com/ Brainblog]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.psychcentral.com Spletišče PsychCentral] * [http://www.plebius.org/ Spletišče Plebius] * [http://free-zd.t-com.hr/psih/ Psiho linkovi - hrvatska stranica] === Tuja psihološka združenja === * [http://www.apa.org American Psychological Association] * [http://www.psychologicalscience.org/ American Psychological Society] * [http://www.bps.org.uk British Psychological Society] * [http://www.apdeba.org Buenos Aires Psychoanalytic Association] * [http://www.cpa.ca Canadian Psychological Association] === Slovenska psihološka združenja === * [http://www.dps.si/ Društvo psihologov Slovenije] * [http://www.klinicna-psihologija.si Zbornica kliničnih psihologov Slovenije] [[Kategorija:Vedenje]] [[Kategorija:Psihologija|*]] [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Znanost]] {{normativna kontrola}} 1aok9rlptu5zsycy0yr5v8crxfqjyvo 0 9978 6688899 4847502 2026-06-13T17:29:14Z Rastofan 255314 /* Delitev */ 6688899 wikitext text/x-wiki '''Sámopogònski izstrélki''' so [[eksplozivne snovi|eksplozivna]] [[bojna sredstva]], ki s pomočjo lastnega [[pogon]]a prenesejo [[eksplozivi|eksploziv]] na določeno daljavo. == Delitev == * [[strateška raketa]], * [[taktična raketa]], * [[balistični izstrelek]], * [[izstrelek zemlja-zemlja]], * [[izstrelek zemlja-zrak]], * [[izstrelek zemlja-morje]], * [[Raketa zrak-zrak|izstrelek zrak-zrak]], * [[izstrelek zrak-zemlja]], * [[izstrelek zrak-morje]], * [[izstrelek morje-morje]], * [[izstrelek morje-kopno]], * [[izstrelek morje-zrak]], * [[torpedo]]. {{orozje-stub}} [[Kategorija:Eksplozivno orožje]] [[Kategorija:Samopogonski izstrelki|*]] {{normativna kontrola}} hw2ubr3w6jqqgl1qf1gywgwqoy6xsx6 0 10234 6688894 6682323 2026-06-13T17:15:58Z Nareto 77605 /* */ 6688894 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi<br><1% letal v uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($35 Milijonov 2026)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Mig-21 je predstavljal konkurenčno letalo med leti 1961 in 1973, kasneje so ga hitro izpodrilinili naprednejši lovci, ko je postal boj na razdalji izven vidnega dosega neobhodno potreben za preživetje na bojišču. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ter možnega primitivnega vzdrževanja ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Novejši sovjetski lovci četrte generacije v 1980ih: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] so v celoti nadomestili Mige-21. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Pomankanje sposobnosti za boj na razdalji izven vidnega dosega je izrazito omejeval uporabo letal mig-21 po letu 1976. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Poreklo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |ZSSR |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Suhoj Su-7]] |ZSSR |2 |1959 |~3.000 kg |30–50 min |300–600 km |NE |- |[[North American F-100 Super Sabre|F-100 Super Sabre]] |ZDA |2 |1954 |~3.400 kg |1–1.5 h |500–800 km |DA |- |[[Convair F-102 Delta Dagger|F-102 Delta Dagger]] |ZDA |2 |1956 |~3.200 kg |1–1.5 h |800–1,000 km |DA |- |[[Lockheed F-104 Starfighter|F-104 Starfighter]] |ZDA |2 |1958 |~2.800 kg |45–60 min |400–600 km |DA |- |[[Convair F-106 Delta Dart|F-106 Delta Dart]] |ZDA |2 |1959 |~4.000 kg |~1.5–2 h |1,200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |ZDA |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |Francija |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |ZDA |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |Francija |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |ZDA |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |ZDA |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |ZDA |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |ZSSR |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |Francija |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim rezervoarjem za [[gorivo]] in zmožnostjo [[Elektronski protiukrepi|ECM]] * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4,1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] 0eq96vfmg6ibb8zaoox09q2xby6brgl 6688895 6688894 2026-06-13T17:16:40Z Nareto 77605 /* */ 6688895 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi<br><1% letal v uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($35 Milijonov 2026)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Mig-21 je predstavljal konkurenčno letalo med leti 1961 in 1973, kasneje so ga hitro izpodrilinili naprednejši lovci, ko je postal boj na razdalji izven vidnega dosega neobhodno potreben za preživetje na bojišču. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ter možnega primitivnega vzdrževanja v revnejših letalstvih ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Novejši sovjetski lovci četrte generacije v 1980ih: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] so v celoti nadomestili Mige-21. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Pomankanje sposobnosti za boj na razdalji izven vidnega dosega je izrazito omejeval uporabo letal mig-21 po letu 1976. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Poreklo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |ZSSR |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Suhoj Su-7]] |ZSSR |2 |1959 |~3.000 kg |30–50 min |300–600 km |NE |- |[[North American F-100 Super Sabre|F-100 Super Sabre]] |ZDA |2 |1954 |~3.400 kg |1–1.5 h |500–800 km |DA |- |[[Convair F-102 Delta Dagger|F-102 Delta Dagger]] |ZDA |2 |1956 |~3.200 kg |1–1.5 h |800–1,000 km |DA |- |[[Lockheed F-104 Starfighter|F-104 Starfighter]] |ZDA |2 |1958 |~2.800 kg |45–60 min |400–600 km |DA |- |[[Convair F-106 Delta Dart|F-106 Delta Dart]] |ZDA |2 |1959 |~4.000 kg |~1.5–2 h |1,200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |ZDA |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |Francija |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |ZDA |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |Francija |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |ZDA |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |ZDA |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |ZDA |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |ZSSR |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |Francija |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim rezervoarjem za [[gorivo]] in zmožnostjo [[Elektronski protiukrepi|ECM]] * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4,1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] ck1xmui8eit6klfs422x9br5v6k0olf 0 14019 6689079 6687419 2026-06-14T08:38:05Z VidicK01 193275 dopolnilo; zaključena prenova ministrov 6689079 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za notranje | body = <br />zadeve in javno upravo<br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = | incumbent = [[Franci Matoz]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Igor Bavčar]] | residence = Ministrstvo za NZ<br />Štefanova 2<br />1501 Ljubljana | website = http://www.mnz.gov.si/ | image = Franci_Matoz_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem sta bili Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za digitalno preobrazbo priključeni resorju notranjih zadev v novo, skupno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Trenutni minister je [[Franci Matoz]]. == Zakonodaja == Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}</ref> Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}</ref> V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. === Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (16. maj 1990 - 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)<ref name="#1"/> * [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]] * [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]] * [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> - odstopila 10. avgusta 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}</ref>) * [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'') * ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') * [[Branko Zlobko]] (21. november 2025–4. junij 2026) === Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 18. septembra 2014) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Franci Matoz]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]] a06peztm1f8xhggm984eht2ace57554 0 21492 6688773 6688620 2026-06-13T12:29:19Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6688773 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] 2pjeevjram08whg9p7ig0hpfz3eowcx 6688936 6688773 2026-06-13T19:12:19Z ~2026-32552-67 260877 /* R */ 6688936 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] *[[Tone Kajzer]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Monika Kirbiš Rojs]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Franci Matoz]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Mateja Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Polona Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Borut Rončević]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Mihael Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] 1tw2xsis7eh3ixc2yq4efo8f7uxxvzz 10 22959 6688836 6528163 2026-06-13T16:01:06Z XJaM 3 m+/dp+ 6688836 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" summary="Sidebar for articles in the Punctuation series (see [[Wikipedia:Article series]])" style="float:right; width:17%; font-size:95%;" |- !style="background:#ccc; text-align:center;"| {{#if:{{{1|}}} |<div style="text-align:center; font-size:300%; font-family:'times new roman',times,georgia,serif; padding:0.5em 0.3em">{{{1}}}</div><hr/>}} [[ločilo|Ločila]] |- |<poem> [[opuščaj]] '''’ <nowiki>'</nowiki>''' [[oklepaj]]i '''( ) [ ] { } < > / / / \ | |''' [[uklepaj]] '''(''' [[zaklepaj]] ''')''' [[dvopičje]] ''':''' [[vejica]] ''', ، 、''' [[pomišljaj]]i '''{{unicode|‒}} – — ―''' [[tripičje]] '''… ... . . .''' [[klicaj]] '''!''' [[pika]] '''.''' [[vezaj]] '''{{unicode|‐}}''' [[deljaj]] '''- ‐ =''' [[vprašaj]] '''?''' [[narekovaj]]i '''„ “ » «''' [[podpičje]] ''';''' [[poševnica|(desna) poševnica]] '''/ &nbsp;⁄&nbsp;''' </poem> |- ! style="background:#ccc; text-align:center;"| [[delitelj besed|Delitelji besed]] |- |<poem> [[presledek]] {{bg|col=#CEEEF2|&nbsp;}}&nbsp;&#x20;{{bg|col=#CEEEF2|&ensp;}}&nbsp;&#x20;{{bg|col=#CEEEF2|&emsp;}} [[interpunkt]] '''·''' </poem> |- ! style="background:#ccc; text-align:center;"| Splošna [[tipografija]] |- |<poem> [[znak &]] (et, in) '''&''' [[zvezdica]] '''*''' [[afna]] '''@''' [[leva poševnica]] '''\''' [[krogla (tipografija)|krogla]] '''•''' [[kareta (tipografija)|kareta]] '''^''' [[križec (tipografija)|križec]] '''† ‡''' [[stopinja (tipografija)|stopinja]] '''°''' [[ponavljaj]] '''″ -"-''' [[številski znak]] '''#''' [[dvojni opuščaj]] ″ [[tilda]] ([[tilda|vijuga]], [[tilda|vijugica]]) '''~''' [[podčrtaj]] '''_''' [[pokončnica]] '''|''' [[odstotek]] '''%''' </poem> |- ! style="background:#ccc; text-align:center;"| Redkejša [[tipografija]] |- |<poem> [[trozvezdje (tipografija)|trozvezdje]] ([[asterizem (tipografija)|asterizem]]) '''{{unicode|&#x2042;}}''' [[interrobang]] '''{{unicode|‽}}''' [[bršljanov list]] '''{{unicode|❧}}''' [[romb (znak)|romb]] '''{{unicode|◊}}''' </poem> |- | style="text-align:center;" | <hr/>{{Prednavmeni|mini=1|Ločila}} |} 56341zjqe2w3rz83m1c8kzmduuyjn6a 0 31564 6688944 6655926 2026-06-13T19:27:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688944 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Hezbolah | native_name = المقاومة الإسلامية في لبنان<br />{{transl|ar|ALA|Al-Muqāwamah Al-Islāmīyah fī Lubnān}}<br/>{{lit|Islamski upor v Libanonu}} | logo = Logo of the Hezbollah.svg | colorcode = {{party color|Hezbollah}} | foundation = {{Start date and age|df=yes|1985}} (uradno) | ideology = {{Unbulleted list|class=nowrap | [[šiitizem]]<ref name="Shiite_jihad"/> | [[džihad]]izem<ref name="Shiite_jihad">{{cite report |author=Philip Smyth |date=February 2015 |title=The Shiite Jihad in Syria and Its Regional Effects |url=http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/pubs/PolicyFocus138_Smyth-2.pdf |publisher=The Washington Institute for Near East Studies |pages=7–8 |access-date=13 March 2015 |archive-date=2 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402150705/http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/pubs/PolicyFocus138_Smyth-2.pdf }}</ref> | [[homeinizem]]<ref name="Shiite_jihad"/> | [[islamski nacionalizem]]<ref name="Dalacoura 2012">{{Cite book |author-last=Dalacoura |author-first=Katerina |year=2012 |chapter=Islamist Terrorism and National Liberation: Hamas and Hizbullah |chapter-url=https://books.google.com/books?id=PlTKrMFyawoC&pg=PA66 |title=Islamist Terrorism and Democracy in the Middle East |location=[[Cambridge]] |publisher=[[Cambridge University Press]] |pages=66–96 |doi=10.1017/CBO9780511977367.004 |isbn=978-0-511-97736-7 |lccn=2010047275 |s2cid=150958046}}</ref><ref>{{Cite book|first=Ekaterina|last=Stepanova|url=http://books.sipri.org/files/RR/SIPRIRR23.pdf|title=Terrorism in Asymmetrical Conflict: Ideological and Structural Aspects|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310143530/http://books.sipri.org/files/RR/SIPRIRR23.pdf|archive-date=2016-03-10|publisher=Oxford University Press|date=2008|page=113}}</ref> | [[protisionizem]]<ref name=Gleis>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=vYBtwkj78BUC&pg=PT63|title=Hezbollah and Hamas: A Comparative Study|author1=Joshua L. Gleis |author2=Benedetta Berti |year=2012|publisher=JHU Press |isbn=978-1-4214-0671-8}}</ref> | [[panislamizem]]<ref name="Dalacoura 2012"/> | [[sektaštvo]]<ref>{{cite web |title=Hezbollah, the Lebanese Sectarian State, and Sectarianism |url=https://www.mei.edu/publications/hezbollah-lebanese-sectarian-state-and-sectarianism |publisher=Middle East Institute |access-date=13 April 2017}}</ref><ref>{{cite web |last1=Bassel F |first1=Salloukh |title=The Sectarian Image Reversed: The Role of Geopolitics in Hezbollah's Domestic Politics |url=https://pomeps.org/the-sectarian-image-reversed-the-role-of-geopolitics-in-hezbollahs-domestic-politics |publisher=Middle East Political Pcience |year=2015}}</ref> | [[populizem]]<ref>{{cite web | url=https://www.iemed.org/publication/hezbollah-and-the-lebanese-popular-movement/ | title=Hezbollah and the Lebanese Popular Movement }}</ref><ref>{{cite journal | url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/09592310701674358 | doi=10.1080/09592310701674358 | title=Hezbollah: A Proletarian Party with an Islamic Manifesto – A Sociopolitical Analysis of Islamist Populism in Lebanon and the Middle East |year=2007 | last1=Salamey | first1=Imad | last2=Pearson | first2=Frederic | journal=Small Wars & Insurgencies | volume=18 | issue=3 | pages=416–438 | s2cid=143896155 |issn = 0959-2318 }}</ref> | [[protiimperializem]]<ref>{{cite book |last=Elie Alagha |first=Joseph |title=Hizbullah's Documents: From the 1985 Open Letter to the 2009 Manifesto |year=2011 |publisher=[[Amsterdam University Press]] |isbn=978-90-8555-037-2 |pages=15, 20 |url=https://books.google.com/books?id=b0ntL1fUi8kC&pg=PA15}}<br />{{cite book |last=Shehata |first=Samer |title=Islamist Politics in the Middle East: Movements and Change |year=2012 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-78361-3 |page=176 |url=https://books.google.com/books?id=hhl_E-XAeLYC&pg=PA176}}</ref><ref>{{cite journal |last=Husseinia |first=Rola El |title=Hezbollah and the Axis of Refusal: Hamas, Iran and Syria |url=https://archive.org/details/sim_third-world-quarterly_2010_31_5/page/802 |journal=Third World Quarterly |year=2010 |volume=31 |issue=5 |pages=803–815 |doi=10.1080/01436597.2010.502695|s2cid=219628295 }}</ref> | [[Protizahodni pogledi|proti Zahodu]]<ref name="Dalacoura 2012"/><ref>{{cite book |last=Levitt |first=Matthew |author-link=Matthew Levitt |year=2013 |title=Hezbollah: The Global Footprint of Lebanon's Party of God |page=356 |publisher=Hurst Publishers |url=https://books.google.com/books?id=yTJeAQAAQBAJ&pg=PA356 |quote=Hezbollah's anti-Western militancy began with attacks against Western targets in Lebanon, then expanded to attacks abroad intended to exact revenge for actions threatening its or Iran's interests, or to press foreign governments to release captured operatives. |isbn=978-1-84904-333-5}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=n9QycqW1qogC&pg=PA267 |title=An International History of Terrorism: Western and Non-Western Experiences |page=267 |quote=Based upon these beliefs, Hezbollah became vehemently anti-West and anti-Israel. |isbn=978-0-415-63540-0 |last1=Hanhimäki |first1=Jussi M. |last2=Blumenau |first2=Bernhard |year=2013|publisher=Routledge }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=-MkxxSUSTuEC&pg=PT421 |title=Criminology: Theories, Patterns & Typology |page=396 |quote=Hezbollah is anti-West and anti-Israel and has engaged in a series of terrorist actions including kidnappings, car bombings, and airline hijackings. |isbn=978-1-133-04964-7 |last1=Siegel |first1=Larry J. |year= 2012|publisher=Cengage Learning }}</ref><ref name="bbc-hi-me"/> | [[antisemitizem]]<ref>{{Cite book|last=Julius|first=Anthony|author-link=Anthony Julius|url=https://books.google.com/books?id=BGkSLxDBNTgC&pg=PA529|title=Trials of the Diaspora: A History of Anti-Semitism in England|via=[[Google Books]]|date=2015|publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-929705-4}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Michael|first1=Robert|first2=Philip|last2=Rosen|url=https://books.google.com/books?id=d5927rY-UgoC&pg=PA231|title=Dictionary of Antisemitism from the Earliest Times to the Present|via=Google Books|date=2015|publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-5868-8}}</ref><ref>{{Cite book|last=Perry|first=Mark|url=https://archive.org/details/talkingtoterrori00perr/page/n175|page=158|title=Talking to Terrorists: Why America Must Engage with Its Enemies|date=2015|publisher=Basic Books|isbn=978-0-465-01117-9}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.jpost.com/International/Analysis-Hezbollahs-lethal-anti-Semitism |title=Analysis: Hezbollah's lethal anti-Semitism |work=[[The Jerusalem Post]]|date=12 November 2012 }}</ref> | [[Retorika proti LGBTQ|proti LGBT]]<ref>{{cite web|url=https://www.france24.com/en/live-news/20230729-hezbollah-chief-in-new-attack-on-same-sex-relations-1|title=Hezbollah chief in new attack on same-sex relations|publisher=[[France 24]]|date=29 July 2023}}</ref> }} | headquarters = [[Bejrut]], Libanon | international = [[Osi upora]] | website = {{URL|https://www.moqawama.org.lb}} | country = Libanon | founder = [[Subhi al-Tufajli]]<br> [[Abas al-Musavi]]{{Assassinated}}<br>[[Hasan Nasralah]]{{Assassinated}} | colours = Rumena in zelena | native_name_lang = ar | position = [[Sinkretična politika|sinkretična]]<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=OEceCwAAQBAJ&dq=hezbollah+not+distinctively&pg=PA170 | isbn=978-1-317-26457-6 | title=Revolutions: A Worldwide Introduction to Political and Social Change | year=2015 | publisher=Routledge |page=170}}</ref> | religion = [[Šiitizem]] | national = [[Zavezništvo 8. marec]] | slogan = {{native phrase|ar|فَإِنَّ حِزْبَ ٱللَّهِ هُمُ ٱلْغَالِبُونَ}}<br />"Resnično Božja stranka so tisti, ki bodo zmagoslavni" {{qref|5|56|b=y|s=y}} | flag = Flag of Hezbollah.svg{{!}}200px <!--?: | war = {{ublist|class=nowrap |[[Lebanese Civil War]] |[[2006 Lebanon War]] |[[2008 Lebanon Conflict]] |[[Syrian Civil War]]}}-->| leader1_title = {{nowrap|[[Generalni sekretar Hezbolaha|Generalni sekretar]]}} | leader1_name = [[Naim Qassem]] | wing1_title = [[Poslanska skupina]] | wing1 = [[Zvestoba uporniškemu bloku]]<ref>{{cite web |url=http://www.naharnet.com/stories/en/37247 |title=Fadlallah Hits Back at March 14 over Karam Release, Marouni Slams 'Treason Accusations' |publisher=Naharnet |date=April 18, 2013}}</ref> | wing2_title = Paravojaške skupine | wing2 = [[Džihadski svet]]<br/>[[Libanonske uporniške brigade]] | seats1_title = Sedeži v<br />[[Libanonski parlament|parlamentu]]<ref>{{cite news |url=http://www.dailystar.com.lb/News/Lebanon-Elections/2018/May-09/448707-interior-ministry-releases-numbers-of-votes-for-new-mp.ashx |title=Interior Ministry releases numbers of votes for new MPs |newspaper=The Daily Star |date=9 May 2018 |access-date=24 October 2019 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308112628/http://www.dailystar.com.lb/News/Lebanon-Elections/2018/May-09/448707-interior-ministry-releases-numbers-of-votes-for-new-mp.ashx }}</ref> | seats1 = {{Composition bar|15|128|hex=#F7DF19|per=1}} }}'''Hezbolah''' ({{lang-ar|حزب الله|Ḥizbu 'llāh}}, {{IPA|ar|ħizbu‿lːaːh|pron}}, {{lit|Božja stranka}}) je [[Libanon|libanonska]] [[Šiitski islam|šiitska islamistična]] politična stranka in militantna skupina.{{sfn|Faridi|2019|p=2}} Njeno paravojaško krilo se imenuje [[Svet džihada]].<ref name="LevittP15">{{multiref2|{{cite book |last=Levitt |first=Matthew |author-link=Matthew Levitt |year=2013 |title=Hezbollah: The Global Footprint of Lebanon's Party of God |page=15 |publisher=Hurst Publishers |url=https://books.google.com/books?id=yTJeAQAAQBAJ&q=jihad+council+hezbollah&pg=PA14 |quote=... the Jihad Council coordinates 'resistance activity'. |isbn=978-1-84904-333-5}}|{{cite news |url=http://www.dailystar.com.lb/News/Lebanon-News/2014/May-15/256484-hezbollah-cutting-costs-as-iranian-aid-dries-up.ashx |title=Hezbollah cutting costs as Iranian aid dries up |first=Antoine |last=Ghattas Saab |work=The Daily Star |quote=...&nbsp;Hezbollah's military wing ... Known as the 'Jihad Council' |date=15 May 2014 |access-date=1 June 2014}} }}</ref> Hezbolah je od leta 1992 do njegovega atentata v [[Napad na sedež Hezbolaha (2024)|letalskem napadu na Bejrut]] septembra 2024 vodil generalni sekretar [[Hasan Nasralah]].<ref>{{cite news|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-822177|title=IDF confirms Hezbollah leader Hassan Nasrallah killed in Beirut attack|publisher=Jerusalem Post|date=September 28, 2024|accessdate=September 28, 2024}}</ref> Hezbolah so ustanovili libanonski verski kleriki, predvsem za boj proti [[Libanonska vojna (1982)|izraelski invaziji na Libanon leta 1982]].<ref name="bbc-hi-me">{{cite news|title=Who Are Hezbollah?|website=[[BBC News]]|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4314423.stm|date=21 May 2008|access-date=15 August 2008}}</ref> Prevzela je model, ki ga je po [[Iranska revolucija|iranski revoluciji]] leta 1979 določil ajatola [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]]. Od takrat so se med [[Iran|Iranom]] in Hezbolahom razvile tesne vezi.<ref>[[David Hirst (journalist)|Hirst, David]] (2010) ''Beware of Small States. Lebanon, battleground of the Middle East.'' Faber and Faber. {{ISBN|978-0-571-23741-8}} p. 189</ref> Organizacija je bila ustanovljena s podporo 1500 inštruktorjev [[Islamska revolucionarna garda|Islamske revolucionarne garde]] (IRGC),<ref name="nybooks">{{cite journal|author=Adam Shatz|date=29 April 2004|title=In Search of Hezbollah|url=http://www.nybooks.com/articles/17060|journal=[[The New York Review of Books]]|volume=51|issue=7|archive-url=https://web.archive.org/web/20060822195222/http://www.nybooks.com/articles/17060|archive-date=22 August 2006|access-date=14 August 2006}}</ref> pod svoj okvir pa je združila različne libanonske šiitske skupine v enotno organizacijo.<ref>Dominique Avon, Anaïs-Trissa Khatchadourian, [https://books.google.com/books?id=jOZ3Aqf6BzoC&pg=PT22 ''Hezbollah: A History of the "Party of God",''] [[Harvard University Press]], 2012 {{ISBN|978-0-674-07031-8}} pp. 21ff.</ref><ref>E. Azani, [https://books.google.com/books?id=FSpaCwAAQBAJ&pg=PA59 ''Hezbollah: The Story of the Party of God: From Revolution to Institutionalization''], Springer, 2011 {{isbn|978-0-230-11629-0}} pp. 59–63</ref><ref name="bbc-hi-me" /><ref>Mariam Farida, [https://books.google.com/books?id=5rqmDwAAQBAJ&pg=PT13 ''Religion and Hezbollah: Political Ideology and Legitimacy,''] Routledge, 2019 {{isbn|978-1-000-45857-2}} pp. 1–3.</ref><ref name="The Hizballah Program">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=iVJR9UZnTVAC&pg=PA425|title=Israel in the Middle East|publisher=UPNE|author=Itamar Rabinovich|access-date=18 November 2010|isbn=978-0-87451-962-4|year=2008}}</ref> Hezbolah je svojo ideologijo izoblikovala v manifestu leta 1985, objavljenem med [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]], v katerem so bili opisani ključni cilji skupine: izgon zahodnih vplivov, uničenje [[Izrael|Izraela]], zvestoba [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|vrhovnemu voditelju Irana]] in vzpostavitev [[Islamistična republika|islamistične vlade]] pod vplivom Irana, pri čemer je bila poudarjena [[samoodločba]] Libanona.<ref name="Council-on-Foreign-Relations" /><ref name="The Hizballah Program2">{{cite book|author=Itamar Rabinovich|url=https://books.google.com/books?id=iVJR9UZnTVAC&pg=PA425|title=Israel in the Middle East|publisher=UPNE|year=2008|isbn=978-0-87451-962-4|access-date=18 November 2010}}</ref> Skupina naj bi bila odgovorna za bombne napade na [[Bombni napad na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu (1983)|ameriško veleposlaništvo]] ter [[Bombardiranje vojašnic v Bejrutu (1983)|ameriško in francosko vojašnico]] v [[Bejrut|Bejrutu]] leta 1983, pa tudi za poznejše napade, vključno z bombnimi napadi in ugrabitvami.<ref>{{Cite news|last1=Laverty|first1=Rory|last2=Lamothe|first2=Dan|date=2024-09-21|title=For Americans scarred by Beirut bombings, a measure of delayed justice|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2024/09/21/beirut-bombings-marines-hezbollah/|newspaper=The Washington Post|quote=Hezbollah was founded in 1982, as violence against U.S. troops in Lebanon spiked. In addition to its roles in the major bombings of 1983, the militant group was involved in the bombing of the U.S. Embassy annex in Beirut in 1984 that killed 23 people, the hijacking of TWA Flight 847 in 1985 and the Khobar Towers attack in Saudi Arabia in 1996 that killed 19 U.S. airmen, according to the Office of the Director of National Intelligence.}}</ref><ref>{{Cite news|last=Lopez|first=German|date=2024-09-24|title=Israel's Strikes on Lebanon|url=https://www.nytimes.com/2024/09/24/briefing/israel-hezbollah-lebanon.html|work=The New York Times|quote=Hezbollah first gained international notoriety in 1983, when it blew up the American embassy in Beirut, Lebanon’s capital, and later American and French barracks there.}}</ref> Hezbolah je prav tako sodelovala v [[Konflikt v južnem Libanonu (1985–2000)|konfliktu v južnem Libanonu]] v letih 1985-2000 proti [[Južnolibanonska armada|Južnolibanonski armadi]] in [[Izrael|Izraelu]] ter se proti slednjemu borila tudi med [[Libanonska vojna (2006)|libanonsko vojno leta 2006]]. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Hezbolah novačila prostovoljce za boj v [[Vojska Republike Bosne in Hercegovine|vojski Republike Bosne in Hercegovine]] med [[Bosanska vojna|bosansko vojno]].<ref name="Fisk">{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/voices/comment/after-the-atrocities-committed-against-muslims-in-bosnia-it-is-no-wonder-today-s-jihadis-have-set-9717384.html|title=After the atrocities committed against Muslims in Bosnia, it is no wonder today's jihadis have set out on the path to war in Syria|first=Robert|last=Fisk|work=[[The Independent]]|date=7 September 2014|access-date=25 March 2016|archive-date=17 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180717080303/https://www.independent.co.uk/voices/comment/after-the-atrocities-committed-against-muslims-in-bosnia-it-is-no-wonder-today-s-jihadis-have-set-9717384.html}}</ref>{{sfn|Al-Aloosy|2020|p=163}} Od leta 2012 je Hezbolah vključena v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]], kjer se je pridružila sirski vladi v boju proti [[Sirska opozicija|sirski opoziciji]], katere vstajo je Hezbolah opisala kot »[[Vahabizem|vahabitsko]]-[[Sionizem|sionistično]] zaroto.«<ref>{{cite news|last=Barnard|first=Anne|date=3 January 2014|title=Mystery in Hezbollah Operatives Life and Death|url=https://www.nytimes.com/2014/01/04/world/middleeast/mystery-in-hezbollah-operatives-life-and-death.html|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2014/01/04/world/middleeast/mystery-in-hezbollah-operatives-life-and-death.html|archive-date=2022-01-03|work=[[The New York Times]]}}{{cbignore}}</ref><ref name="barnard">{{cite news|last=Barnard|first=Anne|date=9 July 2013|title=Car Bombing Injures Dozens in Hezbollah Section of Beirut|url=https://www.nytimes.com/2013/07/10/world/middleeast/syria.html|access-date=30 August 2013|newspaper=[[The New York Times]]|quote=Hezbollah has portrayed the Syrian uprising as an Israeli-backed plot to destroy its alliance with Mr. Assad against Israel.}}</ref> Med letoma 2013 in 2015 je organizacija v [[Sirija|Siriji]] in [[Irak|Iraku]] razporedila svojo paravojaško vojsko za boj in usposabljanje lokalnih milic za boj proti [[Islamska država|Islamski državi]].<ref>[[Liz Sly]] and Suzan Haidamous [https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/lebanons-hezbollah-acknowledges-battling-the-islamic-state-in-iraq/2015/02/16/4448b21a-b619-11e4-bc30-a4e75503948a_story.html 'Lebanon's Hezbollah acknowledges battling the Islamic State in Iraq,'] ''[[The Washington Post]]'' 16 February 2015.</ref><ref>Ali Hashem, [http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/11/iran-iraq-shiites-isis.html#Hezbollah arrives in Iraq] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307053852/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/11/iran-iraq-shiites-isis.html#Hezbollah|date=7 March 2016}}. Al Monitor 25 November 2014</ref> Hezbolah je bila opisana kot »država v državi«,<ref>{{cite news|date=13 September 2013|title=Iran-Syria vs. Israel, Round 1: Assessments & Lessons Learned|url=http://www.defenseindustrydaily.com/iransyria-vs-israel-round-1-assessments-lessons-learned-02558/#more-2558|access-date=19 February 2013|newspaper=Defense Industry Daily}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ebrahim|first=Nadeen|date=2024-09-24|title=Hezbollah is not Hamas. Can Israel afford another all-out war?|url=https://edition.cnn.com/2024/09/24/middleeast/israel-second-war-hezbollah-cost-intl/index.html|access-date=2024-09-24|website=CNN}}</ref> ki je zrasla v organizacijo s sedeži v libanonski vladi, [[Al-Nour|radijsko]] in [[Al-Manar|satelitsko televizijsko postajo]], socialnimi storitvami in obsežno vojaško napotitvijo borcev zunaj meja Libanona.<ref name="NYT2014">{{cite news|last=Hubbard|first=Ben|date=20 March 2014|title=Syrian Fighting Gives Hezbollah New but Diffuse Purpose|url=https://www.nytimes.com/2014/05/21/world/middleeast/syrian-fighting-gives-hezbollah-new-but-diffuse-purpose.html|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2014/05/21/world/middleeast/syrian-fighting-gives-hezbollah-new-but-diffuse-purpose.html|archive-date=2022-01-03|access-date=30 May 2014|work=[[The New York Times]]|quote=...&nbsp;the fighting has also diluted the resources that used to go exclusively to facing Israel, exacerbated sectarian divisions in the region, and alienated large segments of the majority Sunni population who once embraced Hezbollah as a liberation force... Never before have Hezbollah guerrillas fought alongside a formal army, waged war outside Lebanon or initiated broad offensives aimed at seizing territory.}}{{cbignore}}</ref><ref name="deeb-hzb-a-primer">{{cite web|last=Deeb|first=Lara|date=31 July 2006|title=Hizballah: A Primer|url=http://www.merip.org/mero/mero073106|archive-url=https://web.archive.org/web/20111019062730/http://merip.org/mero/mero073106|archive-date=19 October 2011|access-date=31 May 2011|publisher=Middle East Report}}</ref><ref>{{cite news|last=Goldman|first=Adam|date=28 May 2014|title=Hezbollah operative wanted by FBI dies in fighting in Syria|url=https://www.washingtonpost.com/world/national-security/hezbollah-operative-wanted-by-fbi-dies-in-fighting-in-syria/2014/05/28/be2d27fe-e69a-11e3-8f90-73e071f3d637_story.html|access-date=30 May 2014|newspaper=[[The Washington Post]]|quote="...&nbsp;Hasan Nasrallah has called the deployment of his fighters to Syria a 'new phase' for the movement, and it marks the first time the group has sent significant numbers of men outside Lebanon's borders."}}</ref> Od leta 1990 sodeluje v libanonski politiki v procesu, ki se opisuje kot libanonizacija Hezbolaha, pozneje pa je sodelovala tudi v libanonski vladi in se pridružila političnim zavezništvom. Po libanonskih protestih<ref name="Ghattas">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/6200804.stm|title=Political ferment in Lebanon|first=Kim|last=Ghattas|website=BBC News|date=1 December 2006|access-date=15 August 2008}}</ref> in spopadih<ref name="Haaretz1">{{cite web|last2=Issacharoff|first2=Avi|last1=Stern|first1=Yoav|title=Hezbollah fighters retreat from Beirut after 37 die in clashes|url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/981696.html|work=[[Haaretz]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080512082543/http://www.haaretz.com/hasen/spages/981696.html|archive-date=12 May 2008|date=10 May 2008|access-date=20 October 2012}}</ref> v letih 2006-2008 je bila leta 2008 oblikovana vlada narodne enotnosti, v kateri so sodelovali Hezbolah in njeni opozicijski zavezniki.<ref name="CFR">{{cite web|date=13 September 2008|title=Hezbollah (a.k.a., Hizbollah, Hizbu'llah)|url=http://www.cfr.org/publication/9155/hezbollah.html?breadcrumb=%2F|archive-url=https://web.archive.org/web/20080913091527/http://www.cfr.org/publication/9155/hezbollah.html?breadcrumb=%2F|archive-date=13 September 2008|access-date=15 September 2008|website=[[Council on Foreign Relations]]}}</ref> Avgusta 2008 je novi libanonski kabinet soglasno potrdil politično izjavo, ki priznava obstoj Hezbolaha kot oborožene organizacije in zagotavlja njeno pravico do »osvoboditve ali povrnitve okupiranih ozemelj« (kot je [[Šeba]]). Hezbolah je del libanonskega [[Zavezništvo 8. marec|zavezništva 8. marec]], ki nasprotuje [[Zavezništvo 14. marec|zavezništvu 14. marec]]. Na libanonskih splošnih volitvah leta 2018 je Hezbolah dobila 12 sedežev, njeno zavezništvo pa je na volitvah zmagalo, saj je dobilo 70 od 128 sedežev v libanonskem parlamentu.<ref name="reuters.com">{{Cite news|last=Perry|first=Tom|date=22 May 2018|title=Factbox: Hezbollah and allies gain sway in Lebanon parliament|url=https://www.reuters.com/article/us-lebanon-election-parliament-factbox-idUSKCN1IN1OJ|work=Reuters}}</ref><ref name="aljazeera.com">{{Cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/5/8/hezbollah-amal-and-allies-biggest-winners-in-lebanon-elections|title=Hezbollah and allies biggest winners in Lebanon polls|first=Asma|last=Ajroudi|publisher=Al Jazeera}}</ref> Hezbolah je danes ključni akter v libanonskem političnem sistemu,{{sfn|Faridi|2019|p=2}} njeno politično krilo, stranka [[Zvestoba uporniškemu bloku]], pa ima 15 sedežev v libanonskem parlamentu.<ref>{{Cite web|last=Research|first=Alma|date=2022-05-18|title=The Lebanese Parliament Elections (May 15, 2022) - Initial Results and Implications|url=https://israel-alma.org/2022/05/18/the-lebanese-parliament-elections-may-15-2022-initial-results-and-implications/|access-date=2024-09-30|website=Alma Research and Education Center|language=en-US|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007090729/https://israel-alma.org/2022/05/18/the-lebanese-parliament-elections-may-15-2022-initial-results-and-implications/|url-status=dead}}</ref> Podpora Hezbolaha v Libanonu je omejena, zlasti po tem, ko so organizacijo obtožili odgovornosti za [[Eksplozije v Bejrutu (2020)|eksplozijo v bejrutskem pristanišču leta 2020]] in oviranja prizadevanj za ugotavljanje odgovornosti. Po raziskavi Arabskega barometra iz leta 2024 55 odstotkov Libanoncev skupini »sploh ne zaupa«. Podpora je še vedno skoncentrirana predvsem med šiiti.<ref name=":0">{{Cite news|last=Stroul|first=Dana|date=2024-09-23|title=Israel and Hezbollah Are Escalating Toward Catastrophe|url=https://www.foreignaffairs.com/israel/israel-and-hezbollah-are-escalating-toward-catastrophe|access-date=2024-09-29|work=Foreign Affairs|language=en-US|issn=0015-7120}}</ref> Hezbolah se po izraelskem umiku iz južnega Libanona ni razorožil, kar je v nasprotju z [[Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1701|resolucijo Varnostnega sveta ZN 1701]].<ref>{{cite news|date=17 December 2023|title=Fears grow of all-out Israel-Hezbollah war as fighting escalates|url=https://www.theguardian.com/world/2023/dec/17/fears-grow-of-all-out-israel-hezbollah-war-as-fighting-escalates-lebanon|access-date=27 December 2023|work=[[The Guardian]]}}</ref> Od leta 2006 se je vojaška moč skupine znatno povečala,<ref>{{cite news|date=25 October 2007|title=UN: Hezbollah has increased military strength since 2006 war|url=http://www.haaretz.com/news/un-hezbollah-has-increased-military-strength-since-2006-war-1.231869|access-date=5 September 2013|newspaper=Haaretz|archive-date=2013-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130929065334/http://www.haaretz.com/news/un-hezbollah-has-increased-military-strength-since-2006-war-1.231869|url-status=dead}}</ref><ref name="met">{{cite news|last=Frykberg|first=Mel|date=29 August 2008|title=Mideast Powers, Proxies and Paymasters Bluster and Rearm|url=http://injesus.com/message-archives/prophetic/prophecyupdate/prophecy-update-israel-reaches|access-date=31 May 2011|work=[[Middle East Times]]|quote=And if there is one thing that ideologically and diametrically opposed Hezbollah and Israel agree on, it is Hezbollah's growing military strength.|archive-date=2011-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110809125809/http://injesus.com/message-archives/prophetic/prophecyupdate/prophecy-update-israel-reaches|url-status=dead}}</ref> njeno paravojaško krilo je postalo močnejše od [[Libanonska vojska|libanonske vojske]].<ref name="NYT05202013">{{cite news|last=Barnard|first=Anne|date=20 May 2013|title=Hezbollah's Role in Syria War Shakes the Lebanese|url=https://www.nytimes.com/2013/05/21/world/middleeast/syria-developments.html?pagewanted=all&_r=0|access-date=20 June 2013|newspaper=The New York Times|quote=Hezbollah, stronger than the Lebanese Army, has the power to drag the country into war without a government decision, as in 2006, when it set off the war by capturing two Israeli soldiers}}</ref><ref name="washpost2013">{{cite news|last=Morris|first=Loveday|date=12 June 2013|title=For Lebanon's Sunnis, growing rage at Hezbollah over role in Syria|url=https://articles.washingtonpost.com/2013-06-12/world/39922185_1_aleppo-war-soccer-stadium|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105065531/http://articles.washingtonpost.com/2013-06-12/world/39922185_1_aleppo-war-soccer-stadium|archive-date=5 November 2013|access-date=20 June 2013|newspaper=[[The Washington Post]]|quote=...&nbsp;Hezbollah, which has a fighting force generally considered more powerful than the Lebanese army.}}</ref> Več držav je celotno organizacijo ali samo njeno vojaško krilo označilo za [[Seznam terorističnih skupin|teroristično organizacijo]],<ref name="Rudoren-Jodi-2013b">{{Cite news|author1=Kanter, James|author2=Rudoren, Jodi|date=22 July 2013|title=European Union Adds Military Wing of Hezbollah to List of Terrorist Organizations|url=https://www.nytimes.com/2013/07/23/world/middleeast/european-union-adds-hezbollah-wing-to-terror-list.html|access-date=4 September 2013|newspaper=The New York Times}}</ref> vključno z večino zahodnih držav.<ref>{{Cite news|last1=Roche|first1=MaryClare|last2=Robbins|first2=Michael|date=2024-07-12|title=What the Lebanese People Really Think of Hezbollah|url=https://www.foreignaffairs.com/lebanon/what-lebanese-people-really-think-hezbollah|access-date=2024-09-28|work=Foreign Affairs|language=en-US|issn=0015-7120}}</ref> Skupina trenutno prejema vojaško usposabljanje, orožje in finančno podporo iz Irana ter politično podporo iz Sirije,<ref>{{cite magazine|last=Filkins|first=Dexter|date=30 September 2013|title=The Shadow Commander|url=http://www.newyorker.com/reporting/2013/09/30/130930fa_fact_filkins?currentPage=all|magazine=The New Yorker|access-date=4 October 2013|quote=From 2000 to 2006, Iran contributed a hundred million dollars a year to Hezbollah. Its fighters are attractive proxies: unlike the Iranians, they speak Arabic, making them better equipped to operate in Syria and elsewhere in the Arab world.}}</ref> čeprav je sektaška narava sirske vojne škodovala legitimnosti skupine.<ref name="NYT2014" /><ref>{{cite web|title=Hezbollah's Syrian Quagmires|url=http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/opeds/Levitt20140911-PRISM.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006111804/http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/opeds/Levitt20140911-PRISM.pdf|archive-date=6 October 2014|access-date=17 September 2014|publisher=The Washington Institute for Near East Policy|quote="By siding with the Assad regime, the regime's Alawite supporters, and Iran, and taking up arms against Sunni rebels, Hezbollah has placed itself at the epicenter of a sectarian conflict that has nothing to do with the group's purported raison d'être: 'resistance' to Israeli occupation."}}</ref><ref>{{cite news|last=Kershner|first=Isabel|date=10 March 2014|title=Israel Watches Warily as Hezbollah Gains Battle Skills in Syria|url=https://www.nytimes.com/2014/03/11/world/middleeast/israel-watches-warily-as-hezbollah-gains-battle-skills-in-syria.html|access-date=30 May 2014|newspaper=[[The New York Times]]|quote="...&nbsp;the Lebanese group's image at home and in the broader Arab world has been severely damaged because it is fighting Sunni rebels in Syria while its legitimacy rested on its role in fighting Israel."}}</ref> Ohranja tesna zavezništva s koalicijo militantnih skupin pod vodstvom Irana v [[Gaza|Gazi]], [[Jemen|Jemnu]], Siriji in Iraku.<ref name="Robinson-2024">{{Cite web|last=Robinson|first=Lou|date=2024-08-24|title=Hezbollah: What weapons does it have? A visual guide|url=https://edition.cnn.com/2024/08/24/middleeast/hezbollah-weapons-visuals-intl-dg/|access-date=2024-09-24|website=CNN}}</ref> Velja za najmočneje oboroženo nedržavno skupino na svetu,<ref name="Robinson-2024" /> njena oborožena moč je bila leta 2016 ocenjena na raven srednje velike vojske.<ref name="haaretz.com">{{cite web|date=August 2016|title=Hezbollah: Not a terror group but a midsized army|url=http://www.haaretz.com/st/c/prod/eng/2016/07/lebanon2/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408153940/http://www.haaretz.com/st/c/prod/eng/2016/07/lebanon2/|archive-date=April 8, 2022|work=Haaretz}}</ref> Leta 2021 je takratni vodja Hezbolaha Hasan Nasralah dejal, da ima skupina okoli 100.000 borcev.<ref>{{Cite news|url=https://apnews.com/article/middle-east-lebanon-beirut-civil-wars-hassan-nasrallah-a3c10d99cca2ef1c3d58dae135297025|title=Hezbollah leader declares his group has 100,000 fighters|first=Sarah|last=El Deeb|work=Associated Press News|date=18 October 2021|access-date=21 October 2021}}</ref> == Zgodovina == V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pričelo med šiitskimi muslimani v Libanonu živahno religiozno gibanje, ki se je zavzemalo za oživitev temeljnih principov islama. Glavni pobudnik in akter omenjenega dogajanja je bila šiitska duhovščina, izšolana v verski šoli v svetem iraškem mestu [[Najaf]]. Govori, [[pridiga|pridige]] in kulturno dogajanje je bilo omejeno na mošeje, kjer se je šiitsko ljudstvo zbiralo okoli svojih verskih učiteljev. Na politično ter versko organiziranje in [[emancipacija|emancipacijo]] šiitov sta vplivala predvsem [[imam]] [[Musa al-Sadr]] in [[ajatola]] [[Sayed Muhamed Husein Fadlalah]]. Šiitski muslimani so bili v tistem obdobju najrevnejša in najmanj izobražena populacija v Libanonu. Poleg tega je večina (neizobraženega) šiitskega prebivalstva živela v najrevnejših predelih Libanona, kjer niso bili zagotovljeni niti osnovni pogoji za dostojno preživetje. Hkrati s temi razmerami se je pričela spreminjati [[demografija|demografska]] slika Libanona v korist šiitskih muslimanov. Šiitom ni uspelo premostiti velike socialne in [[ekonomija|ekonomske]] zaostalosti v primerjavi z [[suniti|sunitskimi]] muslimani in krščanskim [[maronit]]om. V teh razmerah šiitski duhovščini ni bilo težko vplivati na množice in jim vrniti upanje v boljšo prihodnost. V tistem obdobju je bila edina resna politična in oborožena sila med šiiti milica [[Amal]], ki je v libanonski državljanski vojni nastopala v največji meri z [[defenziva|defenzivno]] taktiko bojevanja, vendar se s splošnimi političnimi zadevami ni ukvarjal (Kramer 1993, 541). Pomemben mejnik pri libanonskih šiitih predstavlja [[Iranska islamska revolucija]], ki je februarja [[1979]] na oblast pripeljala ajatolo [[Homeini]]ja. Iran je postal islamska republika, v kateri je bila vsa oblast v rokah iranskih šiitskih klerikov. Leta [[1982]] je prišlo do izraelske vojaške [[invazija|invazije]] na Libanon. Veliko šiitov se je v sklopu različnih palestinskih skupin in frakcij, ali pa pod poveljstvom sirske vojske, bojevalo zoper izraelsko vojsko. Zaradi teh usodnih dogodkov za šiitsko prebivalstvo v Libanonu, je vse bolj dozorevala zamisel o šiitski organizaciji, ki bi se na temelju iranske različice islama z orožjem ([[islamski jihad]]) uprla izraelski zasedbi libanonskega ozemlja. Predvsem šiitski kleriki so po iranskem zgledu, želeli tudi v Libanonu islamsko republiko s šeriatskim pravom. Islamizacija Libanona in upor zoper sionistične ([[judje|judovske]]) brezverce sta bili zmesi iz katerih je nastal Hezbolah. == Cilji == Po živahnih razpravah znotraj islamskih skupin v Libanonu in aktivnem delovanju iranskih emisarjev na libanonskem ozemlju je bil končno sprejet [[dokument]], na podlagi katerega je bilo izvoljenih devet članov, ki so na ustanovitvenem zasedanju osnovali temelje Hezbolaha. Hezbolah je svoj program in poglede na dogajanje v regiji prvič predstavil v tako imenovanem »Odprtem pismu«, ki ga je [[16. februar]]ja [[1985]] javno prebral strankin uradni glasnik [[Amin al-Sayed]]. Pismo je bilo razdeljeno na štiri poglavja: Identiteta, Boj, Cilji in »Beseda kristjanom«. # ''Identiteta'': Hezbolah je predstavnik gibanja, ki je slavilo zmago v [[Iran]]u in kot tako uboga povelja ajatola|ajatole Homeinija. Hezbolah ni zaprta libanonska stranka ali organizacija, ampak združba povezana z muslimani celega sveta. Ta povezava daje Hezbolahovemu [[vojska|vojaškemu]] aparatu neprecenljivo vrednost, neločljivo povezano s skupnostjo. # ''Boj'': Hezbolah za svojega glavnega sovražnika proglasi »Združene države Amerike in njene zaveznike« ter [[sionizem|sionistično]] [[entiteta|entiteto]], ki je uzurpirala »sveto palestinsko zemljo« ([[Palmer Harik]]). Po mnenju avtorjev pisma je potrebno Izrael dokončno uničiti, islamski odpor pa narediti še močnejši. V nadaljevanju so omenjeni še pokoli nad Palestinci in uničenja šiitskih domov ter [[mošeja|mošej]] v predmestjih Bejruta. Za te zločine krivijo [[maroniti|maronitsko]] [[krščanstvo|krščansko]] milico in takratnega krščanskega predsednika Libanona [[Amin Gemayel|Amina Gemayela]]. Zaradi tega je potrebno Američane in njihove zaveznike pregnati iz Libanona, krščanske milice pa kaznovati za njihove zločine nad muslimani in kristjani. # ''Cilji'': so posvečeni predvsem [[notranja politika|notranji politiki]]. Dopustiti želijo možnost svobodne izbire oblike vladavine, obenem pa zagovarjajo tezo naj vsi izberejo islamsko vlado. Poudarjajo, da nikomur ne vsiljujejo islama in da ne želijo, da bi bil islam Libanonu vsiljen s silo, kakor to počnejo krščanski maroniti. Cilje želijo doseči z legalnimi sredstvi in vzpostaviti tak režim, ki ga bodo sprejeli vsi Libanonci. Najpomembnejši cilj Hezbolaha je popolnoma spremeniti sedanji nepravični režim vladanja v Libanonu. Zagovarjajo korenite [[reforme]] sedanjega režima, vendar ne pojasnjujejo kakšna in kako naj bi bila izvedena ta korenita reforma. Prav tako je za Hezbolah sprejemljivo končanje politične [[hegemonija|hegemonije]] kristjanov in povečanje muslimanskega vpliva v skladu z [[demografija|demografskimi]] spremembami. Hezbolah se je odrekel ''militantnemu'' [[jihad]]u in za svojo taktiko izbral ''politični'' jihad, vsaj kar se tiče socialne politične pravičnosti v državi. Če se je v prvih dveh poglavjih čutil vpliv vrhovnega [[jurist]]a-[[teolog]]a Homeinija, se v drugem delu pisma čuti [[Fadlalah]]ov vpliv, ki je vedno poudarjal pomembnost odnosov s krščansko skupnostjo znotraj Libanona. # ''Besede kristjanom'' so zadnji del pisma, ki je namenjen odnosom z libanonskimi kristjani. Avtorji kritizirajo obnašanje krščanskih milic in njihovo politiko, ki temelji na [[fanatizem|fanatizmu]], privilegijih in zavezništvu s svetovnimi [[imperialist]]i, predvsem z ZDA, [[Francija|Francijo]] in Izraelom. Ločijo med pripadniki krščanskih milic, ki so zagrešili zločine in miroljubnimi kristjani. V nadaljevanju pozovejo kristjane naj enakopravno sodelujejo v vladi skupaj z muslimani, kar kaže na prej omenjeno obliko »korenitih reform« političnega sistema, s tem pa tudi, vsaj začasen, pokop ideje o islamski republiki v Libanonu. S tem se je Hezbolah deklarativno postavil na stran Nacionalnega gibanja (National Movement), ki so ga v osemdesetih letih, sestavljali [[druzi]], [[suniti]], šiiti in levičarske sekularne skupine. Le-ti so nasprotovali obstoječim krščansko-muslimanskim elitam, ki so v tistem času obvladovale libanonski politični prostor in jasno predstavili temelj za kasnejšo transformacijo oziroma ''libanonizacijo'' Hezbolaha. == Rekrutacija == Hezbolah je svoje članstvo črpal predvsem iz skupin libanonskega prebivalstva (Kramer 1993, 543-544). Najbolj se je zanašal na mlajšo šiitsko duhovščino, ki se je, tako kot njeni starejši kolegi, šolala v šiitskih svetih mestih v [[Irak]]u. V [[1970.|70-ih]] letih so se iraški varnostni organi odločili, da iz države izženejo večino šiitskih [[študent]]ov. Tako se je veliko libanonskih šiitov vrnilo na svoje domove. Šiitska duhovniška [[elita]] jih ni sprejela pod svoje okrilje, tako so se pridružili množici razočaranih ter brezpravnih v državi. Ko so leta [[1982]] iranski [[emisar]]ji prišli v dolino [[Bekaa]] razglaševati islamsko revolucijo, so bili prav mladi šiitski kleriki med prvimi, ki so se odzvali njihovemu klicu ter zasedli vodilna mesta v Hezbolahu. Velike šiitske družine iz doline Bekaa, ki so organizirane v [[klan]]e so se znotraj gibanja [[Amal]] počutile zapostavljene saj so vodilni v Amalu izhajali iz južnega dela Libanona. Klani so imeli za glavni vir svojega dohodka trgovanje s prepovedanimi [[Psihoaktivna droga|drogami]], ki je bilo v razcvetu po oslabitvi oziroma propadu osrednje oblasti v Libanonu. Članstvo v Hezbolahu jim je ponujalo legitimiziranje njihovega statusa, kjer so pridobili neproporcionalno veliko mest v vodstvu te organizacije, ki jim je dopustila, da se še naprej ukvarjajo z njihovo dobičkonosno dejavnostjo. Prva dva generalna sekretarja Hezbolaha [[Tufaili]] in [[Musawi]] sta izhajala iz doline Bekaa. Na drugi strani pa so se šiitski bojevniki z vojaškim znanjem in izkušnjami zaradi dejstva, da se izognejo revščini pridružili različnim palestinskim organizacijam v Libanonu in se skupaj z njimi bojevali proti izraelski vojski. Po izgonu Palestincev iz Libanona leta 1982 so izgubili zatočišče, ki jim ga ni dal niti šiitski Amal. Iranski emisarji so takoj spoznali vrednost teh, tedaj brezdelnih borcev, z dragocenimi vojaškimi izkušnjami in so jih brez težav uspeli pritegniti v vrste islamistične organizacije. Prebežniki iz Amala in iranski emisarji so se pri novačenju osredotočili predvsem na vojaški del, kjer so uspeli prepričati, zlasti mlajše poveljnike, ki v Amalu niso imeli možnosti za skorajšnje napredovanje. Za sodelovanje v Hezbolahu jih je pritegnilo predvsem dejstvo, da so jim ponudili višja poveljniška mesta. Množice šiitov, ki niso pripadali nobeni formalni instituciji. Velika večina med njimi so bili revni [[begunec|begunci]] iz juga države, ki so se v velikem številu stekali v južna predmestja Bejruta, kjer so iskali boljše možnosti za preživetje. Nad Amalom in šiitsko duhovniško elito so bili razočarani, ker niso dovolj ščitili šiitskih interesov. Iranski emisarji so jim uspeli priskrbeti hrano, delo, denarna posojila, [[zdravila]] in druge ugodnosti. V zameno so Hezbolahu izkazovali lojalnost. Personifikacija krivic, ki so se jim dogajale je bil visok šiitski klerik Fadlalah, večkrat predstavljen v javnosti tudi kot duhovni [[mentor]] Hezbolaha. Fadlalah izhaja iz južnega Libanona od koder se je preselil v vzhodni Bejrut, nakar je leta [[1976]] kot begunec prebegnil v južno predmestje prestolnice, kjer je vzpostavljal šiitsko [[infrastruktura|infrastrukturo]]. Mošeje, ki jih je tam zgradil in tudi vodil so postale glavno oporišče Hezbolaha v libanonski prestolnici. == Organizacijska struktura == '''Posvetovalni svet''' in generalni sekretar ([[Majlis al-Shura]] ali krajše Shura) je najvišji organ Hezbolaha. Od prvega javnega nastopa Hezbolaha leta 1985 pa vse do leta [[1989]] je bila sestava tega kolektivnega organa prepuščena najvišjim religioznim [[avtoriteta]]m v organizaciji. Število članov v Posvetovalnem svetu je bilo različno v posameznih obdobjih. Prav tako v tem času ni bilo nobenega voditelja ali predsedujočega svetu. V ''Odprtem pismu'' leta 1985 se je pojavila zahteva po ustanovitvi položaja uradnega glasnika organizacije, sčasoma pa se pojavijo tudi potrebe po spremembi organizacijske strukture Hezbolaha. Število članov Posvetovalnega sveta so omejili na devet članov izvoljenih za eno leto. Volilno pravico so imeli le najvišji predstavniki organizacije. Posvetovalni svet je izmed svojih članov izvolil generalnega sekretarja. Za prvega generalnega sekretarja Hezbolaha so 11. novembra [[1989]] izvolil [[šejk]]a [[Subhi Tufaili|Subhija Tufailija]]. === Odbori === Odbori Hezbolaha so podrejeni predvsem Posvetovalnemu svetu. Hezbolah ima pet odborov: Politični odbor, Izvršilni odbor, Parlamentarni odbor, Sodni odbor in Odbor za jihad. Na čelu vsakega odbora je eden izmed članov Posvetovalnega sveta: * ''Politični odbor'' sestavljajo posamezniki odgovorni za politične zadeve, kot tudi člani ''Analitičnega komiteja''. Njihova naloga je zagotavljati Posvetovalnemu svetu politične [[analiza|analize]] in spremljati odnose z različnimi političnimi gibanji in [[stranka]]mi v državi. * ''Izvršilni odbor'' sestavljajo vodje enot (oddelkov), zadolženih za vprašanja [[kultura|kulture]], [[izobraževanje|izobraževanja]], [[sociala|sociale]], [[zaposlovanje|zaposlovanja]] in podobno. Člani so zadolženi tudi za aktivnosti in postopke, ki se tičejo zadev delovanja stranke. Prav tako nadzirajo številne strankine organizacije. * ''Parlamentarni odbor'' sestavljajo Hezbolahovi poslanci v libanonskem [[parlament]]u. Ti so med drugim zadolženi tudi za aktivno delovanje znotraj parlamentarne koalicije Zavezništvo za odpor, katere najpomembnejši člen je prav Hezbolah. Odbor se ukvarja tudi s proučevanjem v parlamentu predlagane zakonodaje, zasleduje potrebe volivcev, kot tudi skrbi za povezavo Hezbolaha z vlado in vladnimi telesi. * ''Sodni odbor'' sestavljajo sodni predstavniki (strokovnjaki) z različnih področij, ki svetujejo Hezbolahovim članom glede sodb, raznih konfliktov ter prekrškov v okviru islamskega [[šeriatsko pravo|šeriatskega prava]]. * ''Odbor za jihad'' sestavljajo osebe zadolžene za aktivnosti odpora, kar vključuje rekrutiranje, usposabljanje, opremljanje, varnostne zadeve in ostale dejavnosti povezane z odporom. Odbor za jihad, zadolžen za islamski odpor in islamsko sveto vojno je neposredno podrejen Posvetovalnemu svetu. Vsak član posameznega odbora je vodja določene enote (oddelka) z določenimi pristojnostmi in odgovornostjo. Strokovnjaki poudarjajo naraščajočo pomembnost Hezbolahovega ''Oddelka za informiranje'', ki nadzira lastno [[televizija|televizijo]], [[radio]] in [[časopis]]. Ta oddelek je podrejen neposredno generalnemu sekretarju, njegov direktor pa je član ''Posvetovalnega sveta''. === Hezbolahove socialne in dobrodelne dejavnosti === Hezbolah prekaša vse druge podobne organizacije in stranke v Libanonu in tudi širše regiji v organiziranju socialnih in [[dobrodelnost|dobrodelnih]] dejavnosti ter drugih javnih služb. S tovrstnimi dejavnostmi se ukvarja zlasti na področjih naseljenih s šiitskimi muslimani. Prav tem »mirnodobnim« dejavnostim gre zasluga za priljubljenost Hezbolaha med širšo muslimansko populacijo, ki se Hezbolahu vrača v obliki podpore njegovim vojaško-[[gverila|gverilskim]] aktivnostim, prav tako pa tudi v obliki volilne podpore na [[volitve|volitvah]]. Čeprav gre največja zasluga za zelo razvejano mrežo teh ustanov iranski finančni pomoči, ki jo prejema Hezbolah, ne moremo zanikati izredno profesionalnih storitev in organiziranosti, ki bi ne bila mogoča brez natančnega načrtovanja in posebne pozornosti namenjene tem dejavnostim. === Organizacija za rekonstrukcijo – Jihad al-Bina === Organizacija za rekonstrukcijo (Jihad al-Bina) je bila ustanovljena manj kot tri leta po ustanovitvi Hezbolaha. Prva naloga, zaupana tej organizaciji, je bila obnova, zaradi izraelskega [[bombardiranje|bombardiranja]] uničenega mesta [[Bir al-Abed]]. Večji del dejavnosti te organizacije obsega obnova stavb in druge infrastrukture uničene zaradi izraelskega bojnega delovanja. Največ stavb potrebnih obnove je bilo v južnem Libanonu, kjer je prihajalo do največjih spopadov in prekomejnega obstreljevanja med izraelsko vojsko in proizraelsko južnolibanonsko milico SLA na eni in pripadniki Hezbolaha na drugi strani. Poleg tega organizacija sodeluje tudi pri obnovi domov v dolini Bekaa in drugih predelih Libanona ter pri [[sanacija|sanaciji]] okolja in infrastrukture ter zaščiti civilnega prebivalstva ob naravnih nesrečah na področji kjer živijo šiiti. V mestih, zlasti v južnih predelih Bejruta, kjer [[komunala|komunalne]] infrastrukture takorekoč ni, organizacija zagotavlja prebivalstvu redno preskrbo z vodo in odvoz smeti. === Zdravstvene, socialne in izobraževalne ustanove === Na zdravstvenem področju je Hezbolah ustanovil Islamsko zdravstveno organizacijo (Islamic Health Organization – IHO), ki upravlja z devetimi zdravstvenimi centri, z devetnajstimi ambulantami, od katerih so tri mobilne. Poudariti je treba, da so vse te zdravstvene ustanove nahajajo v glavnem na ruralnih območjih, kjer ni državnih bolnišnic, zato je njihova vloga toliko večja. IHO upravlja tudi z desetimi centri za civilno obrambo. === Ustanova za ranjence (Institution for the Wounded) === Skrbi za zdravstveno nego in [[psiha|psihično]] zdravljenje borcev in [[civilist]]ov, ki jih je prizadela vojna. Nega vključuje mesečno denarno nakazilo, zdravljenje in [[rehabilitacija|rehabilitacijo]] ter pripravo prizadetih za vključitev v družbo. Ustanova upravlja s štirimi zdravstvenimi, rehabilitacijskimi in rekreacijskimi centri na območjih Bejruta, južnega Libanona in doline Bekaa. === Filantropska in socialna ustanova za mučenike (Philantropic and Social Martyrs' Institution) === Deluje neodvisno na finančni, operativni in upravljalni ravni. Ta ustanova skrbi za družine mučenikov (otroci, zakonci, starši) padlih v boju. Program skrbi zajema socialno skrb, zagotavljanje stanovanj, izobraževanja, oblačil, zdravstvenih storitev, drugih različnih socialnih potreb, ter služb otrokom, ko le-ti končajo [[šolanje]]. Ustanova nudi pomoč tudi družinam vojnih [[zapornik]]ov. === Odbor islamske filantropije (The Islamic Philantropic Committe) === Je prav tako finančno, operativno in upravljalno neodvisna institucija, ki ima na skrbi sirote, reveže, invalide, razseljene in starejše osebe v obliki zagotavljanja finančne pomoči, bivališča, hrane in izobraževanja. Med drugim upravlja s štirimi brezplačnimi šolami in tremi centri za otroke s posebnimi potrebami (Qassem [[2005]], 85). Hezbolah upravlja tudi s svojimi lastnimi osnovnimi in srednjimi šolami v katerih pouk poteka po državnem učnem načrtu, kateremu so dodane ure z religioznimi vsebinami. Poleg še nekaterih dobrodelnih in socialnih dejavnosti je Hezbolah s svojimi ustanovami zelo aktiven tudi na področjih, kjer je glavni vir preživetja [[kmetijstvo]]. Ti predeli naseljeni v veliki meri s šiitskim prebivalstvom se nahajajo v južnem [[Libabnon|Libanonu]] in v dolini Bekaa. Predvsem že omenjena organizacija Jihad al-Bina zagotavlja kmetovalcem potrebne stroje, tehnično pomoč in kmetijske svetovalce. === Hezbolahova vojaško-gverilska organiziranost in teroristična dejavnost === Hezbolah je v javnosti najbolj znan po svoji teroristični in gverilsko-vojaški dejavnosti v [[Libanon]]u in tudi drugod po svetu. Obenem pa je organiziranost njegovih vojaško-gverilskih enot in obveščevalno-varnostnega aparata v javnosti skoraj neznana. V literaturi se pojavljajo različni podatki o organiziranosti in dejavnostih Hezbolaha, ki so dostikrat tudi protislovni in pomanjkljivi. Ta dejavnost nedvomno spada v Hezbolahov Odbor za jihad, ki je neposredno podrejen Posvetovalnemu svetu oziroma generalnemu sekretarju organizacije. Hezbolahovo vodstvo vedno znova poudarja neločljivo povezanost političnega in vojaškega krila organizacije. Zanimivo je, da to povezanost brez zadržkov sprejemata tudi [[Združene države Amerike|ameriška]] in [[Izrael|izraelska vlada]], zato je organizacija kot celota na njunem seznamu terorističnih organizacij. === Islamski odpor (al-Muqawama al-Islamiya) === Vojaško krilo Hezbolaha se imenuje Islamski odpor (Islamic Resistence oziroma arabsko: al-Muqawama al-Islamiya). Omenjena organizacija deluje predvsem na jugu [[Libanon]]a v bližini [[izrael]]ske meje. Nikoli ni bila prav številčna, vendar so njeni pripadniki vojaško zelo izurjeni in dobro oboroženi. Medtem ko nekateri viri navajajo, da Islamski odpor ni imel nikoli več kot 500 gverilcev, pa drugi trdijo, da enote Islamskega odpora sestavlja jedro 300 do 400 borcev in najmanj 1500 oboroženih simpatizerjev. Islamski odpor predstavlja Hezbolahov najpomembnejši del. Veliko kasnejših voditeljev Hezbolaha (generalni sekretarji, člani Posvetovalnega sveta in Hezbolahovih odborov) je prišlo na svoje položaje ravno iz vrst Islamskega odpora. V dolini Bekaa sta organizacijo obvladovala kasnejša generalna sekretarja Tufaili in Musavi. Medtem ko je bil prvi glavna povezava med Hezbolahom in [[Teheran]]om in z [[Iran]]sko revolucionarno gardo, je drugi obvladoval Hezbolahovo varnostno-obveščevalno in vojaško krilo stranke (Islamski odpor). Na področju Bejruta je bil za vojaško in teroristično dejavnost odgovoren Nasralah, ki je vzdrževal stike z [[Iran]]om preko iranskega veleposlaništva v Bejrutu. == Financiranje == Že od ustanovitve Hezbolaha je v javnosti znano, da predstavlja največji del njegovega proračuna finančni prispevek [[Iran]]a. Natančna višina tega prispevka, niti višina Hezbolahovega proračuna ni znana. Ocenjuje se da je višina letnega proračuna Hezbolaha okoli 100 milijonov ameriških dolarjev, katerega večji del prihaja iz [[Iran]]a. Iranski prispevek znaša povprečno 60 milijonov dolarjev letno in je odločilen za Hezbolahove aktivnosti na socialnem in finančnem področju znotraj šiitske skupnosti kar vključuje tudi versko šolstvo, bolnišnice, kmetijsko sodelovanje ter gradbene projekte (Ranstorp 1994, 317). Nobenega dvoma ni, da največji del svojega proračuna porabi Hezbolah za vojaški del organizacije (Islamski odpor, obveščevalno-varnostne strukture), kar vključuje nabavo orožja, plače za borce, zagotavljanje urjenja bojevnikov in podobno. Poleg tega se s tem financirajo tudi tekoči stroški delovanja stranke kot so najemnine, pisarniška oprema, plače za »civilne« uslužbence stranke itd. Finančna podpora iz [[Iran]]a prihaja po dveh glavnih kanalih. Prvi je financiranje iz iranskih vladnih institucij, ki poteka preko Iranske revolucionarne garde, katere pripadniki se nahajajo tudi v [[Libanon]]u in preko iranskega zunanjega ministrstva, predvsem preko iranskih veleposlaništev v Bejrutu in Damasku. Drugi kanal je financiranje s pomočjo iranskih polvladnih institucij. Po islamski revoluciji leta [[1979]] je Iran ustanovil številne dobrodelne ustanove, ki so pod nadzorom iranskega vodstva. Te ustanove imajo svoje izpostave tudi v Libanonu, in služijo »izvozu revolucije«, s tem da nudijo širok spekter finančne in socialne pomoči Hezbolahu in šiitom, ki so tej stranki blizu. Poleg iranskega prispevka si je Hezbolah vse od svojega nastanka prizadeval ustvariti in razviti svoje lastne dodatne vire financiranja. Ti viri so v primerjavi z iransko podporo sicer skromnejši vendar nudijo Hezbolahu določeno samostojnost v delovanju in zmanjšujejo popolno finančno odvisnost od Irana. Omenjeni viri so: * Zbiranje finančnih sredstev doma in v tujini. Hezbolah se ukvarja z zbiranjem finančnih sredstev v [[Libanon]]u kot tudi drugod po svetu; predvsem tam kjer živijo večje muslimanske šiitske skupnosti. S tem Hezbolah zbere nekaj milijonov dolarjev letno. V Libanonu poteka nabiranje sredstev preko Zveze za podporo Islamskemu odporu, ki deluje pod Hezbolahovim pokroviteljstvom. V tujini poteka ta dejavnost preko različnih dobrodelni fundacij in skladov ter preko lokalnih šiitskih centrov v šiitskih skupnostih po svetu. Največji središči zbiranja finančnih sredstev za Hezbolah izven Libanona se nahajata v zahodnoafriški državi [[Slonokoščena obala]] in v južnoameriškem »tromejnem« območju med [[Paragvaj]]em, [[Argentina|Argentino]] in [[Brazilija|Brazilijo]]. Tovrstna dejavnost poteka tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]] in v zahodni [[Evropa|Evropi]]. * Legalna podjetniška dejavnost. Hezbolah pridobiva finančna sredstva tudi s podjetniško dejavnostjo svojih podjetij ali dobrodelnih ustanov, ki delujejo pod njegovim pokroviteljstvom. Prav tako se posamezni operativci Hezbolaha ukvarjajo s podjetniško dejavnostjo, kot so na primer naftne transakcije, trgovanje z nepremičninami in drugimi manjšimi podjetniškimi dejavnostmi. * Nelegalna (kriminalna) dejavnost doma in po svetu. Pripadniki Hezbolaha se ukvarjajo z dvema glavnima vrstama nelegalnih dejavnosti. V prvo spadata tihotapljenje prepovedanih opojnih drog in ponarejanje denarja, ki se izvajajo na področju doline Bekaa. Druga vrsta dejavnosti vključuje tihotapljenje cigaret, kraje avtomobilov in ponarejanje kreditnih kartic. *Pridobivanje sredstev iz državnega libanonskega proračuna. Hezbolah je s svojimi poslanci v libanonskem parlamentu upravičen do določenih sredstev iz državnega proračuna. Poleg tega Hezbolahova poslanska skupina v parlamentu večkrat prepriča libanonsko vlado, da financira tiste projekte iz državnega proračuna, katere sicer financira Hezbolah. V tem primeru gre za projekte na območjih, kjer živi šiitska populacija in kjer ima Hezbolah največjo podporo. == Stopnja grožnje, ki jo skupina predstavlja == Glavni mejnik v Hezbolahovi zgodovini je okoli leta [[1990]], ko Hezbolah dejansko sprejme politično realnost, preneha s svojimi terorističnimi aktivnostmi. Sodeluje na volitvah, vojaško krilo pa preusmeri pozornost na boj zoper [[Izrael]]. Le ta v mnogo manjšem obsegu še vedno poteka vendar z drugačnimi sredstvi. Hezbolah se v novem tisočletju sooča z novimi izzivi, ki so jih prinesle nove okoliščine. Po izraelskem umiku iz [[Libanon]]a leta [[2000]] se je pričelo tudi v libanonski javnosti pojavljati vprašabje razorožitve Hezbolaha, oziroma smisla obstoja njegovega oboroženega krila. Stranka se je pri nasprotovanju temu oprla na veliko naklonjenost domačega javnnega mnenja. Naslednji mejnik predstavlja globalni boj proti terorizmu, ki ga je prinesel [[11. september]] [[2001]]. Pritiski na Hezbolahove glavne mecene, [[Iran]] in [[Sirija|Sirijo]], so se povečali, kar je nenazadnje prineslo tudi umik sirske vojske iz Libanona. Na to je vplivalo seveda tudi ameriško in britansko posredovanje v [[Irak]]u ter posledično padec Huseina. S tem se je v Iraku povečal vpliv šiitskega dejavnika, kar bi lahko vplivalo tudi na izboljšanje položaja šiitov v [[Libanon]]u. ==Opombe== === Opombe pod črto === {{seznam opomb}} ===Navedbe=== {{sklici}} ==Viri== {{refbegin|30em}} * {{Cite book| title = The Changing Ideology of Hezbollah | last1 = Al-Aloosy| first1 = Massaab | year = 2020 | publisher = [[Springer International Publishing]]}} * {{cite journal|title=Why Hezbollah has openly joined the Syrian fight | last1= Blanford | first1=Nicholas | last2 = Salim| first2=Arab | journal=[[The Christian Science Monitor]] | date=23 June 2013 | url=http://www.csmonitor.com/World/Middle-East/2013/0623/Why-Hezbollah-has-openly-joined-the-Syrian-fight | access-date=28 July 2020}} * {{Cite book| title = Hezbollah: A History of the "Party of God" | last1 = Avon | first1 = Dominique | author1-link =Dominique Avon | last2 = Khatchadourian | first2 = Anaïs-Trissa | year = 2012 | publisher = [[Harvard University Press]]| url = https://books.google.com/books?id=jOZ3Aqf6BzoC&pg=PT14 | isbn = 978-0-674-07031-8}} * {{Cite book| title = Hezbollah: Mobilization and Power | last = Daher | first = Aurélie | year = 2019 | publisher = [[Oxford University Press]] | url = https://books.google.com/books?id=qiieDwAAQBAJ&pg=PA1 | isbn = 978-0-190-09263-4}} * {{Cite book| title = Hezbollah, Islamist Politics, and International Society | last = Dionigi | first = Filippo | year =2014 | publisher = [[Springer Publishing|Springer]] | isbn = 978-1-137-40302-5}} * {{Cite book| title = Religion and Hezbollah: Political Ideology and Legitimacy | last = Farida | first = Mariam | year =2019 | publisher = [[Routledge]] | url = https://books.google.com/books?id=5rqmDwAAQBAJ| isbn = 978-1-000-45857-2}} * {{Cite book| title = Hezbollah: A Short History| last = Norton | first = Augustus Richard| author-link =Augustus Richard Norton | year = 2014 | publisher = [[Princeton University Press]]| edition =2|url = https://books.google.com/books?id=hXOYDwAAQBAJ&pg=PR11 | isbn = 978-1-400-85144-7}} * {{Cite book| title = Hezbollah: Socialisation and its Tragic Ironies | last = Saouli | first = Adham | year = 2018 | publisher = [[Edinburgh University Press]]| url = https://books.google.com/books?id=1GiDDwAAQBAJ| isbn = 978-1-474-41954-3}} * {{Cite book| title = Hezbollah: From Islamic Resistance to Government: From Islamic Resistance to Government| last1 = Worrall | first1 = James | last2 = Mabon | first2 = Simon | last3 = Clubb | first3 = Gordon | year = 2015 | publisher = [[ABC-CLIO]] | url = https://books.google.com/books?id=8AfHCgAAQBAJ&pg=PR9 | isbn = 978-1-440-83135-5}} * {{Cite news|title=In Hezbollah stronghold, Lebanese Christians find respect, stability | last=Zirulnick|first=Ariel| work=[[The Christian Science Monitor]]| date=21 December 2012| url=http://www.csmonitor.com/World/Middle-East/2012/1221/In-Hezbollah-stronghold-Lebanese-Christians-find-respect-stability| access-date=28 July 2020}} * {{cite book |last1=Ranstorp |first1=Magnus|year=1997|title=Hizb'Allah in Lebanon: The Politics of the Western Hostage Crisis|url=https://archive.org/details/hizballahinleban00rans |publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-16491-1|author-link=Magnus Ranstorp}} *{{cite journal|journal=[[Mediterranean Politics]] |volume=3 |issue=1 |date=Summer 1998 |pages=103–134 |title=The strategy and tactics of Hizballah's current Lebanonization process|doi=10.1080/13629399808414643 |last1=Ranstorp |first1=Magnus|author-link=Magnus Ranstorp}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == ===Knjige=== * {{cite book|author=Joseph Alagha|year=2006|title=The Shifts in Hizbullah's Ideology: Religious Ideology, Political Ideology|url=https://archive.org/details/shiftsinhizbulla0000alag|publisher=Amsterdam University Press|isbn=978-90-5356-910-8|author-link=Joseph Alagha}} * {{cite book|author=[[Tom Diaz]], [[Barbara Newman]]|year=2005|title=Lightning Out of Lebanon: Hezbollah Terrorists on American Soil|publisher=[[Presidio Press]]|isbn=978-0-345-47568-8|url=https://books.google.com/books?id=EQzV3vuV7eAC}} * {{cite book|author=Ahmad Nizar Hamzeh|year=2004|title=In The Path Of Hizbullah|url=https://archive.org/details/inpathofhizbulla0000hamz|publisher=Syracuse University Press|isbn=978-0-8156-3053-1|author-link=Ahmad Nizar Hamzeh}} * {{cite book|author=Judith Palmer Harik|year=2006|title=Hezbollah: The Changing Face of Terrorism|url=https://archive.org/details/hezbollahchangin0000hari_v5t1|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-84511-024-6|author-link=Judith Palmer Harik}} * {{cite book|author=Hala Jaber|year=1997|title=Hezbollah|publisher=[[Columbia University Press]]|isbn=978-0-231-10834-8|author-link=Hala Jaber|url=https://archive.org/details/hezbollahbornwit00jabe}} * {{cite book|author=Avi Jorisch|year=2004|title=Beacon of Hatred: Inside Hizballahs Al-Manar Television|url=https://archive.org/details/beaconofhatredin0000jori|publisher=Washington Institute for Near East Policy|isbn=978-0-944029-88-6|author-link=Avi Jorisch}} * {{cite book|author=Augustus Richard Norton|year=2000|url=http://www.cfr.org/publication/8612/hizballah_of_lebanon.html|publisher=Council on Foreign Relations|title=Hizballah of Lebanon: Extremist Ideals vs. Mundane Politics|archive-url=https://web.archive.org/web/20060720163202/http://www.cfr.org/publication/8612/hizballah_of_lebanon.html|archive-date=20 July 2006|author-link=Augustus Richard Norton}} * {{cite book |author=Augustus Richard Norton |year=2007 |url=https://archive.org/details/hezbollahshorthi00nort |title=Hezbollah: A Short History |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13124-5 |author-link=Augustus Richard Norton }} * {{cite book |last=Qassem |first=Naim |author-link=Naim Qassem |title=Hizbullah: The Story from Within |publisher=Saqi Books |year=2005 |isbn=978-0-86356-517-5 |url=https://archive.org/details/hizbullahstoryfr00qasi }} * {{cite book|author=Amal Saad-Ghorayeb|year=2001|title=Hizbullah: Politics and Religion|url=https://archive.org/details/hizbullahpolitic0000saad|publisher=[[Pluto Press]]|isbn=978-0-7453-1793-9|author-link=Amal Saad-Ghorayeb}} * {{cite book|author=Jamal Sankari|year=2005|title=Fadlallah: The Making of a Radical Shi'ite Leader|publisher=Saqi Books|isbn=978-0-86356-596-0|author-link=Jamal Sankari}} ===Članki=== * {{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/8076820.stm |title=Inside Lebanese Hezbollah militia |author=Natalia Antelava |publisher=BBC News|date=2 June 2006 |access-date=24 July 2009}} ==Zunanje povezave== {{Sister project links | wikt=no | commons=Category:Hezbollah | b=no | n=no | q=Hezbollah | s=Hezbollah | v=no | voy=no | species=no | d=no | display=Hezbollah}} === Resolucije ZN o Hezbolahu === * [https://www.un.org/News/Press/docs/2004/sc8181.doc.htm UN Press Release SC/8181]. UN. 2. september 2004. * [https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=11823&Cr=Lebanon&Cr1= Lebanon: Close Security Council vote backs free elections, urges foreign troop pullout]. UN. 2. september 2004. ===Druge povezave=== * [http://www.brandeis.edu/crown/publications/meb/MEB78.pdf Is Hezbollah Confronting a Crisis of Popular Legitimacy?] (PDF) Eric Lob, Crown Center for Middle East Studies, March 2014. * [http://www.washingtoninstitute.org/html/pdf/hezbollah-testimony-05252005.pdf Hezbollah]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201028175805/http://www.washingtoninstitute.org/html/pdf/hezbollah-testimony-05252005.pdf |date=28 October 2020 }}: Financing Terror through Criminal Enterprise, Testimony of Matthew Levitt, Hearing of the Committee on Homeland Security and Governmental Affairs, United States Senate. * [https://web.archive.org/web/20070221003851/http://weekly.ahram.org.eg/2007/832/op92.htm Hizbullah's two republics] by Mohammed Ben Jelloun, ''Al-Ahram'', 15–21 February 2007. * [https://www.pbs.org/frontlineworld/stories/lebanon/thestory.html "Inside Hezbollah"] – short documentary and extensive information from ''Frontline/World'' on PBS * [http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3284023,00.html Hizbullah – the 'Party of God'] – fact file at Ynetnews {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Libanon]] [[Kategorija:Paravojaške skupine]] [[Kategorija:Nacionalistične teroristične skupine]] [[Kategorija:Libanonske politične stranke]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1982]] [[Kategorija:Hezbolah|*]] 6n25r9y4x1ouqdfy7p465yg44bbfqww 0 40565 6688796 6679871 2026-06-13T14:43:03Z ~2026-32552-67 260877 /* P */ 6688796 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] - [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović - [[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] - [[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]] == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] ''-'' [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] - [[Ana Jelnikar]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] - [[Lučka Jenčič]] Kandus - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-'' [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] - [[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] - [[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Dušan Milan Pirc]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] - [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] - [[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] - [[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Rado Riha]] (!??)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina) == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] ktum6lwvsjh2ff8l9lnm4qejqo7r956 6689019 6688796 2026-06-13T22:49:50Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6689019 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] - [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović - [[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] - [[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]] == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] ''-'' [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] - [[Ana Jelnikar]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] - [[Lučka Jenčič]] Kandus - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-'' [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Metka Lokar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] - [[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] - [[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Dušan Milan Pirc]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] - [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] - [[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] - [[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Rado Riha]] (!??)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina) == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] kw3jb2goxqgbi0cism6u11ouaph82qw 0 49819 6688854 6644122 2026-06-13T16:33:11Z ~2026-32552-67 260877 /* D */ 6688854 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *Božidar Adžija *[[Neda Andrić]] *[[Ivo Andrijanić]] *[[Grga Antunac]] == B == *[[Mate Babić]] *[[Šimun Babić]] *[[Zvonimir Baletić]] *[[Adalbert Adam Barić]] *A.lbert? Bazala *[[Ivo Belin]] *[[Vasilije Belošević]] * [[Rudolf Bićanić]] * [[Miljenko Boljević]]? * [[Branko Bonefačić]]? * [[Oton Bošnjak]] * [[Ivo Bradetić]]? *[[Roko Braut]] *[[Jovo Brekić]] *[[Branko Bujić]]? *[[Ante Bulić]] *[[Ivo Burić]] == C == *[[Krešimir Car]] *[[Ivo Cecić]] *Marin Cerovac *Marijan Cuculić *Milorad Cuculić *[[Dragutin Cutvarić]] *[[Adolf Cuvaj]] == Č == * [[Dušan Čalić]] *[[Josipa Čaval]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Ante Čičin Šain]] == Ć == * [[Bogdan Ćosić]] (1931-1986) == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] * [[Stanko Deželić]] * [[Jadranka Deželjin]] * [[Josip Deželjin]] (1920- ?) *Branislav Dimitrijević *Milan Divjak (1895-1980) *[[Martin Dobrinčić]] *[[Dragutin Domainko]] *[[Pavao Domančić]] *[[Adolf Dragičević]] *Jan Drašković *[[Saša Drezgić]] * [[Gordan Družić]] == Đ == * [[Šime Đodan]] == F == * [[Vladimir Farkaš]] *[[Davor Filipović]] *[[Milan Fišter]] (1917-46) *[[Ranko Frua]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Simeon Gaćeša]] *[[Vito Gašparević]] *[[Franjo Gašaprović]] *[[Vitomir Gašaprović]] *Aleksandar Goldštajn (1912-2010) (gospodarski pravnik) *[[Vilim Gorenc]] (1934-2025) (pravnik) *J. Gorjanović *[[Drago Gorupić]] *[[Petar Grahovac]] *[[Nenad Gvozdanović]] (1928-94) (tudi numizmatik) == H == *[[Herta Haas]] (1914-2010) *[[Marijan Hanžeković]] (1915-1993) *[[Zlatko Herkov]] (1904-1994) *[[Branko Horvat]] (1928-2003) *[[Marijan Hubeny]] == I == * [[Milan Ivšić]] (1887-1972) == J == *[[Vlatko Jadrešić]] *[[Dušan Jagodić]] *[[Martin Jakubin]] *[[Zoran Jašić]] *Lj. Jelačić-Bužimski *[[Ante Jelavić]] ? *([[Barbara Jelčić]]) * [[Božidar Jelčić]] *[[Ivan Jelen (ekonomski geograf)]] *[[Zvonimir Jelinović]] *[[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Ljubo Jurčić]] *[[Boris Jurić]] *[[Smiljan Jurin]] (1920-2014) *[[Pero Jurković]] == K == *[[Ratimir Kalmeta]]? *Ante Kalogjera? *Dragutin (Dražen) Kalogjera *[[Leonard Karli]] *[[Tibor Karpati]] *[[Ante Katunarić]] ml.? *[[Antun Kobašić]] *[[Branko Kojić]] *[[Slobodan Komazec]] *[[Halid Konjhodžić]] *[[Đuro Kopač]]? *[[Marijan Korošić]] *[[Vladimir Košak]]? (1908-47) * [[Benedikt Kotrulj]](ević) (Dubrovčan) *[[Franjo Krajčević]] *[[Silvije Krajčević]] *[[Vladimir Kral]] *[[Ivan Krešić]] *[[Milan Krešić]] *Milan Krištof ? *[[Stjepan Krivošić]] (zgodovinski demograf) *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Branko Kubović]] *Kukuljević-Sakcinski *[[Slavko Kulić]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) == L == *[[Josip Lakatoš]]? *[[Rikard Lang]] (1913-1994) *[[Ante Lauc]] (sociolog) *[[Marko Legović]] *[[Rudolf Legradić]] *[[Slaven Letica]] *[[Branimir Lokin]] *Blaž Lorković *[[Valdemar Lunaček]] == M == *Artur Machnik (Mahnik) *[[Željko Majcen]] *[[Ivan Mandić]] *[[Božo Marendić]] *Lj. Martić *P. Matković *[[Ivo Medvešček]] *[[Mato Mikić]] (1937-2019) *N. Miljanić *Fran Milobar *[[Mijo Mirković]] ("[[Mate Balota]]") *Pavle Muhić == N == *[[Branko Novak]] *[[Mijo Novak]] == O == * R. Obraz *Ostrožinski *[[Katarina Ott]] == P == *[[Ivo Perišin]] *[[Boris Podobnik]] *S. Polovina *S. Posilović *Đorđe Pribičević *[[Ognjen Prica]] *[[Zdenko Prohaska]] == R == *[[Đuro Račić]] *''Domagoj'' ''Račić?'' *[[Edo Rajh]] *[[Miljenko Rendulić]] *[[Franjo Renko]] (slov.-hrv.) *[[Vilko Rieger]] *[[Dragutin Rilke]] *[[Fedor Rocco]] *Z. Rogić *Lucija Rogić Dumančić == S == *[[Miloš Samardžija]] (hrv.-srbski) *D. Sabolović *[[Davor Savin]] *M. Sekulić *[[Vladimir Serdar]] (1912-2002) *[[Jakov Sirotković]] *[[Velimir Srića]] *[[Vladimir Stipetić]] (1928-2017) *[[Dušan Strahinja]] == Š == *([[Berislav Šefer]]) *J. Šilović *[[Josip Šipuš]] *[[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Hrvoje Šošić]] (1928-2012) *I. Šošić *[[Franjo Ferdinand Šporer]] == T == * R. Tepšić *J. Tironi *[[Jozo Tomašević]] Josip "Jozo" Tomasevich == U == * Ognjeslav Utješinović Ostrožinski == V == *[[Maja Vehovec]] *[[Marko Veselica]] (1936–2017) *[[Vladimir Veselica]] (1938-2013) *[[Nada Vitezić]] *[[Dragomir Vojnić]] (1924-2020) *[[Stjenko Vranjican]] (1948-2009) *[[Juraj Vrbanić]] *T. Vujković == W == * [[Alica Wertheimer-Baletić]] == Z == * [[Davor Zoričić]] *M. Zoričić == Ž == * [[Vladimir Žerjavić]] *[[Josip Županov]] (sociolog) {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Hrvati]] a8dbnesysujwco88nxagq01lokpwi4p 0 51096 6688799 6537519 2026-06-13T14:48:52Z G-Cup 10746 6688799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodotok | name = Ljubljanica |image = Ljubljanica 01.jpg |image_caption = Ljubljanica v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] |source1 = [[Retovje]] |source1_coordinates = {{koord|45|57|5.28|N|14|17|40.54|E|region:SI_type:waterbody|display=inline}}, [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]]{{koord|45|57|11.32|N|14|18|2.77|E|region:SI_type:waterbody|display=inline}}, [[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]{{koord|45|56|48.94|N|14|19|56.24|E|region:SI_type:waterbody|display=inline}} |mouth = [[Sava]] (pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]]) |mouth_coordinates = {{koord|46|4|32.04|N|14|38|29.43|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 41 km<ref name="SURS2002">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2014-03-04|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}</ref> |source1_elevation = 300 m [[Retovje]] | mouth_elevation = 264 m |discharge1 = 24,1 m³/s (pri [[Vrhnika|Vrhniki]]), 55,6 m³/s ([[Moste, Ljubljana|Moste]]) <ref name="vodna-bilanca10">{{navedi knjigo |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls|format=XLS|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|chapter=Preglednica 10: Karakteristični pretoki}}</ref> |basin_size = 1890 km² (podatek je približen zaradi ne povsem poznane kraške razvodnice) <ref name="SURS2002"/> |geopedia = #T105_F1173:16082_x461610_y96252_s13_b4 |extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Regulirana struga Ljubljanice | občina = Ljubljana | rkd_tip = nsdp | arhitekt = [[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]], [[Jože Plečnik]] | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009 | refšt=386 }}}} '''Ljubljanica''' je 41 km dolga [[reka]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], v južnem delu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]], desni pritok [[Sava|Save]]. Izvira iz več kraških izvirov v bližini [[Vrhnika|Vrhnike]], prečka celotno [[Ljubljansko barje]], teče skozi mesto [[Ljubljana]] in po južnem robu [[Ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]] ter se pri naselju [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]] izliva v [[Sava|Savo]]. Njeno kraško zaledje je veliko obsežnejše in sega daleč na jug v dinarskokraški svet, vendar njegova površina ni natančno določena, saj se zaradi [[kras]]a površinska [[razvodnica]] ne sklada z zračno. Večji levi pritoki so [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], [[Podlipščica (Ljubljanica)|Podlipščica]], [[Mali graben]] in [[Gradaščica]]. Večji desni pritoki so [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]], [[Bistra, Ljubljanica|Bistra]], [[Borovniščica]], [[Iška (reka)|Iška]], [[Ižica]] ([[Iščica]]), [[Dobrunjščica]]/[[Gobovšek]] in [[Besnica (potok)|Besnica]]. Strugi Ljubljanice od izvirov do Špice v [[Ljubljana|Ljubljani]] in pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubije]] sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref> Tam teče mirujoča voda (still water). Kot del Ljubljanskega barja je vključena v širši prostor Arheološkega območja kolišč, ki so del skupnega UNESCo spomenika z več drugimi območji v Evropi. Ljubljanica je bila na odseku z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/1643 Unesco]</ref> == Opis reke == Ljubljanica izvira v več kraških izvirih južno od [[Vrhnika|Vrhnike]] in pri [[Verd]]u, v katerih pridejo na dan vode iz obsežnega kraškega zaledja, mdr. iz [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]], [[ponor]]ov [[Unica|Unice]] na severnem koncu [[Planinsko polje|Planinskega polja]] in z [[Logaško polje|Logaškega polja]]. V neposrednem zaledju izvirov so številne [[udornica|udornice]], ki nam kažejo, da so pod površjem obsežni jamski rovi, po katerih priteka voda do kraških izvirov. Reka ima dva povirna kraka: zahodni se imenuje [[Mala Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] Močilnik tik južno od [[Vrhnika|Vrhnike]], v kateri sta kraška izvira Veliki in Mali [[Močilnik]]; nekoliko niže dobi še levi pritok [[Bela (Ljubljanica)|Belo]]. Drugi povirni krak je [[Velika Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] [[Retovje]] tik jugozahodno od [[Verd]]a. V njej je več kraških izvirov, največja sta Veliko in Malo okence, ki prihajata na dan v majhnih jezercih pod strmo skalnato steno. Po dobrem kilometru ločenega toka se oba povirna dela združita v Ljubljanico. Od sotočja naprej teče reka v loku skozi [[Vrhnika|Vrhniko]], nato se usmeri proti vzhodu in teče po mokrotnem dnu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], z desne dobi močna kraška pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubijo]] in [[Bistra, Ljubljanica|Bistro]] ter nekraško [[Borovniščica|Borovniščico]]. Po nekaj kilometrih se skoraj dotakne južnega roba Barja pri [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]], nato pa se obrne proti severovzhodu in teče v skoraj ravni črti (ta del so regulirali že v rimski dobi zaradi rečnega transporta) mimo [[Črna vas|Črne vasi]] do [[Ljubljana|Ljubljane]]. V tem delu se vanjo stekajo številni osuševalni kanali ter desna pritoka [[Iška]] in [[Ižica]]. Glavno mesto Slovenije je nastalo ob Ljubljanici v tako imenovanih Ljubljanskih vratih, dober kilometer široki vrzeli med Grajskim hribom, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]], in [[Rožnik]]om. Na južnem robu mesta dobi Ljubljanica levi pritok [[Mali graben]], ki je umetno izkopan razbremenilnik [[Gradaščica|Gradaščice]] (manjši del se kot Mestna Gradaščica izliva v Ljubljanico v [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovem]]), pri Špici pa se od nje odcepi [[Gruberjev prekop]]. Skozi mesto teče Ljubljanica po umetno poglobljeni strugi ob vznožju Grajskega hriba ter severno od njega vstopi na prodnato [[Ljubljansko polje]]. Zaradi močnega nasipanja [[Sava|Save]] v zadnji ledeni dobi je potisnjena povsem na južni rob ravnine in z leve ne dobiva nobenih pritokov, z desne pa se vanjo stekajo manjši potoki z [[Golovec|Golovca]] in najzahodnejšega dela [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] ([[Gobovšek]]). Tik pred izlivom dobi v [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]] z desne še [[Besnica|Besnico]] in se malo naprej izlije v [[Sava|Savo]]. == Hidronim in etimologija == O izvoru imen reke in našega glavnega mesta, ki naj bi nastali obe iz iste osnove, je bilo prelitega že ogromno jezikoslovnega črnila, a še vedno nimamo splošno sprejete razlage. Po eni od možnih razlag bi lahko slovensko ime reke nastalo iz nemškega ''Laibach'' (= počasna voda, ki zastaja), bolj verjetno pa je, da je reka dobila ime po naselju. Novejše etimološke ugotovitve pravijo, da naj bi ime nastalo iz osebnega imena ''Ľubovidъ'', domnevnega ustanovitelja naselbine ob reki, iz katere je pozneje nastala Ljubljana. Ime ''Ľubovidъ'' naj bi se pozneje skrajšalo v ''Ľubidъ'' in iz tega bi nastalo ime reke ''Ľubiďa'' ter se pozneje spremenilo v ''Ljubíja'' oziroma skrajšalo v ''Ljuba''. Prebivalci te naselbine naj bi se imenovali ''Ljubljáne'', iz tega pa naj bi nastalo ime naselbine Ljubljana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=238–241}}</ref><ref>{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |last1=Torkar |first1=Silvo |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=2008 |issue=8, 9 |volume=XIII |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2014-03-04 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> V antiki se je reka imenovala ''Nauportus'', enako kot se je imenoval kraj Nauportus na mestu današnje [[Vrhnika|Vrhnike]]. V srednjeveških virih se reka imenuje z nemškimi in latinskimi imeni, mdr. Leybach (1254), Laibacus (1260), Leybach (1265), Laybach (1314, 1443), slovensko ime reke je prvi zapisal Valvasor (''Lublaneza'').<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=349–351}}</ref> ==Kraško zaledje izvirov Ljubljanice== Posebnost Ljubljanice je njeno obsežno kraško zaledje, ki sega na jugu vse do [[Snežnik]]a in slovensko-hrvaške meje. V kraških izvirih na jugozahodnem robu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] pritekajo na površje vode iz [[Notranjsko podolje|Notranjskega podolja]] in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]], kjer se vode kraške Ljubljanice pod različnimi imeni pojavljajo na dnu kraških polj. Ker naj bi bilo teh ponikalnic šest, so ljudje začeli reko imenovati ''reka sedmerih imen''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Šušteršič|first1=France|year=1994|title=Reka sedmerih imen: s poti po notranjskem krasu |publisher=Naklo|isbn= |cobiss=42130688|pages=23}}</ref> Sedmera imena Ljubljanice: # '''[[Trbuhovica]]''' izvira iz kraških izvirov Trbuhovica in Mlake na robu [[Prezidsko polje|Prezidskega polja]] na Hrvaškem, teče po polju in skozi vas [[Prezid]] ter izgine v ponoru Mrzla jama.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cabar.hr/kwc/prezentacije/download3.pdf|title=Monitoring stanja voda – kakvoča podzemnih i površinskih voda na području Prezida|language=hr|accessdate=7. februar 2014|archive-date=2014-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305022609/http://www.cabar.hr/kwc/prezentacije/download3.pdf|url-status=dead}}</ref> Samo ob izjemnih padavinah del vode odteka površinsko proti mejnemu prehodu, vendar voda skoraj nikoli ne doseže [[Babno polje|Babnega polja]], ki je suho [[kraško polje]]; le redko najnižje dele polja zalije kraška voda. # '''[[Obrh]]''' je ponikalnica na [[Loško polje|Loškem polju]]; nastane iz [[Mali Obrh|Malega]] in [[Veliki Obrh|Velikega Obrha]], vijuga po dnu polja in ponikne v ponorni jami [[Golobina]] ter se ponovno pojavi na [[Cerkniško polje|Cerkniškem polju]]. # '''[[Stržen (Cerknica)|Stržen]]''' je ponikalnica na [[Cerkniško polje|Cerkniškem polju]], ki nastane iz močnih kraških izvirov v jugovzhodnem koncu polja (Cemun, Obrh), teče po južnem delu kraškega polja, dobi več podzemnih pritokov z [[Bloška planota|Bloške planote]] ter od severa površinski vodotok [[Cerkniščica|Cerkniščico]]; ponikne v jamski sistem [[Velika in Mala Karlovica]] in podzemno teče proti [[Rakov Škocjan|Rakovemu Škocjanu]]. # '''[[Rak (reka)|Rak]]''' je ponikalnica v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]], ki priteka iz [[Zelške jame|Zelških jam]], teče površinsko po dolini in ponikne v [[Tkalca jama|Tkalca jamo]], od koder teče podzemno proti [[Planinska jama|Planinski jami]], kjer se združi z reko [[Pivka (reka)|Pivko]]. # '''[[Pivka (reka)|Pivka]]''' izvira iz manjšega izvira pri vasi [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] na Zgornji Pivki, teče proti severu po [[Pivška kotlina|Pivški kotlini]] ter podzemno skozi [[Postojnska jama|Postojnsko jamo]] do [[Planinska jama|Planinske jame]], kjer se združi z [[Rak (reka)|Rakom]] v [[Unica|Unico]]. # '''[[Unica]]''' je ponikalnica na [[Planinsko polje|Planinskem polju]]; priteče iz [[Planinska jama|Planinske jame]], teče po dnu polja proti severu in izginja deloma v dno polja deloma v požiralnike na severnem koncu polja ter nadaljuje kot podzemni tok proti izvirom pri [[Vrhnika|Vrhniki]]. # '''Ljubljanica''' nastane iz več močnih kraških izvirov v bližini [[Vrhnika|Vrhnike]] in [[Verd]]a in se v [[Sava|Savo]] izliva pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]]. <br> <div style="text-align:center;"> <div style="overflow: scroll; width: 1000px;">[[Slika:LJubljanica-shema.PNG|center|900px|Porečje Ljubljanice]]</div> </div> Zaradi velike količine padavin, ki jih dobiva dinarska gorska pregrada (več kot 2000&nbsp;mm letno), in obsežnega porečja, se v kraškem porečju Ljubljanice zbere ogromno vode in ta se pretaka večinoma podzemno po obsežnih kanalih. Ob [[Idrijski prelom|idrijskem prelomu]], ki poteka po [[Notranjsko podolje|Notranjskem podolju]] od severozahoda proti jugovzhodu, so karbonatne kamnine tako pretrte, da predstavljajo nekakšno podzemno zaporo, skozi katero se lahko kraške vode prebijejo samo na dveh mestih: pod [[Postojnska vrata|Postojnskimi vrati]] med [[Pivška kotlina|Pivško kotlino]] in [[Planinsko polje|Planinskim poljem]] ter na severnem robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] južno od [[Idrija|Idrije]] ([[Divje jezero]] in izvir [[Podroteja]]. Sistem jam v porečju Ljubljanice je za jamarje dostopen skozi [[ponor]]e in [[kraški izvir|kraške izvire]] ter ponekod tudi vmes med [[kraško polje|kraškimi polji]]. Večje [[jama|jame]] so [[Golobina (jama)|Golobina]], [[Križna jama]], jamski sistem [[Velika in Mala Karlovica]], [[Zelške jame]], [[Tkalca jama]], [[Planinska jama]], [[Postojnska jama]], [[Logarček]], [[Gradišnica]] in [[Najdena jama]]. Porečju Ljubljanice pripada še potok [[Logaščica]], ki dobiva vodo z dolomitnega površja [[Rovtarsko hribovje|Rovtarskega hribovja]] in iz dela [[Hotenjsko podolje|Hotenjskega podolja]], teče po [[Logaško polje|Logaškem polju]], ponikne sredi [[Logatec|Logatca]] v ponoru Jačka in se nekje podzemno pridruži toku voda proti izvirom Ljubljanice. Na južnem robu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] izvirajo tudi vode z [[Rakitensko polje|Rakitenskega polja]], ki prihajajo na dan najprej v majhnem kraškem polju [[Ponikve (kraško polje)|Ponikve]] pri [[Preserje, Brezovica|Preserju]] in nato v kraškem izviru pri [[Kamnik pod Krimom|Kamniku pod Krimom]]. Ljubljanica ima kot kraška reka še eno posebnost: velikosti njenega porečja ne moremo natančno določiti, saj se spreminja s količino vode v krasu, deloma pa poteka razvodnice ni moč določiti. Pri [[Hotedršica|Hotedršici]] se manjše ponikalnice [[Hotenjka]], Pikeljščica in Žejski potok odtekajo deloma proti izvirom Ljubljanice in deloma proti izviru [[Podroteja]] in [[Divje jezero|Divjem jezeru]] v porečju [[Idrijca|Idrijce]]. Takšen pojav raztekanja voda imenujemo [[bifurkacija]] in ga imamo tudi v [[Pivška kotlina|Pivški kotlini]], iz katere odtekajo vode proti Ljubljanici, [[Vipava (reka)|Vipavi]] in [[Reka (reka)|Reki]]. Ne poznamo tudi razvodnice med vodami, ki se stekajo iz [[Snežnik]]a proti Ljubljanici in izviru [[Bistrica, Ilirska Bistrica|Bistrice]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Gams|first1=Ivan|year=2003|title=Kras v Sloveniji v prostoru in času|publisher=Založba ZRC|isbn=961-6358-91-X|cobiss=124733440|pages=361}}</ref> ==Izviri Ljubljanice== [[Slika:Grad Bistra.JPG|thumb|right|292px|Eden od izvirov Ljubljanice pri [[grad Bistra|gradu Bistra]]]] [[Slika:Sotočje Sava-Ljubljanica (Confluence Sava-Ljubljanica).jpg|292px|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] in Ljubljanice (desno) pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]]]] Podzemski tokovi Ljubljanice od [[Cerkniško polje|Cerkniškega]] in [[Planinsko polje|Planinskega polja]] prihajajo na dan v več skupinah kraških izvirov na južnem obrobju [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]], [[Verd]]u in bližnji okolici:<ref>Gams 2003, str. 359.</ref> *'''skupina izvirov [[Močilnik]]''' (iz njih nastane [[Mala Ljubljanica]]) **[[Veliki Močilnik]] **[[Mali Močilnik]] *'''skupina izvirov [[Retovje]]''' (iz njih nastane [[Velika Ljubljanica]]) **izvir Pod Orehom **izvir Pod skalo **[[Malo okence]] **[[Veliko okence]] **[[Furlanove toplice]] na [[Mirke|Mirkah]] ([[termalni izvir]] s stalno temperaturo vode 20&nbsp;°C) <ref>{{navedi splet |url=http://www.vrhnika.si/?id=1&m=pages|title=Občina Vrhnika - Podatki o občini|accessdate=6. februar 2014}}</ref> *'''izviri na [[Verd]]u''' (iz njih nastane desni pritok [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]]) **Smukov brezen **Gradarjev brezen **izvir Na potoku **Ceglarjev izvir **Kržajev studenec **Petričkov studenec *'''izviri v [[Bistra, Vrhnika|Bistri]]''' (iz njih nastane desni pritok [[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) **trije izviri na območju samostana **Zupanov izvir, skupina majhnih izvirov 100 m ob cesti proti [[Borovnica|Borovnici]] **[[Trebinja]], tudi Galetovi izviri (skupina izvirov) **Pasji studenec **Ribičev studenec *'''ostali izviri''' **[[Lintvern]] izvir [[zaganjalka]] pod [[Zaplana|Zaplano]] v porečju potoka [[Bela (Ljubljanica)|Bela]] == Hidrogeografija == [[Slika:Ljubljanica moste hidrogram.png|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Ljubljanice v Mostah<br />v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca10"/>]] Ljubljanica je značilna kraška reka s počasnim tokom in značilno zelenkasto barvo vode, zlasti na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. Ker priteka izključno iz kraških izvirov, ne prenaša skoraj nič peska in proda, kar je izjemnega pomena za arheologijo, saj se v prodonosnih rekah predmeti v vodi ne morejo ohraniti. Pač pa kot kraška reka prenaša veliko raztopljenega kalcijevega in magnezijevega hidrokarbonata: v 1 m³ vode v povprečju od 170–200 g.<ref>Gams 2003, str. 73.</ref> Reka ima izrazit dinarski tip dežno-snežnega režima s prvim viškom pretokov v jesenskih mesecih (oktober–december) in drugim viškom spomladi (marec–april). Prvi višek je posledica poznojesenskih padavin na alpsko-dinarski gorski pregradi, spomladanski višek je deloma posledica taljenja snega in deloma spomladanskih padavin. Najnižji pretok ima Ljubljanica avgusta, zimski nižek je zelo neizrazit, saj na dinarskem krasu tudi pozimi pogosto dežuje. Drug razlog je kraška [[retinenca]], zaradi katere se v kraškem podzemlju (in na kraških poljih) zadrži velik del vode od jesenskih deževij in nato počasi odteka proti izvirom na robu Ljubljanskega barja. Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Ljubljanice v obdobju 1971–2000 (m³/s) <ref name="vodna-bilanca10" /> {| class="wikitable" |- ! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!! |- |Vrhnika II|| 0,95 (26.1.1992)|| 103 (5.11.1998)|| 24,1 |- |Moste || 2,66 (5.7.1991)|| 405 (20.3.1975)|| 55,6 |- |} Ob Ljubljanici je na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] največje in najbolj poznano poplavno območje v vsej Sloveniji. Redne [[poplava|poplave]], ki se pojavljajo skoraj vsako leto (najpogosteje jeseni in zgodaj spomladi), zavzemajo okoli 24&nbsp;km² osrednjega območja ravnine, ob največjih poplavah pa vode zalijejo več kot 80&nbsp;km² površine <ref>{{navedi knjigo| last=Komac |first=Blaž |last2=Natek |first2=Karel |last3=Zorn |first3=Matija| year=2008|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji|publisher=Založba ZRC|page=42|location=Ljubljana |cobiss=241975296 |ISBN=978-961-254-091-3}}</ref>. Poplave Ljubljanice so kraškega tipa, zanje je značilno razmeroma mirno dotekanje in naraščanje vode, trajajo več dni in zelo malo nasipajo, saj vode prinašajo malo suspendiranega in drugega plavja.<ref>{{navedi revijo|last1 = Natek|first1 = Karel|title = Poplavna območja v Sloveniji|journal = Geografski obzornik|volume = 52, 1|pages = 13–18|publisher=Zveza geografskih društev Slovenije|location = Ljubljana|year = 2005|cobiss=4927262|issn =0353-085X}}</ref> Sklenjeno poplavno območje sega od [[Vrhnika|Vrhnike]] do [[Ljubljana|Ljubljane]] na obeh straneh reke, izven območja poplav je zaradi nasipanja reke nekoliko dvignjen, kakšnih 100 m širok pas tik ob obeh bregovih. Poplave so obsežnejše v zahodnem delu Barja, a največje poplave zalijejo tudi dele ravnine vzhodno od ceste Ljubljana–Ig. Območje pogostih poplav je večinoma neposeljeno, edini naselji v tem delu sta [[Črna vas]] in [[Lipe]], obsežne površine so pod mokrotnimi travniki, grmišči in zadnjimi ostanki nekdanjih [[barje|barij]] ter predstavljajo osrednje območje [[Krajinski park Ljubljansko barje|Krajinskega parka Ljubljansko barje]]. Pogostnost poplav in podtalnica tik pod površjem sta bila glavna razloga, da so ti deli ostali v bolj ali manj naravnem stanju, zato ta poplavna območja niso posebej problematična, poleg biološke in krajinske funkcije igrajo tudi izjemno pomembno vlogo naravnega zadrževalnika poplavnih voda. Veliko hujši problem so območja izven dosega rednih poplav, kjer se poplave pojavljajo manj pogosto, zato se v zadnjih desetletjih pritisk poselitve, kmetijstva in drugih dejavnosti nanje izrazito stopnjuje, kar se seveda kaže v vse večji škodi zaradi poplav. Te hujše poplave se pojavljajo zelo neenakomerno: ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so se vrstile kar vsakih nekaj let: 3.11.1885, 18.–19.3.1888, oktobra 1895, 27.9.1926 in 23.–24.9.1933.<ref>Komac, Natek, Zorn 2008, str. 82.</ref> Sledilo je skoraj 80-letno obdobje brez katastrofalnih poplav (z manjšimi poplavami, seveda), nato pa je prišla nova katastrofalna poplava 18. in 19.9.2010, ki je imela še veliko hujše posledice od prejšnjih, saj se je v tem času na poplavno območje intenzivno širil južni del Ljubljane in tudi druga naselja na obrobju Barja. Najhujša je bila poplava septembra 1933, ob kateri je bilo pod vodo 80&nbsp;km² veliko ozemlje vse od južnega roba Barja do južnega roba takratne Ljubljane in od Vrhnike do Škofljice; v najnižjih delih Barja je bila voda globoka več kot 5 m, v Črni vasi 2 in več metrov. Ljudje so se ob naraščanju vode umikali na strehe hiš in na osamelce, od koder so jih reševali s čolni, poginilo je veliko živine, vsi pridelki na poljih in po domovih so bili povsem uničeni.<ref>{{navedi revijo|last1 = Kolbezen|first1 = Marko|title = Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II|journal = Ujma|volume = 6|pages = 217–218|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 1992|cobiss=53726464|issn =0353-085X}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Melik|first1 = Anton|title = Povodnji na Ljubljanskem barju|journal = Kronika slovenskih mest |volume = 1, št. 1|pages = 3–8|location = Ljubljana|year = 1934|cobiss=11511867 |issn = 1580-9765}}</ref> Poplave 2010 so prekrile 77&nbsp;km² površine, tudi precejšnje dele vzhodno od ceste Ljubljana–Ig. Globina vode je bila v največjem delu Barja okoli meter, mestoma je bila tudi globlja. Po obsegu so bile poplave podobne kot leta 1933 in so zajele skoraj celotno barjansko ravnino. V celoti sta bili poplavljeni Črna vas in Lipe, največjo škodo pa je poplava naredila na južnem obrobju Ljubljane, posebno na Viču, kjer je zalila številne stanovanjske in druge stavbe.<ref>{{navedi knjigo| last=Komac |first=Blaž |last2=Zorn|first2=Matija| year=2011|title=Geografija poplav v Sloveniji septembra 2010|publisher=Založba ZRC|page=42|location=Ljubljana |cobiss=241975296 |ISBN=978-961-254-091-3}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://mvd20.com/LETO2010/R4.pdf|last1=Globevnik|first1=Lidija|last2=Vidmar|first2=Andrej|year=2010 |title=Poplave na Ljubljanskem barju v septembru 2010|page=24–29|accessdate=19. februar 2014}}</ref> == Kakovost vode == Po podatkih ARSO je bila Ljubljanica leta 2009 in 2010 v dobrem kemijskem stanju in zelo dobrem do dobrem ekološkem stanju.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf |title=Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010| publisher=ARSO |page=35| year=2012|chapter=Tabeli 4 in 6 |format=|accessdate=19. februar 2014}}</ref> V poletnih mesecih je v nekaj kilometrih v spodnjem toku občasno še precej onesnažena zaradi izpustov vode iz ljubljanske čistilne naprave, veliko odpadnih in strupenih snovi priteče vanjo ob močnih padavinah iz urbanih površin in kanalizacijskega omrežja za odvajanje meteorne vode. Pred izgradnjo ljubljanske čistilne naprave in razširitvijo kanalizacijskega omrežja v južnem delu Ljubljane je bila reka močno onesnažena tudi v odseku skozi Ljubljano, a so se razmere v zadnjih letih zelo izboljšale. == Ljudje in reka == [[Slika:ObcinaVrhnika.png|thumb|150px|Ladja [[Argo (ladja)|Argo]] na [[Občina Vrhnika|vrhniškem občinskem]] grbu]] Ljubljanica in celotno Ljubljansko barje sta izjemno zanimiva predvsem z arheološkega in tudi zgodovinskega vidika. Arheologi so začeli s preučevanjem že v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ob prvih poskusih izsuševanja Ljubljanskega barja. V obdobju med letoma 1825 in 1936 so ob poglabljanju rečne struge našli in popisali številne predmete iz [[bakrena doba|bakrene]], [[bronasta doba|bronaste]], [[železna doba|železne]] in [[Rimljani|rimske dobe]]. Med najzanimivejše najdbe sodijo sledovi [[koliščarji|koliščarske kulture]] ([[5. tisočletje pr. n. št.|5.]] do [[3. tisočletje pr. n. št.]]), ki jo poleg ostankov domovanj zaznamujejo čolni [[deblak]]i, [[rogovina]]ste sekire, kamnite konice [[puščica (izstrelek)|puščic]], koščene osti [[kopje|kopij]], [[keramika]], v manjšem številu tudi človeška okostja. Do danes je bilo na območju Barja odkritih okrog 40 kolišč, prvo tovrstno naselbino so v bližini [[Ig]]a našli leta 1875. Potapljači so prvič raziskali dno Ljubljanice leta 1884, do danes pa so na rečnem dnu našli več kot 6000 zgodovinskih predmetov.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zakladi-ki-so-se-skrivali-pod-gladino-ljubljanice/158305 Zakladi, ki so se skrivali pod gladino Ljubljanice - MMC RTV Slovenija]</ref> V bližini izliva [[Bistra, Ljubljanica|Bistre]] v Ljubljanico se je ob koncu bronaste dobe začelo tudi ritualno odlaganje predmetov.<ref>Narodni muzej Slovenije - Andrej Gaspari: Ljubljanica v prazgodovini. V Peter Turk, Janka Istenič, Timotej Knific in Tomaž Nabergoj (ur.), Ljubljanica - kulturna dediščina reke, str. 38</ref> Najdbe potrjujejo tudi prepletanje kultur v [[halštatska doba|halštatski dobi]] V [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletju pr. n. št.]] je območje Ljubljanice obvladovala plemenska zveza [[Kelti|keltskih]] [[Tavriski|Tavriskov]], v [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] pa so območje zavzeli Rimljani in ga priključili rimski državi. Po legendi naj bi se do [[Vrhnika|Vrhnike]] po Ljubljanici peljali tudi [[Argonavti]], ki so pod vodstvom [[Jazon]]a iz [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Sava|Save]] pripluli do izvira Ljubljanice. Na tem mestu naj bi ustanovili mesto, ladjo pa razstavili in prenesli po kopnem do obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Njihova ladja je upodobljena v [[grb Občine Vrhnika|občinskem grbu Vrhnike]]. V antiki se je naselje imenovalo ''[[Nauportus]]'', reka pa '''Nauportus fluvio'''. Povezava med [[Donava|Podonavjem]] in [[Padska nižina|Padsko nižino]] je bila zaradi vodnih poti in relativno nizkih hribovitih predelov optimalna. [[Slika:Plovba po Ljubljanici-Valvasor.jpg|thumb|right|300px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]jeva upodobitev plovbe po Ljubljanici]] Na mestu današnje Ljubljane so Rimljani v 1. stoletju ob glavni cesti iz Italije v Panonijo ustanovili naselbino [[Emona]], Nauportus pa je bil pomembno pristanišče, zato so strugo Ljubljanice po Ljubljanskem barju regulirali. Okoli leta 1890 so v bližini [[Kozlerjeva gošča|Kozlerjeve gošče]] pri [[Črna vas|Črni vasi]] izkopali veliko rimsko tovorno ladjo, ki je bila zaradi ploskega dna primerna za plovbo po plitvih vodah. V Ljubljanici so našli ostanke vseh kultur, ki so obstajale na njenem širšem območju, od orožja barbarskih ljudstev, severnih Galcev in [[Franki|frankovskih]] vojščakov do [[Slovani|slovanskih]] arheoloških predmetov. Reka je bila v [[srednji vek|srednjem]] in novem veku pomembna prometnica, po kateri so prevažali različno blago iz vzhodnih krajev in ga na [[Vrhnika|Vrhniki]] pretovarjali na vozove in vozili naprej proti Italiji. Pomembno pristanišče je bilo tudi v Ljubljani, v današnjem [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovem]], na kar še vedno spominja ime ulice [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|Trnovski pristan]]. Plovba po Ljubljanici je hitro zamrla po izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] proti [[Trst]]u leta 1857. Med letoma 1293 in 1294 je bil v ljubljanskih knjigah prvič omenjen izraz ''Wasserrecht'' (vodna pravica), ki je predstavljal [[dohodnina|dohodnino]] od intenzivnega rečnega prometa, v 15. stoletju so imeli ljubljanski čolnarji tudi [[ceh]]ovske privilegije. Na obdobje čolnarjenja nas danes spominjata dve ljubljanski ulici, [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|Velika in Mala Čolnarska]]. Med Ljubljano in izlivom v Savo so od 13. stoletja dalje delovali številni [[mlin]]i, od 14. stoletja naprej tudi plavajoči. Prva pisna omemba ljubljanskega mlina sega v leto 1335. Mlin je stal v bližini današnje [[Cerkev svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnice]] in je bil v lasti deželnega kneza. Pri [[grad Fužine|gradu Fužine]] so bile nekoč nevarne brzice v konglomeratnih plasteh, ki so precej ovirale plovbo, a hkrati bile pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica, pozneje kovačnica za kose in v 19. stoletju tovarna strojil in barvil.<ref>{{navedi knjigo |title=Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga|year=1971|publisher=Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=18172417 |pages=361}}</ref> Med Ljubljano in izlivom v Savo je bilo še več manjših brzic, ki so ovirale plovbo, zato so ob njih v 17. stoletju zgradili krajše plovne kanale z zapornicami, a to ni bila uspešna rešitev, saj je plovba trajala dlje kot prevoz z vozovi od Kašlja do Trnovega.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WMSP9IU Umek, Ema (1956). ''Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici XVIII. stoletja.'']. Kronika (Ljubljana), letnik 4, številka 2, str. 82-86.</ref> [[Slika:Alojzij Schaffenrath - Grad Fužine.jpg|thumb|right|300px|[[Alojzij Schaffenrath]] - Brzice na Ljubljanici pri [[Grad Fužine|Fužinskem gradu]] ([[gvaš]] ok. 1821)]] Ljubljanica je pogosto poplavljala tudi Ljubljano, nerodovitna, močvirna in kisla barjanska zemlja ter pogosta [[megla|meglena]] obdobja pa so spodbudile načrtno izsuševanje Barja, ki pa nikoli ni uspelo. V sklopu teh prizadevanj so v ožini med Ljubljanskim gradom in [[Golovec|Golovcem]] izkopali [[Gruberjev prekop]]. Graditi so ga pričeli leta [[1773]], dokončan pa je bil letih [[1780]]–[[1782]]. Vodo so v novozgrajeni kanal prvič spustil [[25. november|25. novembra]] 1780. Zelo zahteven projekt je bila tudi regulacija in poglobitev struge Ljubljanice skozi mesto, s čimer so začeli že leta 1825 in nato po daljšem premoru nadaljevali leta 1908 ter zaključili leta 1936. Skoraj 2000 m dolg odsek skozi mesto med Ambroževim trgom in izlivom Gradaščice so skupaj z nekaj sto metri Gradaščice spremenili v betonsko korito, uredili so tudi okoli 600 m struge pred začetkom betonskega korita do Špice (današnji Trnovski pristan) in okoli 2000 m struge dolvodno od današnjih Plečnikovih zapornic (zgrajene 1939 za uravnavanje pretoka Ljubljanice skozi mesto). Med Šempetrskim mostom in Cukrarno sta bila pred ureditvijo na Ljubljanici dva otoka imenovana Gosja otoka in še en manjši, blizu kjer so Plačnikove zapornice. Ko so strugo izravnali, so otoki izginili. Do leta 1776 je tukaj stala brv, ki jo je kasneje zamenjal Šempetrski most. Pri urejanju nabrežij Ljubljanice v mestu je sodeloval tudi arhitekt [[Jože Plečnik]]; tu so v zadnjih letih vse bolj priljubljena sprehajališča domačinov in obiskovalcev, čez reko pa vodijo številni lepi mostovi - najlepše je [[Tromostovje]], zgrajeno po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. V atriju [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]] je bila od 26. februarja do 31. oktobra 2009 na ogled razstava z naslovom ''Ljubljanica - kulturna dediščina reke''.<ref>Katalog razstave: Peter Turk, Janka Istenič, Timotej Knific in Tomaž Nabergoj (ur.), Ljubljanica - kulturna dediščina reke, Ljubljana 2009.</ref> V 90. letih 20. stoletja je v Ljubljani oživela turistična plovba po reki. Zdaj številne ladjice vozijo turiste od mestnega središča do Livade in v manjši meri naprej proti Vrhniki. Na levem bregu Ljubljanice je malo nad Špico lociran Veslaški klub Ljubljana, ki pripravlja občasne veslaške tekme na reki v Trnovskem pristanu. ==Kultura== Na Vrhniki rojeni [[Ivan Cankar]] je izmed slovenskih pisateljev najpodrobneje opisal reko, predvsem njene izvire. O njih je v delu »[[Moje življenje]]« med drugim zapisal: ''Ob vročih poletnih dneh, ko Močilnik usahne, ko je temno Retovje skoraj prazno in ko mila zelena Ljubija sanja svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica za cel seženj in ošabna Vrhničanka je samo še potok''. Ljudske vraže je v pesmi »[[Povodni mož (Prešeren)|Povodni mož]]« upesnil [[France Prešeren]], v zadnji kitici zapiše: ''To reče, hitreje sta se zasukála, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljance se trikrat zavila, plesáje v valove šumeče planila. Vrtinec so vidli čolnarji dereč; al Uršike videl nobeden ni več.'' Eno najbolj popularnih novodobnih besedil, ki vključujejo Ljubljanico, je besedilo [[Gregor Strniša|Gregorja Strniše]] za glasbeno predelavo uspešne francoske popevke »Aux Champs-Élysées«, naslov skladbe v slovenščini pa je »Šuštarski most«. S skladbo se je proslavila pevka [[Majda Sepe]]. Ljubljanske običaje preteklih obdobij, ki so bili povezani z Ljubljanico, oživlja tudi [[gledališče Ane Monro]]. Enkrat letno uprizarjajo kaznovanje ljubljanskih goljufov s potopom v reko s [[Tromostovje|Tromostovja]]. == Varstvo narave == [[Slika:Myocastor_coypus_02.jpg|thumb|200px|[[Nutrija]] (''Myocastor coypus'') na bregu Ljubljanice]] [[Slika:Black-headed Gull (Larus ridibundus).JPG|thumb|200px|Rečni galeb (''Larus ridibundus'') preletava Ljubljanico]] [[Slika:Ljubljana - Anas acuta male.jpg|thumb|200px|Dolgorepka (''Anas acuta'') prezimuje na Ljubljanici]] Celoten tok Ljubljanice od avtoceste pri [[Verd]]u do južne ljubljanske obvoznice je del območja Natura 2000 ([[Ljubljansko barje]]). Ljubljanica in Bistra ter vsi glavni kraški izviri so zavarovani kot kraške vrednote državnega pomena. Med ribje vrste, ki živijo v Ljubljanici, sodijo [[sulec]] (''Hucho hucho''), [[lipan]] (''Thymallus thymallus''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus''), [[ščuka]] (''Esox lucinus''), [[podust]] (''Chondrostoma nasus''), [[mrena]] (''Barbus barbus''), [[smuč]] (''Stizostedion lucioperca''), [[platnica]] (''Rutilus pigus''), [[ostriž]] (''Perca fluviatilis''), [[menek]] (''Lota lota''), [[kapelj]] (''Cottus gobio'') in [[potočni piškur]]ji (''Eudontomyzon mariae''). V vodi in njeni bližini živi okrog 45 vrst [[sesalci|sesalcev]], med drugimi tudi [[nutrija|nutrije]] (Myocastor coypus) in zelo ogrožena [[vidra]] (''Lutra lutra''). V preteklosti so v njej domovali [[bober|bobri]] (''Castor fiber''), kar izpričujejo številna najdena okostja, pa tudi istoimenski [[roman]] [[Janez Jalen|Janeza Jalna]] v treh delih [[Bobri (roman)]]. Vključno s pticami selivkami se v okolici Ljubljanice zadržuje 107 vrst ptic<ref>Trilar T. [http://www2.pms-lj.si/cdbarje/index.html Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja]</ref>. Med najbolj zastopane vrste sodijo raca [[mlakarica]] (''Anas platyrhynchos''), [[mali ponirek]] (''Tachybaptus ruficollis''), [[črna liska]] (''Fulica atra''), [[mokrož]] (''Rallus aquaticus''), [[zelenonoga tukalica]] (''Gallinula chloropus''), [[vodomec]] (''Alcedo atthis''), [[rečni cvrčalec]] (''Locustella fluviatilis'') in [[plašica]] (''Remiz pendulinus''). Z živalskimi vrstami bogat je tudi jamski svet v kraškem zaledju Ljubljanice. V podzemeljskih tokovih so našli okoli 200 vrst, nekatere so tudi [[endemit]]i. Tri vrste majhnih [[polži|polžev]] živijo samo v porečju Ljubljanice: [[iglica (polž)|iglica]] (''Iglica luxurians''), [[hadžijela]] (''Hadziella ephippiostoma'') ter [[belgrandijele]] (''Belgrandiella kusceri, Belgrandiella superiror, Belgrandiella crucis, Belgrandiella schleschi'' in ''Belgrandiella umbilicata'').<ref>[[Boris Sket|Sket B.]] [http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/ucitelji/seminar-ucitelji-2006/podzemne-vode1.pdf Nekaj o podzemeljskih mokriščih, več o intersticijskih vodah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121208155920/http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/ucitelji/seminar-ucitelji-2006/podzemne-vode1.pdf |date=2012-12-08 }}.</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Bistra Ljubljanica slovenio.jpg|Izvir [[Bistra, Ljubljanica|Bistre]] Slika:Retovje, Ljubljanica.JPG|Izvir Veliko okence ob nizki vodi Slika:Veliko okence izvir ljubljanice.JPG|Izvir Veliko okence ob visoki vodi Slika:Močilnik, Ljubljanica.jpg|Izvir Veliki [[Močilnik]] ob nizki vodi Slika:Malo okence izvir ljubljanice.jpeg|Izvir Malo okence ob visoki vodi Slika:Ljubljanica z brega proti Trnovemu.jpg|Ljubljanica na Bregu v Ljubljani Slika:Ljubljanica v snegu.jpg|Ljubljanica na Bregu v Ljubljani pozimi Slika:Ljubljanica 01.jpg|Pogled na Ljubljano Slika:Grad Bistra 01.jpg|Ljubljanica pri gradu Bistra Slika:Ljubljanica river 01.jpg|Pogled na Ljubljanico s Čevljarskega mostu Slika:CrnaVas-Ljubljana.jpg|Ljubljanica pri Črni vasi </gallery> == Glej tudi == *[[barje]] == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |author1=Andrič, Maja|author2=Bitenc, Polona|author3=Turk, Peter|author4=Istenič, Janka|author5=Knific, Timotej|author6=Nabergoj, Tomaž|display-authors=etal |year=2009 |title=Ljubljanica: kulturna dediščina reke |publisher=Narodni muzej Slovenije, Ljubljana |isbn=978-961-6169-64-6 |cobiss=243961856 |pages=471}} * Brenčič, Mihael (2008). ''Vode Ljubljanskega barja in njegovega obrobja''. V: Pavšič, J. (ur.). Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, str. 17–31. Društvo Slovenska matica. COBISS 745822. * Dolinar, Mojca, Klančar, Matija, Vertačnik, Gregor (2011). [http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2011/057.pdf ''Ekstremne padavine ob poplavah septembra 2010 – primerjava s podobnima dogodkoma leta 1926 in 1933'']. Ujma, 25, str. 56–68. * {{navedi knjigo |author=Gams, Ivan |year=2004 |title=Kras v Sloveniji v prostoru in času |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=961-6500-46-5 |cobiss=214527488 |pages=515}} * Habič, Peter (1996). ''Vrhniški izviri in njihovo kraško zaledje''. Vrhniški razgledi, 1, str. 43–74. COBISS 3591010. * Hrvatin, Mauro (2010). [http://www.dedi.si/dediscina/383-ljubljanica ''Ljubljanica'']. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. * Melik, Anton (1946). ''Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem.'' Akademija znanosti in umetnosti, 222 str. COBISS 42629. * Polajnar, Janez (2011). [http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2011/028.pdf ''Visoke vode v Sloveniji leta 2010]. Ujma, 25, str. 28–31. * {{navedi knjigo |author=Skoberne, Peter |year=2003 |title= Ljubljanica|publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-16655-8 |cobiss=127161088 |pages=}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://maps.google.com/maps?ll=45.986705,14.425049&spn=0.155236,0.305935&t=k&hl=en Satelitska slika Ljubljanice] *[http://vimeo.com/59768533 Slovenski vodni krog: Ljubljanica]. Januar 2005. RTV Slovenija. *[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/175104104 Ljubljanica]. Slovenski vodni krog. 26. januar 2025. RTV Slovenija. {{Pritoki Ljubljanice}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljubljanica| ]] [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Ljubljansko barje]] [[Kategorija:Ljubljana]] 1q3ova0va279r0uqd7rdz376qapk4qf 0 57287 6688873 6687806 2026-06-13T17:03:47Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688873 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Klen | image = Squalius cephalus Prague Vltava 2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Squalius cephalus'' |article-number=e.T61205A135101356 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T61205A135101356.en |access-date=6 May 2025}}</ref> | taxon = Squalius cephalus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus cephalus | Linnaeus, 1758 | Leuciscus cephalus | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus capito | [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]], 1786 | Cyprinus lugdunensis | [[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792 | Cyprinus orthonotus | [[Johann Hermann|Hermann]], 1804: | Cyprinus albula | [[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1827 | Cyprinus kietaibeli | [[Johann Reisinger (biolog)|Reisinger]], 1830 | Cyprinus rufus | [[Jean Nicolas Vallot |Vallot]], 1837 | Leuciscus brutius | [[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1838 | Leuciscus cavedanus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1838 | Leuciscus rissoi | [[Heinrich Rudolf Schinz|Schinz]] [H. R.] 1840 | Leuciscus nothulus | Bonaparte, 1841 | Squalius pareti | Bonaparte, 1841 | Squalius tyberinus | Bonaparte, 1841 | Squalius cephalopsis | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Squalius orientalis | Heckel, 1847 | Leuciscus albiensis | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Leuciscus frigidus | Valenciennes, 1844 | Leuciscus squalius | Valenciennes, 1844 | Leuciscis vandoisulus | Valenciennes, 1844 | Squalius meunier | Heckel, 1852 | Cyprinus salmoneus | [[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854 | Leuciscus latifrons | [[Sven Nilsson (zoologist)|Nilsson]], 1855 | Squalius clathratus | [[Émile Blanchard|Blanchard]], 1866 | Squalius meridionalis | Blanchard, 1866 | Squalius turcicus var. platycephala | [[Sergei Nikolaevich Kamensky|Kamensky]], 1897 | Squalius cephalus var. athurensis | [[Louis Roule|Roule]] & [[G. del P. de Cardaillac de Saint-Paul|Cardaillac de Saint-Paul]] 1903 | Leuciscus cephalus var. wjatkensis | [[B. S. Lukasch|Lukasch]], 1933 | Leuciscus cephalus macedonicus | [[Stanko Karaman|S. L. Karaman]], 1955 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Squalius|access-date=6 May 2025}}</ref> }} '''Klen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Squalius cephalus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). ==Opis== Klen je riba z valjastim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito veliko, ploščato [[glava|glavo]] s širokim [[čelo]]m in velikimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so mesnate in široke, v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so srebrni ali zlatorumeni, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta temnejših odtenkov, prsni imata rdečkaste konice, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Klen doseže dolžino do 60 [[centimeter|cm]] in je težak do 4 [[kilogram]]e. V izjemnih pogojih živijo do 20, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. V času [[drst]]itve dobijo [[samec|samci]] drstne [[bradavica|bradavice]] po glavi in telesu. Klen se v mladosti hrani z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]] in občasno z [[ikre|ikrami]] drugih ribjih vrst ter vodnim [[rastline|rastlinjem]], odrasli kleni pa se hranijo tudi z ribami. ==Razširjenost== Klen je razširjen po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. Odrasli samci pogosto postanejo samotarji. Ponekod v severni Evropi ga je najti celo v [[somornica|somornici]]. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i pa se vrača v plitvejše tokove. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[postrv]]i, [[lipan]]a, [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu uničuje drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. == Sklici == {{sklici|1}} {{Taxonbar|from=Q189014}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] hbk5w4f0jmpr4jm8j86e7wv05iaau4m 6688887 6688873 2026-06-13T17:09:06Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688887 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Klen | image = Squalius cephalus Prague Vltava 2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Squalius cephalus'' |article-number=e.T61205A135101356 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T61205A135101356.en |access-date=6 May 2025}}</ref> | taxon = Squalius cephalus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus cephalus | Linnaeus, 1758 | Leuciscus cephalus | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus capito | [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]], 1786 | Cyprinus lugdunensis | [[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792 | Cyprinus orthonotus | [[Johann Hermann|Hermann]], 1804: | Cyprinus albula | [[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1827 | Cyprinus kietaibeli | [[Johann Reisinger (biolog)|Reisinger]], 1830 | Cyprinus rufus | [[Jean Nicolas Vallot |Vallot]], 1837 | Leuciscus brutius | [[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1838 | Leuciscus cavedanus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1838 | Leuciscus rissoi | [[Heinrich Rudolf Schinz|Schinz]] [H. R.] 1840 | Leuciscus nothulus | Bonaparte, 1841 | Squalius pareti | Bonaparte, 1841 | Squalius tyberinus | Bonaparte, 1841 | Squalius cephalopsis | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Squalius orientalis | Heckel, 1847 | Leuciscus albiensis | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Leuciscus frigidus | Valenciennes, 1844 | Leuciscus squalius | Valenciennes, 1844 | Leuciscis vandoisulus | Valenciennes, 1844 | Squalius meunier | Heckel, 1852 | Cyprinus salmoneus | [[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854 | Leuciscus latifrons | [[Sven Nilsson (zoologist)|Nilsson]], 1855 | Squalius clathratus | [[Émile Blanchard|Blanchard]], 1866 | Squalius meridionalis | Blanchard, 1866 | Squalius turcicus var. platycephala | [[Sergei Nikolaevich Kamensky|Kamensky]], 1897 | Squalius cephalus var. athurensis | [[Louis Roule|Roule]] & [[G. del P. de Cardaillac de Saint-Paul|Cardaillac de Saint-Paul]] 1903 | Leuciscus cephalus var. wjatkensis | [[B. S. Lukasch|Lukasch]], 1933 | Leuciscus cephalus macedonicus | [[Stanko Karaman|S. L. Karaman]], 1955 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Squalius|access-date=6 May 2025}}</ref> }} '''Klen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Squalius cephalus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). ==Opis== Klen je riba z valjastim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito veliko, ploščato [[glava|glavo]] s širokim [[čelo]]m in velikimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so mesnate in široke, v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so srebrni ali zlatorumeni, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta temnejših odtenkov, prsni imata rdečkaste konice, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Klen doseže dolžino do 60 [[centimeter|cm]] in je težak do 4 [[kilogram]]e. V izjemnih pogojih živijo do 20, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. V času [[drst]]itve dobijo [[samec|samci]] drstne [[bradavica|bradavice]] po glavi in telesu. Klen se v mladosti hrani z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]] in občasno z [[ikre|ikrami]] drugih ribjih vrst ter vodnim [[rastline|rastlinjem]], odrasli kleni pa se hranijo tudi z ribami. ==Razširjenost== Klen je razširjen po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. Odrasli samci pogosto postanejo samotarji. Ponekod v severni Evropi ga je najti celo v [[somornica|somornici]]. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i pa se vrača v plitvejše tokove. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[postrv]]i, [[lipan]]a, [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu uničuje drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. == Sklici == {{sklici|1}} {{Taxonbar|from=Q189014}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] smq2afb8pd9s36pwdqr13ns9zcv1ys1 0 57335 6689123 5347364 2026-06-14T09:23:30Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox; Rutilus virgo 6689123 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Platnica}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Platnica | image = Rutilus virgo leánykoncér.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Rutilus virgo'' |article-number=e.T135722A137287281 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135722A137287281.en |access-date=27 January 2025}}</ref> | taxon = Rutilus virgo | display_parents = 3 | authority = ([[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1852) | synonyms = * ''Leuciscus virgo'' <small>Heckel, 1852</small> * ''Rutilus pigo virgo'' <small>(Heckel, 1852)</small> * ''Rutilus pigus virgo'' <small>(Heckel, 1852)</small> }} '''Platnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rutilus virgo''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]] (Ciprinidae), [[endemit]] [[donavsko porečje|donavskega porečja]]. ==Opis== Platnica je riba z vretenastim, bočno sploščenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi, podstojnimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so debele, v njih pa so enoredni goltni zobje. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih svetlo sivozelene barve, boki so v istem barvnem tonu, le malce svetlejši, [[trebuh]] pa bel do modrikast. Hrbtna in repna [[plavut]] sta istih odtenkov kot trup, prsni sta bledo rumene, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Platnica doseže dolžino do 45 [[centimeter|cm]], povprečno pa te ribe živijo do 15 let. Spolno dozorijo v tretjem letu starosti, drstijo pa se aprila in maja na plitvih [[prodišče|prodiščih]] ali v gostem rastlinstvu rečnih rokavov, kamor samice prilepijo od 40.000 do 60.000 [[ikra|iker]]. V času [[drst]]itve dobijo [[samec|samci]] bele drstne [[bradavica|bradavice]] po glavi in telesu. Platnica se hrani z vodnim [[rastline|rastlinjem]], občasno pa tudi z raznimi vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in njihovimi [[ličinka]]mi. ==Razširjenost== Platnica živi v [[jata]]h le v spodnjih delih vseh večjih pritokov reke [[Donava|Donave]] od [[Bavarska|Bavarske]] navzdol ter v Donavi sami. V Sloveniji jo je najti v reki [[Krka|Krki]], spodnjem toku reke [[Sava|Save]], v [[Drava|Dravi]], [[Mura (reka)|Muri]] in večjih pritokih teh rek, predvsem v pasovih [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a. [[populacija (biologija)|Populacija]] platnice v [[Evropa|Evropi]] močno upada, vzrok za to pa ni znan in je verjetno povezan z onesnaževanjem. ==Sklici== {{reflist}} {{commonscat|Rutilus virgo}} {{Taxonbar|from=Q2626614}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1803]] sxs3v2mnbbo4dtdfyo5yiyj5nt07fw6 6689125 6689123 2026-06-14T09:25:17Z Pinky sl 2932 družina Leuciscidae 6689125 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Platnica}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Platnica | image = Rutilus virgo leánykoncér.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Rutilus virgo'' |article-number=e.T135722A137287281 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135722A137287281.en |access-date=27 January 2025}}</ref> | taxon = Rutilus virgo | display_parents = 3 | authority = ([[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1852) | synonyms = * ''Leuciscus virgo'' <small>Heckel, 1852</small> * ''Rutilus pigo virgo'' <small>(Heckel, 1852)</small> * ''Rutilus pigus virgo'' <small>(Heckel, 1852)</small> }} '''Platnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rutilus virgo''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae), [[endemit]] [[donavsko porečje|donavskega porečja]]. ==Opis== Platnica je riba z vretenastim, bočno sploščenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi, podstojnimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so debele, v njih pa so enoredni goltni zobje. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih svetlo sivozelene barve, boki so v istem barvnem tonu, le malce svetlejši, [[trebuh]] pa bel do modrikast. Hrbtna in repna [[plavut]] sta istih odtenkov kot trup, prsni sta bledo rumene, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Platnica doseže dolžino do 45 [[centimeter|cm]], povprečno pa te ribe živijo do 15 let. Spolno dozorijo v tretjem letu starosti, drstijo pa se aprila in maja na plitvih [[prodišče|prodiščih]] ali v gostem rastlinstvu rečnih rokavov, kamor samice prilepijo od 40.000 do 60.000 [[ikra|iker]]. V času [[drst]]itve dobijo [[samec|samci]] bele drstne [[bradavica|bradavice]] po glavi in telesu. Platnica se hrani z vodnim [[rastline|rastlinjem]], občasno pa tudi z raznimi vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in njihovimi [[ličinka]]mi. ==Razširjenost== Platnica živi v [[jata]]h le v spodnjih delih vseh večjih pritokov reke [[Donava|Donave]] od [[Bavarska|Bavarske]] navzdol ter v Donavi sami. V Sloveniji jo je najti v reki [[Krka|Krki]], spodnjem toku reke [[Sava|Save]], v [[Drava|Dravi]], [[Mura (reka)|Muri]] in večjih pritokih teh rek, predvsem v pasovih [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a. [[populacija (biologija)|Populacija]] platnice v [[Evropa|Evropi]] močno upada, vzrok za to pa ni znan in je verjetno povezan z onesnaževanjem. ==Sklici== {{reflist}} {{commonscat|Rutilus virgo}} {{Taxonbar|from=Q2626614}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1803]] oi04uvajckiwwfnf90a8svbysrn7b79 0 59320 6689129 5743422 2026-06-14T09:33:34Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, klenovci 6689129 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Ploščič | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{Cite iucn| author = Freyhof, J. | author2 = Kottelat, M. | name-list-style = amp | title = ''Abramis brama'' | year = 2008 | article-number = e.T135696A4184980 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T135696A4184980.en | access-date = 11 January 2018}}</ref> | image = Carp bream1.jpg | image_caption = | taxon = Abramis brama | parent_authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816 | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = '''Rod''' {{collapsible list| {{Genus list | Brama | [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | Zopa | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873 | Sapa | [[V. I. Kazanskii|Kazanskii]], 1928 }} }} '''Vrsta''' {{collapsible list| {{Specieslist | Cyprinus brama | Linnaeus, 1758 | Abramis melaenus | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | Abramis vetula | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1836 | Abramis media | [[Carl Ludwig Koch|Koch]], 1840 | Abramis argyreus | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Abramis microlepidotus | Valenciennes, 1844 | Abramis vulgaris | [[Pierre Jean Claude Mauduyt de La Varenne|Mauduyt]], 1849 | Abramis gehini | [[Émile Blanchard|Blanchard]], 1866 | Abramis brama var. sinegorensis | [[B. S. Lukasch|Lukasch]], 1933 | Abramis brama bergi | [[A. V. Grib|Grib]] & [[M. F. Vernidub|Vernidub]], 1935 | Abramis brama danubii | [[P. I. Pavlov|Pavlov]], 1956 }} }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date= 1 May 2025}}</ref><ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Abramis|access-date=1 May 2025}}</ref> }} [[File:Abramis brama Prague Vltava 1.jpg|thumb|Ploščič na razstavi Subaqueous Vltava v Pragi]] '''Ploščič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Abramis brama''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). ==Opis== Ploščič ima visoko, bočno močno stisnjeno [[telo]], pokrito z velikimi, mehkimi [[luske|luskami]], urejenimi v pravilnih vrstah in končnimi usti na majhni [[glava|glavi]]. Tudi [[oko|oči]] ima relativno majhne. [[Hrbet]] ima temnejših odtenkov olivno zelene barve, boke zlato-srebrne, [[trebuh]] pa bele barve, ki na spodnjem delu glave prehaja v rdečkasto. Hrbtna plavut je visoka in ozka, predrepna, ki se začne na spodnji strani telesa za hrbtno pa je precej dolga. Vse plavuti so sive do modr-črne barve. Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se maja in junija med travo na robu rek, vedno v nočnem času. Samica odloži med 90.000 in 600.000 [[ikre|iker]]. Ploščič živi in se hrani v jatah na dnu počasi tekočih rek ali v jezerih z [[mulj]]natim dnom, v katerem se tudi hrani s tam živečimi organizmi, nevretenčarji in vodnim rastlinjem. ==Razširjenost== Ploščič je značilna riba počasi tekočih [[reka|rek]], [[jezero|jezer]] in [[ribnik]]ov. V rekah se po njem tudi imenuje značilni del vodotokov, kjer voda umiri svoj tok in kjer se na dno začne usedati mulj (pas ploščiča). Ploščič je ena pogostejših ribjih vrst v [[Evropa|Evropi]]. Njegov življenjski prostor se razteza od [[Pireneji|Pirenejev]] preko [[Irska|Irske]] in [[Anglija|Anglije]] na [[zahod]]u do zahodnih pritokov [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], pritokov [[Črno morje|Črnega]] in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na [[vzhod]]u. Na [[sever]]u seže vse do [[Švedska|Švedske]]. Poseljuje tudi vse vodotoke [[Donavsko porečje|donavskega porečja]], kjer ga najdemo skoraj povsod v mrenskem, ploščičevem in izlivnem pasu ter stoječih vodah. ==Ogroženost== Ploščič zaenkrat ne spada med ogrožene ribe, edina stvar, ki bi ga lahko ogrozila, pa je regulacija vodotokov, ki bi uničila njegov drstilni prostor. Ponekod v Evropi je bil pred naselitvijo [[krap]]a ena najpomembnejših rib za prehrano ljudi. Še danes je ponekod gospodarsko zanimiva riba. ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons}} * {{FishBase | genus = Abramis | species = brama | month = August| year = 2011}} *[https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=163666 ITIS 163666] {{Taxonbar|from=Q144534}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] j2m8aoxmwwpsw2fc53p9jyxo0eufsqj 0 63835 6688871 6687568 2026-06-13T17:03:46Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688871 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Bolen | image = Aspius aspius.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref=<ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leuciscus aspius'' |article-number=e.T2178A135082600 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2178A135082600.en}}</ref> | taxon = Leuciscus aspius | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus aspius | Linnaeus, 1758 | Aspius aspius | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus rapax | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774 | Cyprinus rapax | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814 | Cyprinus taeniatus | [[Karl Eichwald|Eichwald]], 1831 | Aspius rapax | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | Aspius vulgaris | [[Valentin Leiblein|Leiblein]] [V.] 1853 | Alburnus iblioides | [[Karl Kessler|Kessler]], 1872 | Aspius rapax var. jaxartensis | Kessler, 1874 | Aspius erytrostomus | Kessler, 1877 | Aspius linnei | [[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877 | Aspius transcaucasicus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1896 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}</ref> }} '''Bolen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus aspius''''') je sladkovodna [[riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). ==Taksonomija== Bolena je prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] kot ''Cyprinus aspius'' v [[Systema Naturae|10. izdaji dela ''Systema Naturae'']], ki je izšla leta 1758, kot [[Tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] pa je navedel jezera na Švedskem.<ref name = "Cof genus"/> Danes je uvrščena v rod ''[[Leuciscus]]'' znotraj [[Poddružina (biologija)|poddružine]] [[Leuciscinae]] v družini pravih pisancev [[Leuciscidae]].<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=5 April 2025}}</ref> ==Opis== [[Slika:Asprom.jpg|240px|thumb|left|Ikre bolena]] Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi, mehkimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito velika nadstojna [[usta]], katerih [[ustnice]] so tanke in segajo skoraj do [[oko|oči]], v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 [[centimeter|cm]], povprečna velikost v Sloveniji pa je med 50 in 75&nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 [[ikre|iker]], ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih [[jata]]h. Odrasle ribe so samotarske in so [[plenilci]], ki se hranijo pretežno z [[zelenika]]mi, pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30&nbsp;cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem. ==Razširjenost== Bolen je razširjen po srednji in vzhodni Evropi, njegov življenjski prostor pa sega od reke [[Elba|Elbe]] na zahodu do [[Uralsko gorovje|Ural]]a na vzhodu. Na severu ga najdemo le v južnih predelih [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Na jugu je prisoten do reke [[Marica|Marice]].Običajno živi v čistih, hitro tekočih vodah v [[mrenski pas|mrenskem pasu]], pa tudi v večjih, čistejših [[jezero|jezerih]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje reke [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Kolpa|Kolpo]] in [[Krka|Krko]]. == Ogroženost == [[File:Aspius aspius Prague Vltava 1.jpg|thumb|300px|Bolen na razstavi ''Subaqueous Vltava'' v Pragi]] Bolen je izjemno ogrožena riba, predvsem na Švedskem in Finskem, glavni vzrok za to pa je gradnja objektov na rekah, kar se najbolj pozna v [[porečje|porečju]] [[Donava|Donave]]. Zaradi izjemne priljubljenosti v športnem [[ribolov]]u je povsod po Evropi zaščiten z najmanjšo lovno mero, ki v Sloveniji znaša 40&nbsp;cm ter z lovopustom, ki v Sloveniji traja maja in junija. ==Sklici== {{Reflist}} * {{FishBase|genus=Leuciscus|species=aspius|month = January|year = 2006}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Leuciscus aspius|Bolen}} * {{Wikispecies-inline|Leuciscus aspius|''Leuciscus aspius''}} {{Taxonbar|from1=Q25473019|from2=Q182894}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] gs4xdh1xq9r7ccq84cqt4usbkkvxto8 6688885 6688871 2026-06-13T17:08:07Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688885 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Bolen | image = Aspius aspius.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref=<ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leuciscus aspius'' |article-number=e.T2178A135082600 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2178A135082600.en}}</ref> | taxon = Leuciscus aspius | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus aspius | Linnaeus, 1758 | Aspius aspius | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus rapax | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774 | Cyprinus rapax | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814 | Cyprinus taeniatus | [[Karl Eichwald|Eichwald]], 1831 | Aspius rapax | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | Aspius vulgaris | [[Valentin Leiblein|Leiblein]] [V.] 1853 | Alburnus iblioides | [[Karl Kessler|Kessler]], 1872 | Aspius rapax var. jaxartensis | Kessler, 1874 | Aspius erytrostomus | Kessler, 1877 | Aspius linnei | [[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877 | Aspius transcaucasicus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1896 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}</ref> }} '''Bolen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus aspius''''') je sladkovodna [[riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). ==Taksonomija== Bolena je prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] kot ''Cyprinus aspius'' v [[Systema Naturae|10. izdaji dela ''Systema Naturae'']], ki je izšla leta 1758, kot [[Tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] pa je navedel jezera na Švedskem.<ref name = "Cof genus"/> Danes je uvrščena v rod ''[[Leuciscus]]'' znotraj [[Poddružina (biologija)|poddružine]] [[Leuciscinae]] v družini pravih pisancev [[Leuciscidae]].<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=5 April 2025}}</ref> ==Opis== [[Slika:Asprom.jpg|240px|thumb|left|Ikre bolena]] Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi, mehkimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito velika nadstojna [[usta]], katerih [[ustnice]] so tanke in segajo skoraj do [[oko|oči]], v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 [[centimeter|cm]], povprečna velikost v Sloveniji pa je med 50 in 75&nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 [[ikre|iker]], ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih [[jata]]h. Odrasle ribe so samotarske in so [[plenilci]], ki se hranijo pretežno z [[zelenika]]mi, pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30&nbsp;cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem. ==Razširjenost== Bolen je razširjen po srednji in vzhodni Evropi, njegov življenjski prostor pa sega od reke [[Elba|Elbe]] na zahodu do [[Uralsko gorovje|Ural]]a na vzhodu. Na severu ga najdemo le v južnih predelih [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Na jugu je prisoten do reke [[Marica|Marice]].Običajno živi v čistih, hitro tekočih vodah v [[mrenski pas|mrenskem pasu]], pa tudi v večjih, čistejših [[jezero|jezerih]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje reke [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Kolpa|Kolpo]] in [[Krka|Krko]]. == Ogroženost == [[File:Aspius aspius Prague Vltava 1.jpg|thumb|300px|Bolen na razstavi ''Subaqueous Vltava'' v Pragi]] Bolen je izjemno ogrožena riba, predvsem na Švedskem in Finskem, glavni vzrok za to pa je gradnja objektov na rekah, kar se najbolj pozna v [[porečje|porečju]] [[Donava|Donave]]. Zaradi izjemne priljubljenosti v športnem [[ribolov]]u je povsod po Evropi zaščiten z najmanjšo lovno mero, ki v Sloveniji znaša 40&nbsp;cm ter z lovopustom, ki v Sloveniji traja maja in junija. ==Sklici== {{Reflist}} * {{FishBase|genus=Leuciscus|species=aspius|month = January|year = 2006}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Leuciscus aspius|Bolen}} * {{Wikispecies-inline|Leuciscus aspius|''Leuciscus aspius''}} {{Taxonbar|from1=Q25473019|from2=Q182894}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] pj1hn2duhweuew8n302kzw4ojct4jgz 0 64107 6688872 6687805 2026-06-13T17:03:47Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688872 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{drugipomeni2|Jez}} {{Speciesbox | name = Jez | image = Aland.jpg | image_caption = Jez, ''Leuciscus idus'' | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Leuciscus idus'' |article-number=e.T11884A135089209 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11884A135089209.en |access-date=29 March 2025}}</ref> | taxon = Leuciscus idus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus idus| Linnaeus, 1758 | Cyprinus idbarus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus jeses | Linnaeus, 1758 | Cyprinus orfus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus microlepidotus | [[Carl Ulrich Ekström|Ekström]], 1835 | Leuciscus neglectus | [[Edmond de Sélys Longchamps|Selys-Longchamps]], 1842 | Idus melanotus | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Idus miniatus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845 | Idus miniatus | Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857 | Leuciscus idus var. lapponicus | [[Albert Günther|Günther]], 1868 | Idus stagnalis | [[Pierre-Eudoxe Dubalen|Dubalen]], 1913 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}</ref> }} '''Jez''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus idus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). ==Opis== Jez je riba z vretenastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Na prvi pogled je podoben [[klen]]u, le, da ima manjšo [[glava|glavo]], top gobec s končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je temno sive barve, boki so srebrni, [[trebuh]] pa bel. [[Plavut]]i so rdeče barve. Jez doseže dolžino do 80 [[centimeter|cm]], povprečno pa so odrasli primerki dolgi do 50&nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, včasih pa šele do petega, drstijo pa se od marca do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]]. V času [[drst]]itve se zberejo v [[jata|jate]], drugače pa živijo samotarsko življenje. Jez se v mladosti hrani s [[plankton]]om, odrasle živali pa z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]], občasno pa se hranijo tudi z manjšimi ribami. ==Razširjenost== Jez je avtohtono razširjen po celi srednji in vzhodni Evropi, zahodno pa le do [[Ren]]a in [[Maina|Maine]]. Kasneje so to ribo sicer vložili še v reke v [[Anglija|Angliji]] in južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i in [[poletje|poleti]] pa prihaja na pašo na poplavljena področja. Na Slovenskem ga je najti v vseh velikih rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a, pa tudi v izlivnem pasu. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu preprečuje migracijo na drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. ==Podvrste== Priznani sta dve podvrsti:<ref name = CABI>{{cite journal | last1 = Siriwardena | first1 = Sunil | url = https://www.cabi.org/isc/datasheet/77315 | title = Leuciscus idus (ide) | access-date = 14 November 2017| publisher = CABI | journal = Invasive Species Compendium | date = 2008 | volume = CABI Compendium | doi = 10.1079/cabicompendium.77315 | doi-access = free }}</ref> *''L. i. idus'' <small>(Linnaeus)</small> the nominate subspecies *''L. i. oxianus'' <small>(Kessler, 1877)</small> from central Asia ==Sklici== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category| Leuciscus idus}} * {{ITIS |id=163576 |taxon=Leuciscus idus |access-date=11 March 2006}} {{Taxonbar|from=Q144497}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] o4no4unyk7qc40fxghm760vngqnbgso 6688886 6688872 2026-06-13T17:08:34Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688886 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{drugipomeni2|Jez}} {{Speciesbox | name = Jez | image = Aland.jpg | image_caption = Jez, ''Leuciscus idus'' | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Leuciscus idus'' |article-number=e.T11884A135089209 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11884A135089209.en |access-date=29 March 2025}}</ref> | taxon = Leuciscus idus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus idus| Linnaeus, 1758 | Cyprinus idbarus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus jeses | Linnaeus, 1758 | Cyprinus orfus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus microlepidotus | [[Carl Ulrich Ekström|Ekström]], 1835 | Leuciscus neglectus | [[Edmond de Sélys Longchamps|Selys-Longchamps]], 1842 | Idus melanotus | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Idus miniatus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845 | Idus miniatus | Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857 | Leuciscus idus var. lapponicus | [[Albert Günther|Günther]], 1868 | Idus stagnalis | [[Pierre-Eudoxe Dubalen|Dubalen]], 1913 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}</ref> }} '''Jez''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus idus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). ==Opis== Jez je riba z vretenastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Na prvi pogled je podoben [[klen]]u, le, da ima manjšo [[glava|glavo]], top gobec s končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je temno sive barve, boki so srebrni, [[trebuh]] pa bel. [[Plavut]]i so rdeče barve. Jez doseže dolžino do 80 [[centimeter|cm]], povprečno pa so odrasli primerki dolgi do 50&nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, včasih pa šele do petega, drstijo pa se od marca do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]]. V času [[drst]]itve se zberejo v [[jata|jate]], drugače pa živijo samotarsko življenje. Jez se v mladosti hrani s [[plankton]]om, odrasle živali pa z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]], občasno pa se hranijo tudi z manjšimi ribami. ==Razširjenost== Jez je avtohtono razširjen po celi srednji in vzhodni Evropi, zahodno pa le do [[Ren]]a in [[Maina|Maine]]. Kasneje so to ribo sicer vložili še v reke v [[Anglija|Angliji]] in južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i in [[poletje|poleti]] pa prihaja na pašo na poplavljena področja. Na Slovenskem ga je najti v vseh velikih rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a, pa tudi v izlivnem pasu. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu preprečuje migracijo na drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. ==Podvrste== Priznani sta dve podvrsti:<ref name = CABI>{{cite journal | last1 = Siriwardena | first1 = Sunil | url = https://www.cabi.org/isc/datasheet/77315 | title = Leuciscus idus (ide) | access-date = 14 November 2017| publisher = CABI | journal = Invasive Species Compendium | date = 2008 | volume = CABI Compendium | doi = 10.1079/cabicompendium.77315 | doi-access = free }}</ref> *''L. i. idus'' <small>(Linnaeus)</small> the nominate subspecies *''L. i. oxianus'' <small>(Kessler, 1877)</small> from central Asia ==Sklici== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category| Leuciscus idus}} * {{ITIS |id=163576 |taxon=Leuciscus idus |access-date=11 March 2006}} {{Taxonbar|from=Q144497}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 9r87qjh4ufy505yl9z3j66bhwrib9da 0 64109 6688790 6654849 2026-06-13T14:35:38Z ~2026-32552-67 260877 /* Literarno delo */ 6688790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Andrej Blatnik | image = | caption = Andrej Blatnik | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = pisatelj | occupation = }} '''Andrej Blatnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[komunikolog]], [[Profesor|univerzitetni profesor,]] [[urednik]], * [[22. maj]] [[1963]], [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Blatnik v Kopru z zbirko esejev Knjige na poti|url=https://www.primorske.si/2023/11/06/andrej-blatnik-v-kopru-z-zbirko-esejev-knjige-na-p|website=Primorske Novice|accessdate=2025-07-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Andrej Blatnik med uglednimi gosti PRO-ZA Balkan|url=https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/andrej-blatnik-med-uglednimi-gosti-pro-za-balkan.html|website=old.delo.si|date=2013-02-27|accessdate=2025-07-12|language=sl-si|first=T. C. , Delo si|last=STA}}</ref> == Življenjepis == Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]], [[sociologija kulture|sociologijo kulture]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]]. Na FDV v Ljubljani je doktoriral iz [[komunikologija|komunikologije]]. Pet let je deloval kot [[svobodni umetnik]], urejal je [[leposlovje|leposlovno]] [[revija|revijo]] ''[[Literarno-umetniško društvo Literatura|Literatura]]'' ter bil v letih med 1991 in 2009 zaposlen kot urednik pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Med letoma 2007 in 2015 je bil predsednik žirije srednjeevropske literarne nagrade [[Vilenica]]. Na [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani]] je od 2009 zaposlen kot izredni profesor za obvezne založniške predmete Uvod v knjigarstvo, Bralne prakse in Uredniške tehnike ter različne izbirne predmete s področja književnosti in popularne kulture. == Literarno delo == Objavil je pet [[roman|romanov]], ''Plamenice in solze'' (1987), ''Tao ljubezni'' (1996), ''[[Spremeni me (roman)|Spremeni me]]'' (2008), ''Luknje'' (2020) in ''Trg osvoboditve'' (2021), šest knjig [[kratka zgodba|kratkih zgodb]], ''Šopki za Adama venijo'' (1983), ''Biografije brezimenih'' (1989), ''Menjave kož'' (1990), ''Zakon želje'' (2000), ''Saj razumeš?'' (2009) in ''Ugrizi'' (2018), študijo o sodobni ameriški prozi ''Labirinti iz papirja: štoparski vodnik po ameriški metafikciji in njeni okolici'' (1994), zbirko kulturniških komentarjev ''Gledanje čez ramo'' (1996), razmišljanja o [[književnost]]i v digitalnem času ''Neonski pečati'' (2005), učbenik ''Pisanje kratke zgodbe'' (2010), knjigo o dogajanjih v založništvu ''Izdati in obstati'' (2018), knjigo 'majhnih razmislekov' ''Nezbrano delo'' (2020) in knjigo esejev ''Knjige na poti'' (2023) ter esejistično-izpovedni potopis ''Besedi na sledi: lovljenje knjig v Južni Aziji'' (2025). Napisal je več [[radijska igra|radijskih iger]] in prevedel nekaj knjig iz angleščine (predvsem ameriške avtorje, kot so [[Anaïs Nin]], [[Stephen King]], [[Sylvia Plath]] in [[Paul Bowles]]). Je dobitnik nagrade [[Zlata ptica]] (1984), [[Župančičeva nagrada|Župančičeve nagrade]] (1991), [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] (2002) in ruske nagrade Jugra za najboljšo knjigo kratkih zgodb, napisano v slovanskih jezikih in prevedeno v ruščino v letu 2015. Za uredniško delo je 2024 prejel [[Nagrada Nede Pagon|nagrado Nede Pagon]], 2025 [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]] za življenjsko delo v založništvu ter krilato želvo za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis (2026). Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v številnih tujih literarnih revijah, pa tudi v mnogih evropskih in ameriških antologijah. Njegove knjige so prevedene v vrsto svetovnih jezikov: ''Menjave kož'' v španščino (''Cambios de piel'', Libertarias/Prodhufi, Madrid, 1997), hrvaščino (''Promjene koža'', Durieux, Zagreb 1998), angleščino (''Skinswaps'', Northwestern University Press, Evanston 1998), češčino (''Promeny kuží'', Periplum, Olomouc 2002), madžarščino (''Bör'', Jak, Budimpešta 2002), turščino (''Deri Degisimi'', Pupa Yayinlari, Istanbul 2008) in nemščino (''Der Tag, an dem Tito starb'', Folio, Dunaj 2005), ''Tao ljubezni'' v hrvaščino (''Tao ljubavi'', Meandar, Zagreb 1998) in slovaščino (''Tao lasky'', F.R. & G., Bratislava 2000), ''Labirinti iz papirja'' v hrvaščino (''Papirnati labirinti'', Hena-Com, Zagreb, 2001), ''Zakon želje'' v nemščino (''Das Gesetz der Leere'', Folio, Dunaj 2001), hrvaščino (''Zakon želje'', Meandar, Zagreb 2002), češčino (''Zakon Touhy'', Periplum, Olomouc 2004), francoščino (''La Loi du Desir'', AlterEdit, Pariz 2005), turščino (''Arzu Yasası'', Pupa Yayinlari, Istanbul 2009), makedonščino (''Zakonot na želbata'', Magor, Skopje 2005), španščino (''La ley del deseo'', Baile del sol, Tegueste 2010) in angleščino (''Law of Desire'', Dalkey Archive Press, Champaign / London / Dublin 2014).             Roman ''Spremeni me'' je izšel v nemščini (''Andere mich'', Folio, Dunaj 2009), hrvaščini (''Promijeni me'', Novi Liber, Zagreb 2010), italijanščini (''Cambiami'', Atmosphere Libri, Rim 2014), makedonščini (''Izmeni me'', Matica makedonska, Skopje 2015), srbščini (''Promeni me'', Geopoetika, Beograd 2019), angleščini (''Change me'', Dalkey Archive Press, 2019), malajalamščini in tamilščini, ''Saj razumeš'' pa v angleščini (''You Do Understand'', Dalkey Archive Press, 2010), hrvaščini (''Razumiješ, ne?'', Cekape, Zagreb 2012), makedonščini (''Razbiraš, neli?'', Euro-Balkan, Skopje 2013), ruščini (''Ты ведь понимаешь?'', Rudomino / Lingvistika, Moskva 2015), italijanščini (''Capisci, vero?'', Atmosphere Libri, Rim 2015), turščini (''Anlıyorsun değil mi?'', Dedalus Kitap, Istanbul 2016), srbščini (''Kapiraš?'', Geopoetika, Beograd 2017) in orijščini (''Tume Bi Jana,'' Bhubaneswar 2019). ''Pisanje kratke proze'' je bilo prevedeno v hrvaščino (''Pisanje kratke priče'', Cekape, Zagreb 2011) in makedonščino (''Pišuvanje kratki raskazi'', Ikona, Skopje 2015). Zbirka zgodb ''Ugrizi'' je izšla tudi v srbščini (''Ugrizi,'' Geopoetika 2021), hrvaščini in makedonščini (''Ugrizi'', Artkonekt 2022), roman Luknje pa v makedonščini (''Dupki'', Magor 2022). ''Trg osvoboditve'' je izšel v nemščini (''Platz der Befreiung'', Folio 2023), hrvaščini, makedonščini in arabščini. Andrej Blatnik se je udeležil mednarodnega pisateljskega programa na Univerzi v Iowi leta 1993, bil gost centra za tuje pisatelje na Old Dominion University v [[Norfolk]]u leta 1995 in pisateljske kolonije [[Ledig House]] leta 1998. Dobil je več tujih štipendij, med njimi tudi [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightovo štipendijo]]. Nastopil je na vrsti najpomembnejših svetovnih literarnih festivalov, med njimi na PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors v Kanadi in Jaipur Literature Festival v Indiji. == Knjige == * ''Šopki za Adama venijo'', kratke zgodbe (1983) * ''Plamenice in solze'', roman (1987) * ''Biografije brezimenih'', kratke zgodbe (1989) * ''Menjave kož,'' kratke zgodbe (1990) * ''Labirinti iz papirja'' , literarna zgodovina in teorija, (1994) * ''Gledanje čez ramo'', eseji (1996) * ''Tao ljubezni'', roman (1996) * ''Zakon želje'', kratke zgodbe (2000) * ''Neonski pečati'', eseji in literarne študije (2005) * ''Spremeni me'', roman (2008) * ''Saj razumeš?'', kratke zgodbe (2009) * ''Pisanje kratke zgodbe'', učbenik, priročnik (2010) * ''Ugrizi'', kratke zgodbe (2018) * ''Izdati in obstati'', založniške študije (2018) * ''Nezbrano delo,'' kulturni komentarji (2020) * ''Luknje'', roman (2020) * ''Trg osvoboditve'', roman, (2021) * ''Knjige na poti'', eseji (2023) * ''Besedi na sledi'', potopis (2025) * == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.andrejblatnik.com/index.html Domača stran Andreja Blatnika] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam prejemnikov Župančičeve nagrade]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] {{normativna kontrola}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Blatnik, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] 2vihusw0ykwt6v5e44gxc8sz5x8vqtj 6688792 6688790 2026-06-13T14:36:49Z ~2026-32552-67 260877 /* Literarno delo */ 6688792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Andrej Blatnik | image = | caption = Andrej Blatnik | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = pisatelj | occupation = }} '''Andrej Blatnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[komunikolog]], [[Profesor|univerzitetni profesor,]] [[urednik]], * [[22. maj]] [[1963]], [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Blatnik v Kopru z zbirko esejev Knjige na poti|url=https://www.primorske.si/2023/11/06/andrej-blatnik-v-kopru-z-zbirko-esejev-knjige-na-p|website=Primorske Novice|accessdate=2025-07-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Andrej Blatnik med uglednimi gosti PRO-ZA Balkan|url=https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/andrej-blatnik-med-uglednimi-gosti-pro-za-balkan.html|website=old.delo.si|date=2013-02-27|accessdate=2025-07-12|language=sl-si|first=T. C. , Delo si|last=STA}}</ref> == Življenjepis == Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]], [[sociologija kulture|sociologijo kulture]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]]. Na FDV v Ljubljani je doktoriral iz [[komunikologija|komunikologije]]. Pet let je deloval kot [[svobodni umetnik]], urejal je [[leposlovje|leposlovno]] [[revija|revijo]] ''[[Literarno-umetniško društvo Literatura|Literatura]]'' ter bil v letih med 1991 in 2009 zaposlen kot urednik pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Med letoma 2007 in 2015 je bil predsednik žirije srednjeevropske literarne nagrade [[Vilenica]]. Na [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani]] je od 2009 zaposlen kot izredni profesor za obvezne založniške predmete Uvod v knjigarstvo, Bralne prakse in Uredniške tehnike ter različne izbirne predmete s področja književnosti in popularne kulture. == Literarno delo == Objavil je pet [[roman|romanov]], ''Plamenice in solze'' (1987), ''Tao ljubezni'' (1996), ''[[Spremeni me (roman)|Spremeni me]]'' (2008), ''Luknje'' (2020) in ''Trg osvoboditve'' (2021), šest knjig [[kratka zgodba|kratkih zgodb]], ''Šopki za Adama venijo'' (1983), ''Biografije brezimenih'' (1989), ''Menjave kož'' (1990), ''Zakon želje'' (2000), ''Saj razumeš?'' (2009) in ''Ugrizi'' (2018), študijo o sodobni ameriški prozi ''Labirinti iz papirja: štoparski vodnik po ameriški metafikciji in njeni okolici'' (1994), zbirko kulturniških komentarjev ''Gledanje čez ramo'' (1996), razmišljanja o [[književnost]]i v digitalnem času ''Neonski pečati'' (2005), učbenik ''Pisanje kratke zgodbe'' (2010), knjigo o dogajanjih v založništvu ''Izdati in obstati'' (2018), knjigo 'majhnih razmislekov' ''Nezbrano delo'' (2020) in knjigo esejev ''Knjige na poti'' (2023) ter esejistično-izpovedni potopis ''Besedi na sledi: lovljenje knjig v Južni Aziji'' (2025). Napisal je več [[radijska igra|radijskih iger]] in prevedel nekaj knjig iz angleščine (predvsem ameriške avtorje, kot so [[Anaïs Nin]], [[Stephen King]], [[Sylvia Plath]] in [[Paul Bowles]]). Je dobitnik nagrade [[Zlata ptica]] (1984), [[Župančičeva nagrada|Župančičeve nagrade]] (1991), [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] (2002) in ruske nagrade Jugra za najboljšo knjigo kratkih zgodb, napisano v slovanskih jezikih in prevedeno v ruščino v letu 2015. Za uredniško delo je 2024 prejel [[Nagrada Nede Pagon|nagrado Nede Pagon]], 2025 [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]] za življenjsko delo v založništvu ter krilato želvo za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis ''Besedi na sledi'' (2026). Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v številnih tujih literarnih revijah, pa tudi v mnogih evropskih in ameriških antologijah. Njegove knjige so prevedene v vrsto svetovnih jezikov: ''Menjave kož'' v španščino (''Cambios de piel'', Libertarias/Prodhufi, Madrid, 1997), hrvaščino (''Promjene koža'', Durieux, Zagreb 1998), angleščino (''Skinswaps'', Northwestern University Press, Evanston 1998), češčino (''Promeny kuží'', Periplum, Olomouc 2002), madžarščino (''Bör'', Jak, Budimpešta 2002), turščino (''Deri Degisimi'', Pupa Yayinlari, Istanbul 2008) in nemščino (''Der Tag, an dem Tito starb'', Folio, Dunaj 2005), ''Tao ljubezni'' v hrvaščino (''Tao ljubavi'', Meandar, Zagreb 1998) in slovaščino (''Tao lasky'', F.R. & G., Bratislava 2000), ''Labirinti iz papirja'' v hrvaščino (''Papirnati labirinti'', Hena-Com, Zagreb, 2001), ''Zakon želje'' v nemščino (''Das Gesetz der Leere'', Folio, Dunaj 2001), hrvaščino (''Zakon želje'', Meandar, Zagreb 2002), češčino (''Zakon Touhy'', Periplum, Olomouc 2004), francoščino (''La Loi du Desir'', AlterEdit, Pariz 2005), turščino (''Arzu Yasası'', Pupa Yayinlari, Istanbul 2009), makedonščino (''Zakonot na želbata'', Magor, Skopje 2005), španščino (''La ley del deseo'', Baile del sol, Tegueste 2010) in angleščino (''Law of Desire'', Dalkey Archive Press, Champaign / London / Dublin 2014).             Roman ''Spremeni me'' je izšel v nemščini (''Andere mich'', Folio, Dunaj 2009), hrvaščini (''Promijeni me'', Novi Liber, Zagreb 2010), italijanščini (''Cambiami'', Atmosphere Libri, Rim 2014), makedonščini (''Izmeni me'', Matica makedonska, Skopje 2015), srbščini (''Promeni me'', Geopoetika, Beograd 2019), angleščini (''Change me'', Dalkey Archive Press, 2019), malajalamščini in tamilščini, ''Saj razumeš'' pa v angleščini (''You Do Understand'', Dalkey Archive Press, 2010), hrvaščini (''Razumiješ, ne?'', Cekape, Zagreb 2012), makedonščini (''Razbiraš, neli?'', Euro-Balkan, Skopje 2013), ruščini (''Ты ведь понимаешь?'', Rudomino / Lingvistika, Moskva 2015), italijanščini (''Capisci, vero?'', Atmosphere Libri, Rim 2015), turščini (''Anlıyorsun değil mi?'', Dedalus Kitap, Istanbul 2016), srbščini (''Kapiraš?'', Geopoetika, Beograd 2017) in orijščini (''Tume Bi Jana,'' Bhubaneswar 2019). ''Pisanje kratke proze'' je bilo prevedeno v hrvaščino (''Pisanje kratke priče'', Cekape, Zagreb 2011) in makedonščino (''Pišuvanje kratki raskazi'', Ikona, Skopje 2015). Zbirka zgodb ''Ugrizi'' je izšla tudi v srbščini (''Ugrizi,'' Geopoetika 2021), hrvaščini in makedonščini (''Ugrizi'', Artkonekt 2022), roman Luknje pa v makedonščini (''Dupki'', Magor 2022). ''Trg osvoboditve'' je izšel v nemščini (''Platz der Befreiung'', Folio 2023), hrvaščini, makedonščini in arabščini. Andrej Blatnik se je udeležil mednarodnega pisateljskega programa na Univerzi v Iowi leta 1993, bil gost centra za tuje pisatelje na Old Dominion University v [[Norfolk]]u leta 1995 in pisateljske kolonije [[Ledig House]] leta 1998. Dobil je več tujih štipendij, med njimi tudi [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightovo štipendijo]]. Nastopil je na vrsti najpomembnejših svetovnih literarnih festivalov, med njimi na PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors v Kanadi in Jaipur Literature Festival v Indiji. == Knjige == * ''Šopki za Adama venijo'', kratke zgodbe (1983) * ''Plamenice in solze'', roman (1987) * ''Biografije brezimenih'', kratke zgodbe (1989) * ''Menjave kož,'' kratke zgodbe (1990) * ''Labirinti iz papirja'' , literarna zgodovina in teorija, (1994) * ''Gledanje čez ramo'', eseji (1996) * ''Tao ljubezni'', roman (1996) * ''Zakon želje'', kratke zgodbe (2000) * ''Neonski pečati'', eseji in literarne študije (2005) * ''Spremeni me'', roman (2008) * ''Saj razumeš?'', kratke zgodbe (2009) * ''Pisanje kratke zgodbe'', učbenik, priročnik (2010) * ''Ugrizi'', kratke zgodbe (2018) * ''Izdati in obstati'', založniške študije (2018) * ''Nezbrano delo,'' kulturni komentarji (2020) * ''Luknje'', roman (2020) * ''Trg osvoboditve'', roman, (2021) * ''Knjige na poti'', eseji (2023) * ''Besedi na sledi: lovljenje knjig v Južni Aziji'', potopis (2025) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.andrejblatnik.com/index.html Domača stran Andreja Blatnika] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam prejemnikov Župančičeve nagrade]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] {{normativna kontrola}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Blatnik, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] shq6g6ib35se4n1d84yl9l7usjiodq5 0 68310 6688922 5987666 2026-06-13T18:41:38Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6688922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Orlando di Lasso''' (tudi: '''Orlande de Lassus''', '''Orlandus Lassus''', '''Roland de Lassus''', '''Roland Delattre'''), [[Frankoflamci|frankoflamski]] [[skladatelj]], * [[1532]] (oziroma ok. 1530), [[Mons]], [[Flandrija]], † [[14. junij]] [[1594]], [[München]]. Lasso je bil pomemben skladatelj [[renesančna glasba|renesančne]] dobe. Danes ga s [[Palestrina|Palestrino]] prištevamo med glavne predstavnike [[polifonija|polifonega]] sloga [[Nizozemske dežele|nizozemske]] šole. Bil je najvplivnejši evropski [[glasbenik]] ob koncu [[16. stoletje|16. stoletja]]. Ker je imel nenavadno lep glas, so ga kot dečka ugrabili, da bi prepeval po evropskih dvornih [[kapela]]h. Starši so ga morali kar dvakrat iskati, ob tretji ugrabitvi pa so pristali, da ostane na dvoru [[Sicilija|sicilskega]] kralja. Mnogo je potoval in nenehno glasbeno ustvarjal. Slaven je postal s svojimi [[motet]]i (okrog leta 1200) in [[madrigal]]i, sicer pa je bil tudi avtor številnih [[maša|maš]], [[pasijon]]ov, hvalnic in [[litanija|litanij]]. V času svojega življenja je pod imenom ''Patrocinium musices'' izdal pet zvezkov svojih skladb (med letoma 1573 in 1576). Po smrti so njegovi sinovi zbrali njegova dela v notno izdajo z naslovom ''Magnus opus musicum''. == Življenje == Njegovi sinovi so bili Rudolf in Ferdinando di Lasso. Njegovi ženi je bilo ime Regina. Orlando di Lasso se je rodil v Monsu v okrožju Hainaut, Habsburg v Nizozemskih deželah (sodobna Belgija). Podatki o njegovih zgodnjih letih so maloštevilni, čeprav je preživelo nekaj nepotrjenih zgodb, med katerimi je najbolj znana, da so ga ugrabili trikrat zaradi edinstvene lepote njegovega pevskega glasu. Pri dvanajstih letih je zapustil Nizozemske dežele s Ferrantejem Gonzago in odšel v [[Mantova|Mantovo]], na Sicilijo in pozneje v [[Milano]] (od 1547 do 1549). Medtem ko je bil v Milanu, je spoznal madrigalista Spirito l'Hoste da Reggio, kar je tvorno vplivalo na njegov zgodnji glasbeni slog. Nato je kot pevec in skladatelj delal za Costantino Castrioto v [[Neapelj|Neaplju]] v zgodnjih petdesetih letih 16. stoletja, za njegova prva dela pa domnevajo, da so iz tega časa. Nato se je preselil v [[Rim]], kjer je delal za [[Cosimo I. Medičejski|Cosima I. Medičejskega]], velikega vojvodo Toskane, ki je tam vzdrževal gospodinjstvo, leta 1553 pa je postal ''maestro di cappella'' [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|bazilike sv. Janeza v Lateranu]], ekumenske matere cerkve v Rimu - izjemno prestižno delovno mesto za fanta, starega samo enaindvajset let. Vendar je tam ostal le eno leto; ([[Palestrina]] bi to mesto prevzel leto kasneje, leta 1555). Za njegovo nastanitev leta 1554 ni trdnih dokazov, vendar obstajajo sodobne trditve, da je potoval po Franciji in Angliji. Leta 1555 se je vrnil v Nizozemske dežele in objavil svoja zgodnja dela v [[Antwerpen|Antwerpnu]] (1555–1556). Leta 1556 se je pridružil dvoru Albrehta V. Bavarskega, ki je zavestno poskušal ustvariti glasbeni obrat na enak način z glavnimi sodišči v Italiji. Lasso je bil eden izmed številnih Nizozemcev, ki je delal tam, in daleč najbolj znan. V [[München|Münchnu]] je bil očitno vesel in se je tam ustalil. Leta 1558 se je poročil z Regino Wäckinger, hčerko služkinje vojvodinje. Imela sta dva sinova, oba sta postala skladatelja, njegova hči pa se je poročila s slikarjem Hansom von Aachenom. Do leta 1563 je bil Lasso imenovan za ''maestro di cappella'', ki je na mestu nasledil Ludwiga Daserja. Lasso je do konca življenja ostal v službi Albrehta V. in njegovega dediča Viljema V. Lasso je do leta 1560 postal precej znan in skladatelji so se začeli odpravljati v München na študij pri njem. Andrea Gabrieli je odšel tja leta 1562 in morda ostal v kapeli eno leto. Giovanni Gabrieli se je v 1570-ih pri njem morda tudi šolal. Njegov sloves se je razširil zunaj strogo glasbenih krogov, saj mu je leta 1570 cesar [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijan II.]] podelil plemiški naziv, kar je za skladatelja redka okoliščina. [[Papež Gregor XIII.]] ga je leta 1571 povzdignil v viteza, spet leta 1573 pa ga je francoski kralj [[Karel IX. Francoski|Karel IX.]] povabil k sebi. Nekateri od teh kraljev in aristokratov so ga poskušali pregnati iz Münchna z privlačnejšimi ponudbami, vendar je Lassa očitno bolj zanimala stabilnost njegovega položaja in čudovite priložnosti za izvedbo Albrechtovega dvora kot pa finančna korist. »Nočem zapustiti svoje hiše, svojega vrta in drugih dobrih stvari v Münchnu«, je ob prejemu ponudbe za položaj v Dresdnu leta 1580 napisal saški vojvodski volilni zbor. V poznih 1570-ih in 1580-ih je Lasso večkrat obiskal Italijo, kjer je naletel na najsodobnejše sloge in trende. V [[Ferrara|Ferrari]], središču avantgardne dejavnosti, je nedvomno slišal madrigale, ki so bili sestavljeni za dvor d'Este. Vendar je njegov lasten slog ostal konservativen in je s staranjem postajal preprostejši in bolj rafiniran. V 1590-ih mu je zdravje začelo pešati in odšel je k zdravniku Thomasu Mermannu na zdravljenje, imenovano ''melanholia hypocondriaca'', vendar je še vedno lahko komponiral in občasno potoval. Njegovo končno delo je pogosto veljalo za enega njegovih najboljših del: izjemen sklop enaindvajsetih madrigalskih spiritualij, znanih kot ''Lagrime di San Pietro'' (Solze svetega Petra), ki jih je posvetil [[Papež Klemen VIII.|papežu Klemnu VIII.]] in ki je bil objavljen posmrtno leta 1595. Lasso je umrl v Münchnu 14. junija 1594, isti dan, ko se ga je njegov delodajalec zaradi ekonomskih razlogov odločil odpustiti. Nikoli ni videl pisma z odpustkom. Pokopan je bil v Münchnu na pokopališču Alter Franziskaner Friedhof, ki je bilo leta 1789 očiščeno nagrobnih spomenikov in je zdaj trg Max-Joseph-Platz. == Glasbeni [[opus]] == Skupno je Lasso skomponiral okrog 2000 del. === Posvetna dela === * [[Villanella|Villanelle]] (Villaneske) * Madrigali * 140 šansonov v francoščini * več kot 90 nemških pesmi === Sakralna dela === * [[Motet]]i * 70 maš (več je tudi »parodijskih maš«) * 100 magnifikatov * 4 pasijoni * Litanije * psalmi * ''Lagrime di San Pietro'' (Solze Sv. Petra, 1594) * ''Prophetiae Sibyllarum'' * ''Psalmi Poenitentialis'' == Glej tudi == * [[seznam skladateljev]] {{composer-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lasso, Orlando di}} [[Kategorija:Rojeni leta 1532]] [[Kategorija:Umrli leta 1594]] [[Kategorija:Valižanski skladatelji]] [[Kategorija:Belgijski skladatelji]] [[Kategorija:Renesančni skladatelji]] svbjrp5dcglio0db76jtkcyt9iuayq0 0 68662 6688806 6561596 2026-06-13T15:32:25Z Yerpo 8417 /* Galerija */ slo 6688806 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod teropodov iz obdobja pozne krede}} {{zapomen|rokovsko glasbeno skupino|T. Rex (skupina)}} {{automatic taxobox | name = Tiranozaver | fossil_range = [[Kreda|Pozna kreda]]<br />(pozni [[maastrichtij]]), {{Fossil range|earliest=77|69|66|ref=<ref name=Michael2006>{{Cite journal |last1=Urban |first1=Michael A. |last2=Lamanna |first2=Matthew C. |date=December 2006 |title=Evidence of a Giant Tyrannosaurid (Dinosauria: Theropoda) from the Upper Cretaceous (?Campanian) of Montana |url=https://www.researchgate.net/publication/270582382 |journal=Annals of Carnegie Museum |language=en |volume=75 |issue=4 |pages=231–235 |doi=10.2992/0097-4463(2006)75[231:EOAGTD]2.0.CO;2 |issn=0097-4463|url-access=subscription }}</ref>}} | image = Palais de la Decouverte Tyrannosaurus rex p1050042.jpg | image_caption = ''Tyrannosaurus rex'', Palais de la Découverte, Pariz | display_parents = | taxon = Tyrannosaurus | authority = [[Henry Fairfield Osborn|Osborn]], 1905 | type_species = {{extinct}}'''''Tyrannosaurus rex''''' | type_species_authority = Osborn, 1905 | subdivision_ranks = Druge vrste<!--Do not add T. imperator, T. regina, T bataar, or T. zhuchengensis. These are controversial species that are discussed in the article body.--> | subdivision = * {{extinct}}'''''T. mcraeensis'''''? {{small|Dalman et al., 2024}} * [[#Vrste|Glej besedilo]] | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Sinonimi rodov</small> |''Dinotyrannus'' <br /><small>Olshevsky, 1995</small> |''Dynamosaurus'' <br /><small>Osborn, 1905</small> |''Manospondylus'' <br /><small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1892</small> |''[[Stygivenator]]''? <br /><small>Olshevsky, 1995</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Sinonimi vrst</small> |''[[Aublysodon amplus]]''? <br /><small>[[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1892</small> |''[[Deinodon amplus]]''? <br /><small>(Marsh, 1892) Hay, 1902</small> |''[[Manospondylus amplus]]''? <br /><small>(Marsh, 1892) Olshevsky, 1978</small> |''[[Stygivenator amplus]]''? <br /><small>(Marsh, 1892) Olshevsky, 1995</small> |''[[Tyrannosaurus amplus]]''? <br /><small>(Marsh, 1892) Hay, 1930</small> |''[[Aublysodon cristatus]]''? <br /><small>Marsh, 1892</small> |''[[Deinodon cristatus]]''? <br /><small>(Marsh, 1892) Hay, 1902</small> |''[[Stygivenator cristatus]]''? <br /><small>(Marsh, 1892) Olshevsky, 1995</small> |''Ornithomimus grandis'' <br /><small>Marsh, 1890</small> |''Manospondylus gigas'' <br /><small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1892</small> |''Dynamosaurus imperiosus'' <br /><small>Osborn, 1905</small> |''Tyrannosaurus imperiosus'' <br /><small>(Osborn, 1905) Swinton, 1970</small> |''Albertosaurus'' "megagracilis" <br /><small>Paul, 1988a (nomen nudum)</small> |''Dinotyrannus megagracilis'' <br /><small>Olshevsky, 1995</small> |''Aublysodon molnaris''? <br /><small>Paul, 1988a</small> |''Aublysodon molnari''? <br /><small>Paul, 1988a emend Paul, 1990</small> |''Stygivenator molnari''? <br /><small>(Paul, 1988a emend Paul, 1990) Olshevsky, 1995</small> }} }} '''Tiranozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tyrannosaurus''''') je [[rod (biologija)|rod]] zelo velikih mesojedih [[dinozavri|dinozavrov]] iz skupine teropodov ([[Theropoda]]) iz obdobja [[kreda|krede]]. Njegovo ime izhaja iz [[Stara grščina|grščine]] ''tyrannos'' pomeni 'kralj' in ''sauros'' pomeni 'kuščar'. [[Tipska vrsta]] '''''Tyrannosaurus rex''''' ({{lang|la|rex}} kar v [[latinščina|latinščini]] pomeni 'kralj', pogosto okrajšano v '''''T. rex''''' ali pogovorno '''t-rex''', je ena najbolje zastopanih teropodnih vrst. Do leta&nbsp;2005 je bilo odkritih 30 [[fosil]]nih [[okostje|okostij]] vključno s tremi popolnoma ohranjenimi [[lobanja]]mi tiranozavra vrste '''''T.&nbsp;rex'''''. Bil je največji med vsemi pripadniki družine tiranozavrov. Bil je tudi eden najnevarnejših med vsemi dinozavri. Imel je srce veliko kot prašič. [[Želodec]] mu je bil dolg štiri metre{{navedi vir}}. Ravno ta dinozaver je bil eden zadnjih dinozavrov, saj se je pojavil le nekaj milijonov let pred terciarskim pasom, kakor pravimo letu izginotja dinozavrov. Tiranozaver je bil 6 metrov visok in dolg več kot 13 metrov. imel je 4,7&nbsp;metra dolg [[rep]] in meter in pol dolg vrat. Znanstveniki domnevajo, da je bil pokrit s peresi, glede na druge sorodne dinozavre. Živel je od pred 76 mio. leti do konca obdobja dinozavrov (pred 65 milijoni leti). Našli so ga na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanade]] in [[Azija|Aziji]]. == Vrste == Dolgo časa je bila tipska vrsta ''Tyrannosaurus rex'' obravnavana kot [[[[Monotipska vrsta|monotipska]]]]. Medtem so bile opisane tudi druge vrste, vendar je njihova veljavnost v strokovnih krogih deloma sporna. Druge vrste:<ref name="paul2022">{{cite journal | url=https://link.springer.com/article/10.1007/s11692-022-09561-5#Sec12 | title=The Tyrant Lizard King, Queen and Emperor: Multiple Lines of Morphological and Stratigraphic Evidence Support Subtle Evolution and Probable Speciation Within the North American Genus Tyrannosaurus | last1=Paul | first1=Gregory S. | last2=Persons IV | first2=W. Scott | last3=van Raalte | first3=Jay | journal=Evolutionary Biology | year=2022 | volume=49 | issue=2 | pages=156–179 | doi=10.1007/s11692-022-09561-5 | bibcode=2022EvBio..49..156P | s2cid=247200214 | archive-date=June 12, 2022 | access-date=March 1, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220612011450/https://link.springer.com/article/10.1007/s11692-022-09561-5#Sec12 | url-status=live | url-access=subscription }}</ref><ref name=T.mcraeensis>{{Cite journal |last1=Dalman |first1=Sebastian G. |last2=Loewen |first2=Mark A. |last3=Pyron |first3=R. Alexander |last4=Jasinski |first4=Steven E. |last5=Malinzak |first5=D. Edward |last6=Lucas |first6=Spencer G. |last7=Fiorillo |first7=Anthony R. |last8=Currie |first8=Philip J. |last9=Longrich |first9=Nicholas R. |date=January 11, 2024 |title=A giant tyrannosaur from the Campanian–Maastrichtian of southern North America and the evolution of tyrannosaurid gigantism |journal=Scientific Reports |language=en |volume=13 |issue=1 |page=22124 |doi=10.1038/s41598-023-47011-0 |issn=2045-2322|pmid=38212342 |doi-access=free|pmc=10784284 }}</ref> * ''Tyrannosaurus imperator'' * ''Tyrannosaurus regina'' * ''Tyrannosaurus mcraeensis'' ==Galerija== <gallery> Slika:Rjpalmer tyrannosaurusrex 001.jpg|Rekonstrukcija ''T. rexa'' s peresi, kot so pokazale novejše raziskave Slika:Trex edited.jpg|Fosilno okostje tiranozavra v [[Narodni prirodoslovni muzej|Narodnem prirodoslovnem muzeju]], [[Washington, D.C.]] Slika:T_rex arboretum.JPG|Otroka ob maketi tiranozavra v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] (2010) </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Tyrannosaurus}} * {{Wikivrste-medvrstično|Tyrannosaurus}} {{Taxonbar|from=Q14332}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1905]] [[Kategorija:Tyrannosauridae]] [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] {{dinosaur-stub}} 1erojlpmziplsmptugtko5logq4m509 0 69590 6688787 6578004 2026-06-13T14:31:27Z ~2026-32552-67 260877 /* Viri */ 6688787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Milan Dekleva | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = književnik in glasbenik | occupation = <!-- WD --> }} '''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]]. [[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine. == Biografija == Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]]. == Delo == Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo. == Bibliografija == === Poezija === * ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku) *''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}} * ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}} * ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}} * ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}} * ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}} * ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}} * ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}} * ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}} * ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}} * ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}} * ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}} * ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}} * ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}} * ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?) * ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 * ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011 * ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012 * ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013 * ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014 * ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015 * ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016 * ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017 * [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]]) *''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021 *[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023 *''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023 === Dramatika === * ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981? * ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}} === Proza === * ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}} * ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}} * ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}} * ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}} * ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}} * ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011 * ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014 * [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015 * ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&book_id=24885|url-status=dead}}</ref> *''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018 *''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 *[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021 *''[[Lističi]]'' (roman), 2024 === Eseji === * ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}} * ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}} *''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021 === Knjižne objave za otroke in mladino === ==== Poezija ==== * ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}} * ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}} * ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}} * [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023 ==== Dramatika ==== * ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979 * ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982 * ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}} * ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}} * ''"[[Lenča flenča]]"'' upr. 1989''; ''"[[Zveza diamantnega čuka]]"'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}} ==== Proza ==== * ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}} * ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal) * ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal) * ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}} * ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}} * ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}} * ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}} * ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}} * [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020 * ''[[Palačinkožer]]'', 2020 == Priznanja in nagrade == * 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' * 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}</ref> * 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''<ref>http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade</ref> * 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda iz katedrale''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}</ref> * 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' * 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo<ref>http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html</ref> * 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan'' *2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju * 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}</ref> * 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson * 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''<ref>http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx</ref> * 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti * 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil * 2023 - redni član SAZU * 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – "opus summum" (prvi dobitnik) == Viri == * Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}} * ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998 * ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}} * ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}} * ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}} * ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006 ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} {{Dlib|ime=Milan Dekleva}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{RozanceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Milan Dekleva|*]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] 6szjuh3gaznp9c40g82n653wi07tp1o 0 69855 6688876 6688193 2026-06-13T17:03:49Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688876 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Ogrica | image = Vimba vimba.jpg | status = LC| status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name= iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof|date=2024 |title=''Vimba vimba'' |article-number=e.T254508616A135094309 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T254508616A135094309.en |access-date=11 May 2025}}</ref> | taxon = Vimba vimba | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus vimba | Linnaeus, 1758 | Abramis vimba | (Linnaeus 1758) | Cyprinus zerta | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774 | Cyprinus vimpa | [[Hans Strøm|Strøm]], 1784 | Cyprinus serta | [[George Shaw (biolog)|Shaw]], 1804 | Cyprinus carinatus | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814 | Abramis frivaldszkyi | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Leuciscus parvulus | Valenciennes, 1844 | Abramis elongatus | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Abramis nordmannii | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862: | Abramis elongatus var. asianus | [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897 | Vimba vimba bergi | [[F. D. Velikokhatko|Velikokhatko]], 1940 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Vimba|access-date=28 April 2025}}</ref> }} '''Ogrica''' tudi '''sivka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vimba vimba''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). == Opis == Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno [[telo]] s podolgovato [[glava|glavo]] s podstojnimi [[usta|usti]], ki se zožujejo v značilen »gobček«. [[Luske]] so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob [[pobočnica|pobočnici]] pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna [[plavut]], ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših [[odtenek|odtenkov]]. Ob [[drst]]i postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in [[škrge|škržni]] poklopci pa postanejo živo oranžne barve. Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot [[podust]], torej v čistih predelih [[reka|rečne]] [[struga|struge]], kjer ni [[mulj]]a ali [[pesek|peska]]. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike [[jata|jate]]. Samica odlaga lepljive [[ikra|ikre]] (od 80.000 do 300.000) na rečna tla. Ogrica zraste do 50 [[centimeter|cm]] (običajno le med 20 in 30&nbsp;cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni [[nevretenčarji]]. == Razširjenost == Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek ([[mrenski pas|mrenski]] ali [[ploščičev pas]]) ali čista [[jezero|jezera]]. Razširjena je od [[porečje|porečja]] [[Elba|Elbe]] na zahodu pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu je razširjena do južne [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]] in na jugu do [[donava|donavskega]] in [[vardarsko porečje|vardarskega porečja]], vendar le v rekah, ki se izlivajo v [[Črno morje]]. V Sloveniji naseljuje [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Krka|Krko]], [[Kolpa|Kolpo]] ter [[Sotla|Sotlo]] in dele [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. ==Sklici== {{Commons category|Vimba vimba}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q247370}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ansc1zy5jclq0yjf4y7qcg1gnm13sl5 6688891 6688876 2026-06-13T17:11:38Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688891 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Ogrica | image = Vimba vimba.jpg | status = LC| status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name= iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof|date=2024 |title=''Vimba vimba'' |article-number=e.T254508616A135094309 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T254508616A135094309.en |access-date=11 May 2025}}</ref> | taxon = Vimba vimba | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus vimba | Linnaeus, 1758 | Abramis vimba | (Linnaeus 1758) | Cyprinus zerta | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774 | Cyprinus vimpa | [[Hans Strøm|Strøm]], 1784 | Cyprinus serta | [[George Shaw (biolog)|Shaw]], 1804 | Cyprinus carinatus | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814 | Abramis frivaldszkyi | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Leuciscus parvulus | Valenciennes, 1844 | Abramis elongatus | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Abramis nordmannii | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862: | Abramis elongatus var. asianus | [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897 | Vimba vimba bergi | [[F. D. Velikokhatko|Velikokhatko]], 1940 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Vimba|access-date=28 April 2025}}</ref> }} '''Ogrica''' tudi '''sivka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vimba vimba''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Opis == Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno [[telo]] s podolgovato [[glava|glavo]] s podstojnimi [[usta|usti]], ki se zožujejo v značilen »gobček«. [[Luske]] so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob [[pobočnica|pobočnici]] pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna [[plavut]], ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših [[odtenek|odtenkov]]. Ob [[drst]]i postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in [[škrge|škržni]] poklopci pa postanejo živo oranžne barve. Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot [[podust]], torej v čistih predelih [[reka|rečne]] [[struga|struge]], kjer ni [[mulj]]a ali [[pesek|peska]]. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike [[jata|jate]]. Samica odlaga lepljive [[ikra|ikre]] (od 80.000 do 300.000) na rečna tla. Ogrica zraste do 50 [[centimeter|cm]] (običajno le med 20 in 30&nbsp;cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni [[nevretenčarji]]. == Razširjenost == Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek ([[mrenski pas|mrenski]] ali [[ploščičev pas]]) ali čista [[jezero|jezera]]. Razširjena je od [[porečje|porečja]] [[Elba|Elbe]] na zahodu pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu je razširjena do južne [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]] in na jugu do [[donava|donavskega]] in [[vardarsko porečje|vardarskega porečja]], vendar le v rekah, ki se izlivajo v [[Črno morje]]. V Sloveniji naseljuje [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Krka|Krko]], [[Kolpa|Kolpo]] ter [[Sotla|Sotlo]] in dele [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. ==Sklici== {{Commons category|Vimba vimba}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q247370}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] hidrkxwbyudm02cwdts8w1ztxfi4b3w 0 70223 6689104 6578019 2026-06-14T09:02:23Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, družina Acheilognathidae 6689104 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pezdirk | image = Rhodeus amarus 2008 G1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{Cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Rhodeus amarus'' |article-number=e.T135635A135108660 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135635A135108660.en |access-date=20 February 2025}}</ref> | taxon = Rhodeus amarus | display_parents = 3 | authority = ([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782) | synonyms = *''Cyprinus amarus'' <small>Bloch, 1782</small> * ''Rhodeus sericeus amarus'' <small>(Bloch, 1782)</small> *''Rhodeus lucinae'' <small>Walecki, 1863</small> *''Rhodeus genitalis'' <small>Walecki, 1863</small> }} '''Pezdírk''' (tudi '''pezdírek''') ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rhodeus amarus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]] (Ciprinidae). Najprej je to ribo opisal [[Marcus Elieser Bloch]] leta [[1782]] kot ''Cyprinus amarus'', v znanstveni literaturi pa so jo poimenovali ''Rhodeus sericeus amarus''<ref name="fishbase">{{FishBase species | genus = Rhodeus | species = amarus | year = 2007| month = February }}</ref>. ==Opis== Pezdirk je majhna riba z visokim, bočno stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]] in nepopolno [[pobočnica|pobočnico]]. Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so živih kovinskih barv, od vijolične, rožnate ali modrikaste po sredini bokov pa proti repni plavuti poteka modra proga. [[Plavut]]i so svetlejših odtenkov, med [[drst]]jo pa postanejo rdečkaste barve. Pezdirk doseže dolžino do 9 [[centimeter|cm]], v povprečju pa le 5-6. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, drstijo pa se od aprila do maja v mirnih delih [[reka|rek]], kjer živi tudi sladkovodna [[školjka]], [[potočni škržek]], od katere je odvisno razmnoževanje te ribje vrste. Vanje namreč [[samica]] s pomočjo posebne cevke odloži od 40 do 100 [[ikre|iker]]. Samec v bližino školjke izbrizga [[semenska tekočina|semensko tekočino]], ta pa skupaj z vodo posrka [[sperma]]lne celice in oplodi ikre. Znotraj školjke prve tri do štiri tedne tudi živi ribji zarod pezdirkov. Osnovna [[hrana]] pezdirka je [[plankton]] ter odmrli delci vodnega [[rastline|rastlinja]], občasno se hrani tudi z raznimi [[maloščetinci]]. ==Razširjenost== Pezdirk je razširjen od reke [[Neva|Neve]] na SZ [[Francija|Francije]] pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu ga najdemo tudi v jugovzhodni [[Anglija|Angliji]] pa vse do južne [[Finska|Finske]]. Na jugu je skrajna točka reka [[Marica]] in severna [[Turčija]]. Živi v obalnem pasu vseh počasi tekočih [[vodotok]]ov, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. Ogroža ga onesnaženje [[vodotok]]ov, kar povzroča izumiranje [[potočni škržek|potočnega škržka]], ki je ključen za razmnoževanje te ribje vrste. ==Sklici== {{sklici}} {{Commonscat|Rhodeus amarus}} {{Taxonbar|from=Q1402074}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1782]] 3dqqj5j6zwrochjjh69e077sj01gvd4 6689117 6689104 2026-06-14T09:11:11Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Acheilognathidae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689117 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pezdirk | image = Rhodeus amarus 2008 G1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{Cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Rhodeus amarus'' |article-number=e.T135635A135108660 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135635A135108660.en |access-date=20 February 2025}}</ref> | taxon = Rhodeus amarus | display_parents = 3 | authority = ([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782) | synonyms = *''Cyprinus amarus'' <small>Bloch, 1782</small> * ''Rhodeus sericeus amarus'' <small>(Bloch, 1782)</small> *''Rhodeus lucinae'' <small>Walecki, 1863</small> *''Rhodeus genitalis'' <small>Walecki, 1863</small> }} '''Pezdírk''' (tudi '''pezdírek''') ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rhodeus amarus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]] (Ciprinidae). Najprej je to ribo opisal [[Marcus Elieser Bloch]] leta [[1782]] kot ''Cyprinus amarus'', v znanstveni literaturi pa so jo poimenovali ''Rhodeus sericeus amarus''<ref name="fishbase">{{FishBase species | genus = Rhodeus | species = amarus | year = 2007| month = February }}</ref>. ==Opis== Pezdirk je majhna riba z visokim, bočno stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]] in nepopolno [[pobočnica|pobočnico]]. Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so živih kovinskih barv, od vijolične, rožnate ali modrikaste po sredini bokov pa proti repni plavuti poteka modra proga. [[Plavut]]i so svetlejših odtenkov, med [[drst]]jo pa postanejo rdečkaste barve. Pezdirk doseže dolžino do 9 [[centimeter|cm]], v povprečju pa le 5-6. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, drstijo pa se od aprila do maja v mirnih delih [[reka|rek]], kjer živi tudi sladkovodna [[školjka]], [[potočni škržek]], od katere je odvisno razmnoževanje te ribje vrste. Vanje namreč [[samica]] s pomočjo posebne cevke odloži od 40 do 100 [[ikre|iker]]. Samec v bližino školjke izbrizga [[semenska tekočina|semensko tekočino]], ta pa skupaj z vodo posrka [[sperma]]lne celice in oplodi ikre. Znotraj školjke prve tri do štiri tedne tudi živi ribji zarod pezdirkov. Osnovna [[hrana]] pezdirka je [[plankton]] ter odmrli delci vodnega [[rastline|rastlinja]], občasno se hrani tudi z raznimi [[maloščetinci]]. ==Razširjenost== Pezdirk je razširjen od reke [[Neva|Neve]] na SZ [[Francija|Francije]] pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu ga najdemo tudi v jugovzhodni [[Anglija|Angliji]] pa vse do južne [[Finska|Finske]]. Na jugu je skrajna točka reka [[Marica]] in severna [[Turčija]]. Živi v obalnem pasu vseh počasi tekočih [[vodotok]]ov, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. Ogroža ga onesnaženje [[vodotok]]ov, kar povzroča izumiranje [[potočni škržek|potočnega škržka]], ki je ključen za razmnoževanje te ribje vrste. ==Sklici== {{sklici}} {{Commonscat|Rhodeus amarus}} {{Taxonbar|from=Q1402074}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Acheilognathidae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1782]] 8dw62qjvzz9uqk16ycy50axk12yq9iz 0 70916 6689147 6503228 2026-06-14T11:22:49Z ~2026-32552-67 260877 /* C */ 6689147 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[psiholog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Clayton Alderfer]] - [[Doris Allen]] - [[Gordon Allport]] - [[James Rowland Angell]] - [[Rudolf Arnheim]] (1904-2007) - [[Elliot Aronson]] - [[Solomon Asch]] - == B == [[Aaron T. Beck]] (1921-2021) - [[Ernest Becker]] - [[Daryl Bem]] - [[Arthur L. Benton]] - ([[Edward Bernays]]) - [[Bruno Bettelheim]] - [[Howard Bloom]] - [[A. Wade Boykin]] - [[Urie Bronfenbrenner]] - [[Joyce Brothers]] - [[Josef Brožek]] - [[Jerome Bruner]] - [[Arnold H. Buss]] - [[David Buss]] - == C == [[Mary Whiton Calkins]] - [[Donald T. Campbell]] - [[Merrill Carlsmith]] - [[James McKeen Cattell]] - [[Raymond Cattell]] - [[Robert Cialdini]] - [[Jim Clifton]]? - [[Leda Cosmides]] - [[Michael Cole]] - [[Lee Cronbach]] - [[Mihaly Csikszentmihalyi]] - == D == [[Ram Dass]] - [[Morton Deutsch]] (1920-2017) - [[John Dewey]] - == E == [[Paul Ekman]] - [[Erik Erikson]] - [[George Estabrooks]] - == F == [[Martha Farah]] - [[Erich Fromm]] - [[Erika Fromm]] == G == [[Howard Gardner]] - [[Michael Gazzaniga]] - [[Arnold Gesell]] - [[James Jerome Gibson]] - [[Daniel Gilbert]] - [[Carol Gilligan]] - [[Seth J. Gillihan]] - [[William Glasser]] - [[Henry H. Goddard]] - [[Erving Goffman]]? == H == [[Jonathan Haidt]] - [[Granville Stanley Hall]] - [[Louise L. Hay]] (1926-2017) - [[John Henry Holland]] - [[Clark L. Hull]] - == I == [[Helen Irlen]] - == J == [[William James]] - [[Mary Cover Jones]] - == K == [[Leon Kamin]] - [[Alan S. Kaufman]] - Walter Kempler - [[Douglas T. Kenrick]] - [[Walter Kintsch]] - [[Alfred Kinsey]] - [[Kurt Koffka]] - [[J. Martin Kohe]] - [[Lawrence Kohlberg]] - [[Wolfgang Köhler]] - Joel Kovel? - [[Robert Kurzban]] == L == [[Frank Landy]] - [[Michael Langone]] - [[Karl Lashley]] - [[Richard Lazarus]] - [[James H. Leuba]] - [[Kurt Lewin]] - [[Rensis Likert]] - == M == [[Abraham Maslow]] - [[Lloyd deMause]] - [[John D. Mayer]] - [[James McClelland]] - [[Nancy McWilliams]] - [[George Herbert Mead]] - [[Albert Mehrabian]] - Salvador Minuchin - [[Stanley Milgram]] - [[Geoffrey Miller]] - [[George A. Miller]] - [[Richard C. Miller]] - [[Raymond Moody]] - [[Hugo Münsterberg]] - [[Henry Murray]] - == N == [[Ulric Neisser]] - == O == [[R. Travis Osborne]] - [[Charles E. Osgood]] - == P == [[Norman Vincent Peale]] (1898-1993) - [[Christopher Peterson]] (1950-2012) - [[Steven Phillipson]] - [[Steven Pinker]] - [[Clarissa Pinkola Estés]] - [[Robert Plomin]] - [[Robert Plutchik]] - [[Wardell Pomeroy]] - == R == [[Wilhelm Reich]] - [[Joseph Banks Rhine]] - [[Carl Rogers]] - [[Eleanor Rosch]] - == S == [[Stanton Samenow]] - ([[Robert Sapolsky]]) - [[Mark Schaller]] - [[Martin Seligman]] - [[Todd K. Shackelford]] - [[Lawrence E. Shapiro]] - [[William Sheldon]] - [[Margaret Singer]] - [[Burrhus Frederic Skinner]] - [[Robert J. Sternberg]] - [[John Ridley Stroop]] - [[Richard Suinn]] == T == [[Edward Thorndike]] - [[Shari Thurer]] - [[Michael Tomasello]] - [[Edward C. Tolman]] - [[C. A. Tripp]] - == V == [[Belisa Vranich]] - == W == [[John B. Watson]] - [[Max Wertheimer]] - Nancy McWilliams - [[Timothy Wilson]] - [[Robert Sessions Woodworth]] == Y == [[Robert Yerkes]] - == Z == [[Karl Zener]] - [[Philip Zimbardo]] - [[Marvin Zuckerman]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Psihologi]] [[Kategorija:Ameriški psihologi|*]] 62d9d6cz3xdtcf2tc4dk1b7ppv2857x 0 81201 6689032 6684220 2026-06-14T02:12:16Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Sulc_na_Rožniku_1940.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Sulc na Rožniku 1940.png|]]. Odstranjevanje. 6689032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Škodič - Sulc''', [[partizan]], [[častnik]] in [[prvoborec]], * [[1924]], [[Ljubljana]], † [[1. maj]] [[1943]], [[Volče pri Tolminu]]. == Življenjepis == Kot [[krojač|krojaški]] [[vajenec]] iz Viča je bil že pred [[vojna|vojno]] vključen v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]. Takoj po [[aprilska vojna|okupaciji Slovenije]] se je aktivno vključil v odpor kot nosilec akcij. Jeseni [[1941]] je vstopil med [[Primorska|primorske]] [[partizan]]e; sprva je bil [[mitraljezec]], kmalu pa je bil [[povišanje|povišan]] v [[komandir]]ja [[četa|čete]]. Uradno je [[padel v boju|padel]] [[1. maj]]a [[1943]] v [[boj]]u z [[Italijani]], neuradno pa je bil [[likvidacija|likvidiran]] zaradi razhajanja v miselnosti s [[štab]]om. Po vojni je bil posmrtno odlikovan kot [[prvoborec]]. == Napredovanja == *[[mitraljezec]] (1941) *[[komandir čete]] (1942) == Odlikovanja == *[[red za hrabrost]] *[[partizanska spomenica 1941]] == Omembi v literaturi == === Mengore === <blockquote><p>''Nisem dolgo čakal. Še druga cigareta mi ni dogorela, ko se je prikazal na dverih hiše, kjer je stanovala Majda.Manjše postave je bil. Kot oglje črne lase mu je pokrivala kapa, okrašena s perjem. Verjetno je bil kakšen Kalabrež. Obraz pod perjanico je deloval še čisto otroško. Prekleto slaba podoba rimskega imperiatorja, kot so si domišljali, da so. Ko je oddrobil mimo, sem stopil iz veže kjer sem se prikril in mu začel slediti. Na akcijo sploh nisem bil pripravljen. Pri sebi nisem imel nobenega orožja, pa še sam sem bil. Pa vseeno, sledil sem mu počasi mimo stolnice in Magistrata na Stari trg. Bilo je jasno, da se vrača v kasarno. Ker sem imel daljši korak, sem se mu počasi približal na nekaj metrov, ko je nenadoma zastal in se obrnil. Me je zasumil? Malo se je prijel po žepih in stopil nazaj, dva ali tri korake do trafike. Niti pogledal me ni. Šel sem naprej, ne da bi se ozrl noter. Na Mestnem trgu pa, namesto da bi nadaljeval naprej na Žabjak, sem skrenil levo navzgor po Gornjem trgu in skočil v prvo vežo. Tukaj bo moral! Sigurno ne bo šel okoli Šentjakobske cerkve.Kmalu so se zaslišali koraki. Hiter pogled mi je povedal, da po ulici odmevajo le njegove pete. Nikogar drugega ni videti. Koraki so postajali vedno glasnejši in ko je senca zdrsnila mimo vrat, sem se pognal na prag. Z levo uprt v podboj, sem ga zviška zgrabil za ovratnik in ga sunkoma potegnil v vežo. Presenetljivo lahek se mi je zazdel, ko sem ga zabil tja nekam v temačen kot. Kar spolzel mi je iz rok, čeprav ga nisem niti mahnil. Več kot glavo manjši je od mene. Na prstih sem začutil ogabno briljantino, ki jo je imel toliko, da mu skoraj kapljala za vrat. Od strahu ni niti pisnil, le oči je imel tako razprte, da sem imel občutek, da mu bodo izpadle in se strkljale po veži. V sekundi bi ga lahko fental, pa ne zmorem! Nekako ni podoba fašista, ki gnezdi v mojih možganih in ki bi ga lahko zadavil na sredi promenade, če bi bilo treba. Je le grinta, ki lazi k Majdi. Tja grede je verjetno nesel konzerve. Težki časi so… Ko ga pogledam v oči, mi skoraj omedli v rokah. Iz toka mu izvlečem bleščečo Bereto. Spustim ga. Sedaj ko bi lahko ušel, se le sesede na tla. Ne preostane mi drugega, kot da odidem prvi, če mi je že tako kavalirsko prepustil odhod. Pol poti do doma na Žabjaku se sploh ne ozrem. Ko končno pogledam nazaj je vse mirno. Na smeh mi gre. Verjetno si v veži čisti gate.''<ref>Dušan Škodlič, ''Mengore'', Mladika, Leto 43, št. 7/1999, str. 130-135.</ref></p></blockquote> === Med nebom in peklom === <blockquote><p>''Karlo Maslo je stopil v hišo in vprašal gospodinijo, kje so Italijani. Kmetica se mu je čudila, rekoč: "Skozi okno poglejte, v sosednji hiši so." ''"Kje imajo stražarja?" ''"Brez stražarja so." ''"Še bolje za nas." ''Zahvalil se je ženi, ki je nemo strmela za njim. Poklical je Sulca in Lojzeta ter jima naročil, naj mu tesno sledita. Nameraval je ponoviti presenečenje iz Male Bukovice. ''Vstopil je v stavbo s puško v roki. S telesom je odrinil vrata in zavpil: ''"Alto le mani!" ''A tokrat Italijani niso dvignili rok, pač pa sta dva dvignila puški. Karlo je odskočil za vogal - omet se je zaprašil od zgrešenega strela. ''"Sulc, užgi!" ''Preden je vojak, ki je streljal, vstavil nov naboj v cev, je mitraljezec Sulc stopil med vrata z bobnečo strojnico v rokah. Soba se je napolnila z jedkim dimom in vonjem po krvi ter prahom ometa. Sulc je držal prst na petelinu, dokler ni bil šaržer prazen in je strojnica utihnila. ''Trije vojaki so obležali mrtvi, dva sta se ranjena zvijala na tleh, tista dva, ki ju ni zadelo, pa sta v kotu na smrt preplašena dvignila roke. ''Sulc je vstavil nov šaržer in rekel: ''"Ali naj pobijem še ta dva? Najmanj bo težav." ''"Ne," je dejal Karlo, "dovolj imajo''.<ref>Svetina, Tone. ''Med nebom in peklom''. Borec, Ljubljana 1982.</ref></p></blockquote> <!-- Ali se da v citatu narediti odstavke? --> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Škodič-Sulc, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1924]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] jthk7dszfcaxn965cmqgewy3gt914jz 0 81258 6688913 6587955 2026-06-13T18:28:31Z G-Cup 10746 6688913 wikitext text/x-wiki '''Ljubljanski vodnjaki''' in med njimi okrasne [[fontana|fontane]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega, za oskrbo ljudi z vodo. Starejši vodnjaki in vodovodi do njih so bili znani v antični [[Emona|Emoni]], od njenega nastanka in vse do [[5. stoletje|5. stoletja]]. Antične vodovode so uporabljali še v srednjem veku. [[Ljubljana]] ima nad 40 delujočih [[vodnjak|vodnjakov v ožjem jedru mesta]]. Redki med njimi imajo danes le funkcionalno vlogo oskrbe z vodo. Večina jih krasi trge in parke in imajo izrazito kulturno-zgodovinsko ozadje ter vlogo prostorske dekoracije. Pogosto jih odlikuje likovna vrednost. Pomembnejša sta poznobaročna [[Robbov vodnjak]] (original v Narodni galeriji) in [[Narcisov vodnjak, Ljubljana|Narcisov vodnjak]] (arkade atrija [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestne hiše]]), oba delo v Benetkah šolanega kiparja [[Francesco Robba|Francesca Robbe]]. Posebnost sta rekonstruirana [[Barok|zgodnjebaročna]] [[Neptunov vodnjak, Ljubljana|Neptunov ]](dvorišče SAZU, kopija kipa) in [[Herkulov vodnjak, Ljubljana|Herkulov vodnjak]] (Stari trg, rekonstrukcija), oba delo v Ljubljani delujočega [[Janez Khumerstainer|Janeza Khumerstainerja]]. Med najstarejše baročne celote sodi rekonstruirani vodnjak iz Turjaških vrtov, ki sedaj stoji na [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]]. Zanimivi so [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] vodnjaki in drugi vodnjaki, ki so jih oblikovali mlajši arhitekti in kiparji. Večje število vodnjakov različnih avtorjev je v parku [[Tivoli, Ljubljana|Tivoli]]. V bližnji okolici Ljubljane je posebnost renesančni Neptunov vodnjak v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]]. Arhitekt Plečnik je v Ljubljani oblikoval: vodnjak na [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikovem trgu]], stenski vodnjak blizu zapornic na [[Vrazov trg, Ljubljana|Vrazovem trgu]]; stenski vodnjak, spomenik OF ob [[Večna pot, Ljubljana|Večni poti]]; vodnjak s plitvim bazenom na otroškem igrišču ob [[Jakopičevo sprehajališče, Ljubljana|Jakopičevem sprehajališču]] s predelano kopijo Goršetovega kipa dečka z gosko; vodnjak na dvorišču Ustavnega sodišča; manjši vodnjak ob molilnici na [[Žale, Ljubljana|Žalah]], kjer običajno ni vode. Z vodnjakom je okrasil mali atrij v Križankah, star obod vodnjaka je postavil nad Zoisovo cesto. Posamezne vodnjake različnih avtorjev skrivajo ljubljanska dvorišča, zlasti v srednjeveškem jedru. Posebnost je vodnjak na [[Reber, Ljubljana|Rebri]], ki ima za korito [[Antični Rim|antični]] [[sarkofag]]. Nov vodnjak s predimenzionirano spiralo je načrtovalo mesto marca 2016 ob blagovnici Nama. Zanimiv nov, kiparsko okrašen pitnik, stoji v Ključavničarski ulici. Vseh delujočih vodnjakov, ostankov vodnjakov, za okras uporabljanih kamnitih obodov ali šap vodnjakov, novejših pitnikov in vodnih zrcal je v Ljubljani, znotraj [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]], nad 100, vendar niso vsi prosto dostopni. == Seznam pomembnejših vodnjakov == {| |width=450| * [[Robbov vodnjak (F. Robba, original v NG)|Robbov vodnjak]] * [[Neptunov vodnjak, Ljubljana|Neptunov vodnjak]] (rekonstrukcija M. Mihelič) * [[Narcisov vodnjak, Ljubljana|Narcisov vodnjak]] (kip F. Robba) * [[Herkulov vodnjak, Ljubljana|Herkulov vodnjak]] (Marko Mušič, Julijan Renko, zamisel G. Zupan) * Vodnjak na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem Gradu]] (kolo - v hišici) * Vodnjak na Ljubljanskem gradu - cisterna na dvorišču * Vodnjak na Ljubljanskem gradu, ob kapeli * Vodnjak na Pogačarjevem trgu * Vodnjak na Taboru (F. Rotar, 1974) * [[Vodnjak na Novem trgu]] (rekonstrukcija P. Mali) * Vodnjak na [[Ribji trg, Ljubljana|Ribjem trgu]], pri Zlati ribici (19. stol; predelava P. Mali) * Vodnjak na Krekovem trgu - s Sapramiško * Vodnjak v Jakopičevem parku - Plečnikovo igrišče * Vodnjak v rondoju Tivolija (Oton Jugovec) * Vodnjak pod Halo Tivoli - Deček s skledo (Božo Pengov) * V[[Kobetov vodnjak, Ljubljana|odnjak v parku Zvezda]] (B. Kobe, 1941) |width=450| * Vodnjak - pitnik ob Trubarjevi cesti (V. in M. Vozlič; J. Boljka) * Vodnjak na trgu Ajdovščina (J. Bezlaj) * Vodnjak »Deček z ribico« (Tivolski grad) * Vodnjak na Gornjem trgu (Šentflorjanska cerkev) * Vodnjak s polzečo vodo pri Tivolskem ribniku * Vodnjak Evropa pred Univerzo (F. Kralj, ) * Vodnjak - zrcalo na Trgu republike (B. Mušič, ) * Vodnjak v Argentinskem parku * Vodnjak OF ob Večni poti (J. Plečnik) * Vodnjak v Župančičevi jami (T. Kržišnik) * Vodnjak na Žalah (J. Lenassi) * Vodnjak na Vrazovem trgu, ob ograji otroške klinike (J. Plečnik) * Vodnjak pred blokom Plava laguna * Vodnjak pri Gradbeni šoli za Bežigradom * [[Vodnjak pred Atlantisom]] |} == Galerija == <gallery> Slika:RobovVodnjak-Ljubljana.JPG|[[Robbov vodnjak]], ([[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]]); kopija Restavratorski center (RC); zaključna dela Jože Drešar Slika:Fontana Robba detail.jpg|Detajl Robbovega vodnjaka, figura gleda proti staremu delu mesta Slika:VodnjakZlataLadjica-Ljubljana.JPG|Vodnjak pri Zlati ladjici pred prenovo (Novi trg); prenova Peter Mali Slika:Sentflorjanski vodnjak-Ljubljana.jpg|Vodnjak pri [[Cerkev sv. Florijana, Ljubljana|cerkvi Sv. Florjana]], prenešen od Redute Slika:CathedralFountain-Ljubljana.JPG|Vodnjak pred [[Ljubljanska Stolnica|ljubljansko Stolnico]] Slika:StiskiDvorec1-Ljubljana.JPG|[[Herkulov vodnjak, Ljubljana|Herkulov vodnjak]], pred Stiškim dvorcem ([[Stari trg, Ljubljana|Stari trg]]), kipar Janez Khumerstainer, nova postavitev arhitekt [[Marko Mušič]]{{cn}} Slika:Grad Tivoli-Ljubljana.JPG|Vodnjak »Deček z ribico« pred [[Tivolski grad|Tivolskim gradom]] Slika:Vodnjak-ZlataRibica-Ljubljana.jpg|Vodnjak na [[Ribji trg, Ljubljana|Ribjem trgu]] Slika:Vodnjak-Neptunov-Ljubljana.JPG|[[Neptunov vodnjak, Ljubljana|Neptunov vodnjak]], kipar Janez Khumersteiner, nova postavitev arhitekt [[Milan Mihelič]]{{cn}} </gallery> == Viri in literatura == {{Commonscat|Fountains in Ljubljana‎}} *[[Gojko Zupan]], ''Janez Khumerstainer: Herkulov in Neptunov vodnjak : razstava''. Kulturno informacijski center Križanke, 22. oktober - 3. november 1991. Ljubljana, 1991. *[[Gojko Zupan]], ''Janez Khumerstainer: dva ljubljanska vodnjaka, Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta''. Ljubljana, 1991. str. 73-102. *[[Gojko Zupan]], ''Voda, vodnjaki in vodovodi'', Javno podjetje Vodovod Kanalizacija, Ljubljana, 1999. {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Urbanizem Ljubljane]] [[Kategorija:Vodnjaki v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Galerije slik v Wikipediji]] nhtlbhbhl4djnhg3n8n3r8rcc0rd7by 0 87270 6688784 6688663 2026-06-13T14:09:41Z Muc77 247998 odstranjena neobstoječa povezava 6688784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''228''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''157''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 802, 804–810, 812, 818 (10) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025), 110 '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] gdmvqzlmkn6eiyi7w7jpymjltli5jzd 0 92062 6688845 6535339 2026-06-13T16:16:19Z Shabicht 3554 6688845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = iz [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]] [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} ivwaa7ltmyhpsh2ug40heg5zhy5fate 6688846 6688845 2026-06-13T16:17:11Z Shabicht 3554 6688846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]] [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} i86h1eu6d0bsx27jrfqo63ivbsf76v9 6688847 6688846 2026-06-13T16:18:08Z Shabicht 3554 6688847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Jože Brezovnik | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]] [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} gy6l9p2ebjt2fxz4ry470s8me6dj55w 6688848 6688847 2026-06-13T16:20:13Z Shabicht 3554 6688848 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established =pred [[1787]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Jože Brezovnik | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]] [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} 637zz93lzmb99wu1j98yph1hv55lwc9 6688849 6688848 2026-06-13T16:22:54Z Shabicht 3554 6688849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established =pred [[1787]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Jože Brezovnik | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]] [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60349928|150px}} | [[cerkev sv. Jerneja, Sveti Jernej|cerkev sv. Jerneja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} 1xs33lssbxigyvpm55tvy0bskcbvhma 6688850 6688849 2026-06-13T16:25:25Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6688850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established =pred [[1787]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Jože Brezovnik | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]] [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60350606|150px}} | [[cerkev sv. Jerneja, Sveti Jernej|cerkev sv. Jerneja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} 5a0stctij03n30cj7rhh5iz9s1xjgvi 6688853 6688850 2026-06-13T16:30:32Z Shabicht 3554 6688853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sveti Jernej pri Ločah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sveti Jernej 18<br>3215 Loče | parish_church = [[Cerkev svetega Jerneja, Sveti Jernej]] | dedication = [[sveti Jernej]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established =pred [[1787]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah |Loče pri Poljčanah]] | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Jože Brezovnik | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} '''[[Župnija]] [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej pri Ločah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] in [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki sta del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] stoji na [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Svetem Jerneju]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60350606|150px}} | [[cerkev sv. Jerneja, Sveti Jernej|cerkev sv. Jerneja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|Sveti Jernej]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Jernej pri Ločah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Jernej]] {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} kotjlkcus2bgg2f7h8q2beslydi3xt9 0 92063 6688840 6688475 2026-06-13T16:05:37Z Shabicht 3554 6688840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Loče pri Poljčanah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 23<br>3219 Loče | parish_church = cerkev sv. Duha, Loče | dedication = [[sveti Duh]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[1734]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = Jože Brezovnik | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | business_card = }} '''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«, je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Lega in meje župnije == Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652 [[mnm|nadmorske višine]]. ==Zgodovina== Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini. Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora. ==Pastoralno območje Župnije Loče pri Poljčanah== Župnik v Ločah od leta 2015 pastoralno vodi in [[Župnijski upravitelj|upravlja]] sosednjo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|župnijo Sveti Jernej pri Ločah]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60349928|150px}} | [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Loče]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. [[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]]. ==Druge zgodovinske osebnosti== * [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore; * [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj; * [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}} == Viri == *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]] 8bd1thpuslu8y62psry6v46bt0f2h42 6688842 6688840 2026-06-13T16:06:17Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Loče pri Poljčanah */ 6688842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Loče pri Poljčanah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 23<br>3219 Loče | parish_church = cerkev sv. Duha, Loče | dedication = [[sveti Duh]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[1734]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = Jože Brezovnik | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | business_card = }} '''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«, je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Lega in meje župnije == Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652 [[mnm|nadmorske višine]]. ==Zgodovina== Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini. Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora. ==Pastoralno območje župnije== Župnik v Ločah od leta 2015 pastoralno vodi in [[Župnijski upravitelj|upravlja]] sosednjo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|župnijo Sveti Jernej pri Ločah]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60349928|150px}} | [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Loče]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. [[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]]. ==Druge zgodovinske osebnosti== * [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore; * [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj; * [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}} == Viri == *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]] ptaqs2ob8bvzr25niif2qlj9jq9onhw 0 96386 6689023 6687186 2026-06-13T22:58:13Z Europan guy 191090 Posodobljeni podatki za leto 2026 6689023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kojince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] duyf6s2f8qajt6kfmeqsnae50riwi1w 0 98652 6689126 6685895 2026-06-14T09:25:47Z Marko3 1829 6689126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Franc''' ('''Feri''') '''Lainšček''' [fêri lájnšček],<ref>{{Navedi splet|title=Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/7761-2/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[scenarist]] in [[dramatik]], * [[5. oktober]] [[1959]], [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], [[Slovenija]].<ref name="sigledal">https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek, vpogled: 24. 5. 2021.</ref> == Življenje == Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na [[Goričko|Goričkem]],<ref name=sigledal/> hribovitem delu [[Prekmurje|Prekmurja]] blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja [[porabščina]], ki jo govorijo [[Porabski Slovenci|slovenski zamejci na Madžarskem]]. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z [[Romi]]. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na [[Gimnazija Murska Sobota|gimnaziji v Murski Soboti]] je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], v prostem času pa je pisal pesmi ter [[roman]], ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji ''[[Teleks]]''. Leta 1992 je skupaj s prijateljem [[Franci Just|Francijem Justom]] ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev [[Oko besede|Oko besede]], na katerem se podeljuje [[večernica (nagrada)|večernica]], nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta. == Dela == Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, [[dramatik]]a, [[scenarist]]a, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter [[šanson]]ov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo]] za roman ''[[Raza]]'', nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'', [[kresnik (nagrada)|kresnik]]a za romana ''[[Namesto koga roža cveti]]'' in ''[[Muriša]]'' ter večernico za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki ''[[Med Muro in Rabo]]'', ki jo izdaja založba [[Franc-Franc|Franc-Franc]]). Leta 1981 je začel pisati [[Pesništvo|poezijo]]. Zbirka ''[[Ne bodi kot drugi]]'' (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah – od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca [[Polona Juh]] in [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v [[prekmurščina|prekmurščini]]. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa so v nekem eksistenčno mejnem položaju. == Bibliografija == [[Slika:Feri_Lainšček_-_V_ravnici.jpg|alt=Feri Lainšček|thumb|right|Feri Lainšček]] === Romani === *''Peronarji'' – 1982 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Raza]]'' – 1986 {{COBISS|ID=213868032}} *''Razpočnica'' – 1987 {{COBISS|ID=3706368}} *''Grinta'' – 1991 {{COBISS|ID=28724225}} *''[[Namesto koga roža cveti]]'' – 1991 {{COBISS|ID=48465153}} *''[[Astralni niz]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35860992}} *''[[Ki jo je megla prinesla]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35910656}} *''[[Vankoštanc]]'' – 1994 {{COBISS|ID=35910656}} *''Mož v pasijonki'' – 1997 {{COBISS|ID=69727744}} *''Skarabej in vestalka'' – 1997 {{COBISS|ID=226633216}} *''Atentat v Slovenskem dvorcu'' – 1998 {{COBISS|ID=42562049}} *''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' – 1999 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Ločil bom peno od valov]]'' – 2003 {{COBISS|ID=250526464}} *''[[Muriša]]'' – 2006 {{COBISS|ID=229309696}} *''[[Nedotakljivi]], mit o Ciganih'' – 2007 {{COBISS|ID=239292928}} *''[[Ne povej, kaj si sanjala]] – 2008 {{COBISS|ID=243503616}} *''[[Sprehajališča za vračanje]]'' – 2010 {{COBISS|ID=250541056}} *''Jadrnica'' – 2011 {{COBISS|ID=258974976}} *''[[Orkester za poljube]]'' – 2013 {{COBISS|ID=269141504}} *''[[Strah za metulje v nevihti]]'' – 2014 *''Prvotnost – poema o ljubezni'' – 2018 *''Zadoščenje'' – 2019 * ''Kurji pastir'' – 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/feri-lainscek-kurji-pastir/551792|title=Feri Lainšček: Kurji pastir|date=9. 2. 2021|accessdate=24. 5. 2021|publisher=RTV Slo}}</ref> (prvi del trilogije) * ''Murska saga'' (romaneskni diptih: skupna izdaja romanov ''Ločil bom peno od valov'' in ''Muriša'') – 2022 * ''Petelinje jajce'' (2. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2023 * ''Kurja fizika'' (3. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2024 === Pesniške zbirke === *''Kot slutnja radovedno'' – 1981 {{COBISS|ID=12561921}} *''Dnevovina'' – 1986 {{COBISS|ID=17051137}} *''Hiša svetega Nikolaja'' – 1990 {{COBISS|ID=97562880}} *''Dlan mi po tebi diši'' – 2001; 2012 {{COBISS|ID=55891201}} *''Ne bodi kot drugi:'' ''pesmi o dvojini'' – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} (13 izdaj/natisov do 2025) *''Nigdar neboš znala'' (slovensko-prekmurski) – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} *''Pesmi za ženski glas in zvonove'' – 2009 {{COBISS|ID=247141888}} *''Lübezen'' – 2014 *''Demon ljubezni'' – 2016 *''Ne'' – 2022 *''Stišja'' – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas [[Matej Krajnc]]) *''Verjeti, verjeti'' (pesniška knjiga, ilustracije [[Zora Stančič]]) – 2024 *''Sanje so večne'' (izbrane pesmi, ilustrirala Zora Stančič) – 2025 === Kratka proza === * ''Za svetlimi obzorji'' – 1988 {{COBISS|ID=6764544}} * ''Srebrni breg'' (slovensko-prekmurski) – 1995 {{COBISS|ID=6764544}} === Dela za otroke in mladino === * ''Cicibanija'', pesmi (1987) * ''Cufek modrijan'', slikanica (1989) * ''Cufek v živalskem vrtu'', slikanica (1989) * ''Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen'', zgodbe (1990) * ''Ajša Najša'', roman (1989) * ''Znalček na cest''i, slikanica (1990) * ''Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak'', zgodba (1990) * ''Škrat Sanjavec'', pesmi (1992) * ''Velecirkus Argo'', roman (1996) * ''Mislice'', pravljice (2000) * ''Deček na dedovem kolesu'', roman (2001) * ''Brki od mleka'', pesmi (2002) * Serija osmih slikanic o ''Žlopih'' (1999–2002) * ''Lučka'', slikanica (2005) * ''Tudi živali sanjajo,'' pesmi (2008) * ''Hit poletja'', roman (2008) * ''Če padeš na nos ne prideš na Nanos'', pesmi (2003) * ''Mišek Miško in Belamiška'', slikanica (2009) * ''Medo praznuje rojstni dan'', pesmi (2010) * ''Barvice'', pesmi (2010) * ''Pesmi o Mišku in Belamiški'', pesmi (2010) * ''Ko bova velika'', zgodbe (2012) * ''Bratec in sestrica'', slikanica (2013) * ''Kuža Goldi gre na sprehod'', slikanica (2014) * ''Življenje nima naslova'', kratki roman (2023) * ''Ne'' (2022) * ''Družina'', slikanica (2024) * ''Čarovnica in čarodej'' (2025) === Filmi === * ''[[Halgato]]'' (po romanu Namesto koga roža cveti) * ''[[Mokuš]]'' (po romanu Ki jo je megla prinesla) * ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' (po mladinskem romanu Hit poletja) * ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (po romanu Petelinji zajtrk) * ''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' (po romanu Vankoštanc) * ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (po romanu Nedotakljivi) === Radijske igre === * Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987 * De revolutionibus – 26 min – premiera: 15. 1. 1988 * Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988 * Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar) * Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989 * Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990 * Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta) * Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 1. 10. 1993 * Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij) * Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa) * Jesen – 30,15 min – premiera: 6. 10. 1998 * Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999 * Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999 * Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001 * Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja) ==== Kratke radijske igre ==== * Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989 * Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990 * Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992 * Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998 * Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998 ==== Radijske igre za otroke ==== * Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984 * Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža) * Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994 * Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996 * Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica) * Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997 * Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi) * Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo) * Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel) == Priznanja == === Nagrade === * 1995 nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'' * 1992 nagrada [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Namesto koga roža cveti]]'' * 2000 nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za zbirko pravljic ''[[Mislice]]'' * 2007 nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Muriša]]'' * 2008 na [[festival Slovenskega filma|festivalu Slovenskega filma]] v Portorožu [[Vesna (nagrada)|vesna]] za scenarij za TV film ''[[Hit poletja]]'' * 2005, 2007 in 2008 prva nagrada za besedilo na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]] * 2011 nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški * 2021 [[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za delo na področju literature == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: [[Regina]] - ''Plave očij'' <small>([[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> * [[EMA 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Proti vetru'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Langa in Civili - ''Za svobodo divjega srca'' <small>(Mišo Kontrec/Feri Lainšček/Miha Hercog)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Halgato Band - ''Nomadi'' <small>(Milan Ostojić/Feri Lainšček/[[Grega Forjanič]])</small> * [[EMA 2010|2010]]: [[Manca Špik]] - ''Tukaj sem doma'' <small>([[Andrej Babić]]/Feri Lainšček/Aleksandar Valenčić)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Pusti mi krila'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Rok Golob]])</small> * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: [[Regina]] - ''Demoni'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Aleš Avbelj]])</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: [[Regina]] - ''Poljubi me'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Tomaž Grintal)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]: [[Darja Švajger]] - ''Otok ljubezni'' <small>([[Patrik Greblo]]/Feri Lainšček/[[Patrik Greblo]])</small>''' * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Regina]] - ''Tebe ni'' <small>([[Aleksander Kogoj]], Damjan Pančur/Feri Lainšček/[[Lojze Krajnčan]])</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Samo Budna]] - ''Sončna hiša'' <small>([[Samo Budna]]/Feri Lainšček/[[Primož Grašič]])</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: [[Eva Hren]] - ''Počasi'' <small>([[Janez Dovč]]/Feri Lainšček/Žiga Pirnat)</small> == Zasebno == Ima hčer, ki je gradbenica, in sina, ki je glasbenik.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/glasba/feri-lainscek-slagerji-panonskega-poeta.html|title=Feri Lainšček - Šlagerji panonskega poeta|date=23. 5. 2017|accessdate=14. 6. 2026|website=www.old.delo.si}}</ref> == Viri == * Darka Tancer Kajnih, http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ |date=2022-01-22 }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.ferilainscek.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }} {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Vecernica}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lainšček, Feri}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Feri Lainšček| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prekmurci]] 5iwvyd4xl1e0fsm0omdpustkszufa52 0 100457 6688968 6443186 2026-06-13T20:20:54Z ~2026-32552-67 260877 6688968 wikitext text/x-wiki '''Slivnica''' je lahko: * naselje: ** [[Slivnica pri Celju]] - [[občina Šentjur]] ** [[Slivnica pri Mariboru]] - [[občina Hoče - Slivnica]] ** [[Spodnja Slivnica]] - [[občina Grosuplje]] ** [[Slivnica, Posedarje]] (Hrvaška) ** [[Slivnica, Dimitrovgrad]] (Srbija) ** [[Slivnica, Vranje]] (Srbija) ** [[Slivnica, Resen]] (Makedonija) ** [[Slivnica, Bolgarija|Slivnica]] (Bolgarija) * občina: ** [[občina Hoče - Slivnica]] * vzpetina/gora: ** [[Velika Slivnica]] (''tudi samo Slivnica''), Cerknica * potok: ** [[Slivnica (Velka)|Slivnica]], levi pritok Velke *glej tudi imena krajev [[Slivje (Olimščica)|Slivje]], [[Slivno]], [[Sliven]] itd. {{georaz}} t1ficys3mf764pnrfoxkl1i3a934xeg 6688970 6688968 2026-06-13T20:21:38Z ~2026-32552-67 260877 6688970 wikitext text/x-wiki '''Slivnica''' je lahko: * naselje: ** [[Slivnica pri Celju]] - občina Šentjur ** [[Slivnica pri Mariboru]] - občina Hoče - Slivnica ** [[Spodnja Slivnica]] - občina Grosuplje ** [[Slivnica, Posedarje]] (Hrvaška) ** [[Slivnica, Dimitrovgrad]] (Srbija) ** [[Slivnica, Vranje]] (Srbija) ** [[Slivnica, Resen]] (Makedonija) ** [[Slivnica, Bolgarija|Slivnica]] (Bolgarija) * občina: ** [[Občina Hoče - Slivnica]] * vzpetina/gora: ** [[Velika Slivnica]] (''tudi samo Slivnica''), [[Cerknica]] * potok: ** [[Slivnica (Velka)|Slivnica]], levi pritok Velke *glej tudi imena krajev [[Slivje (Olimščica)|Slivje]], [[Slivno]], [[Sliven]] itd. {{georaz}} 2iqjj87xr3k9cv0ebeaxfnxiufm7tq6 0 103258 6688863 6618177 2026-06-13T16:48:40Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6688863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | color = #B0C4DE | image = <!-- Wikidata --> | image_caption = <!-- Wikidata --> | name = Jean-Paul Sartre | school_tradition = [[eksistencializem]], [[marksizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[etika]], [[politika]], [[fenomenologija]], [[ontologija]] | influences = [[Immanuel Kant|Kant]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Karl Marx|Marx]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]], [[Søren Kierkegaard|Kierkegaard]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Edmund Husserl|Husserl]], [[Martin Heidegger|Heidegger]], [[Karl Jaspers|Jaspers]], [[Simone de Beauvoir|De Beauvoir]], [[Albert Camus|Camus]], [[Alexandre Kojève|Kojève]], [[Gustave Flaubert|Flaubert]] | influenced = [[Simone de Beauvoir|De Beauvoir]], [[Merleau-Ponty]], [[Frantz Fanon]], [[R.D. Laing]], [[Iris Murdoch]], [[Gilles Deleuze]], [[Felix Guattari]], [[Alain Badiou]], [[Frederic Jameson]], [[Michael Jackson (antropolog)|Michael Jackson]], [[Albert Camus]] | notable_ideas = »[[eksistenca predhaja esenco]]«<br />»[[slaba vera (eksistentializem)|slaba vera]]« }} '''Jean-Paul Charles Aymard Sartre''', običajno pisan kot '''Jean-Paul Sartre''', [[Francozi|francoski]] [[eksistencializem|eksistencialistični]] [[filozof]], [[dramatik]], [[scenarist]], [[pisatelj]] in [[literarni kritik]], * [[21. junij]] [[1905]], † [[15. april]] [[1980]]. Velja za enega od najpomembnejših francoskih intelektualcev v 20. stoletju. V filozofiji je izhajal iz stališča, da boga ni in da je človek bitje, ki je povsem svobodno in da ustvarja samega sebe. Od tod njegova maksima, da »eksistenca predhodi esenci«. Prav Sartre je tisti, ki je skoval tako poimenovanje te smeri filozofije, čeprav je [[Karl Jaspers|Jaspers]] že govoril o »filozofiji eksistence«. Začel je z razpravami o domišljiji in čustvih (L´Imagination, 1936). Prve elemente svojega mišljenja, v katerih izhaja iz [[Edmund Husserl|Husserla]], [[Martin Heidegger|Heideggerja]] in [[Georg Hegel|Hegla]], je podrobno razvil v obsežnem delu ''[[Bit in nič]]'' (1943). Zanimal se je tudi za [[marksizem]]. Preobrat v Sartrovem teoretičnem obravnavanju od [[fenomenologija|fenomenološko]]-eksistencialistične filozofije k marksizmu označuje njegovo drugo glavno delo ''Kritika dialektičnega uma'' (1960). Neločljivo s filozofijo je povezana njegova literarna dejavnost. Sartru je bila leta 1964 podeljena [[Nobelova nagrada za književnost]], ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil. == Življenjepis == Rodil se je 21. januarja 1905 v Parizu, mornariškemu častniku Jeanu-Baptistu Sartre in njegovi žene Anne-Marie Schweitzer, ki je bila nemško-alzaškega porekla in v sorodu z znanim nobelovcem [[Albert Schweitzer|Albertom Schweitzerjem]]. Že pri petnajstih mesecih mu je umrl oče. V glavnem ga je vzgojil ded po materini strani Charles Schweitzer, profesor nemškega jezika, v čigar hiši je živel z ovdovelo materjo, dokler se ta ni spet poročila. On ga je že v otroštvu učil matematiko in ga seznanil s klasično književnostjo. To je bilo okolje, v katerem so zelo cenili razumniške in literarne vrednote. Srednjo šolo je obiskoval v Parizu in La Rochellu, kamor se je za nekaj let preselil z materjo, potem ko se je znova poročila, in nazadnje spet v Parizu. Že kot mladenič se je začel zanimati za filozofijo, po tem ko je prebral [[Henri Bergson|Bergsonov]] ''Esej o trenutnih podatkih zavesti''. Sartre je globoko zaničeval očima in njegova mladeniška leta so bila polna grenkobe, ki jo je brezkompromisno opisal v spominih na mladost ''Besede'' (Les mots, 1963). Leta 1924 je na ugledni visokošoslki ustanovi ''École normale supérieure'', ki velja za valilnico francoske intelektualne elite, začel petletni študij filozofije. Tam je spoznal [[Simone de Beauvoir]], vidno književnico in feministko, s katero sta se skupaj ukvarjala z vprašanji kulturnih in socialnih predpostavk svoje meščanske vzgoje. S Simone de Beauvoir je imel skozi življenje precej odprto ljubezensko razmerje. Po profesorskem izpitu na različnih gimnazijah poučeval filozofijo. Njegovo pedagoško kariero je prekinila 2. svetovna vojna in leta 1939 so ga vpoklicali v vojsko. Vojaški rok je odslužil v [[Tours]]u. Čez eno leto je padel v nemško ujetništvo, marca 1941 pa mu je s ponarejenimi dokumenti uspelo pobegniti iz taborišča v [[Trier]]u in se vrniti v Pariz. Vrnil se je k učiteljevanju, dokler mu dohodek od literarnega dela leta 1945 ni omogočil, da se popolnoma posvetil pisanju. == V odporniškem gibanju == Vojne izkušnje so trajno vplivale na njegovo življenje in misel. Ko je videl, kakšne nečlovečnosti so ljudje sposobni v medsebojnih odnosih, je začel sodelovati s francoskim odporniškim gibanjem; delal je v skupini odporniških intelektualcev, ki se je imenovalo ''Socializem in svoboda'' (Socialisme et Liberté) ter pri ilegalnem časopisju in se začel vse bolj zanimati za marksizem. S Simone de Beauvoir in [[Maurice Merleau-Ponty|Mauriceom Merleau-Pontyjem]] je ustanovil mesečno revijo ''Les Temps Modernes'' (Moderni čas, 1945) - glasilo francoskih eksistencialistov s Sartrom na čelu, da bi si tako ustvaril javni forum za svoje ideje. Revija izhaja še danes. Še pred nemško zasedbo je izšlo njegovo glavno filozofsko delo ''Bit in nič'' (L' etre et le neant, 1943), s katerim je po končani vojni postal slaven po vsem svetu in ki je odločilno vplivalo na povojni razvoj francoske revolucije. Celotno Sartrovo delo je v bistvu opredeljeno z analizo eksistencialističnega vprašanja človekove svobode. Literarni prodor je dosegel z romanom ''[[Gnus (roman)|Gnus]]'' (La nausee, 1938), njegovi znani drami sta še ''Muhe'' (Les mouches, 1943) ter ''Umazane roke'' (Les mains sales, 1948). Poleg literature in filozofije se je ukvarjal z novinarstvom in politiko. Skušal je ustanoviti novo nekomunistično levičarsko stranko in političen časopis, pa se mu to ni posrečilo. Leta 1945 je bil več mesecev v ZDA kot posebni dopisnik časopisov ''Combat'' in ''Figaro''. Sodeloval je pri različnih časopisih in revijah, nastopal na velikih mednarodnih konvencijah. [[RKC|Katoliška cerkev]] je leta 1948 njegova dela uvrstila na seznam prepovedanih knjig. Sartrova politična dejavnost je sestavljena iz več obdobij. Na vrhuncu hladne vojne je leta 1952 simpatiziral s francoskimi komunisti, ki so se pretežno še orientirali po stalinistični [[Kominterna|Kominterni]]. Leta 1954 je postal podpredsednik francosko-sovjetskega prijateljstva in 1962 podpredsednik Kongresa skupnosti evropskih pisateljev. Javno je izražal svoja stališča do mednarodnih vprašanj. 1950 je obsodil [[gulag]]e v Sovjetski zvezo, 1956 se je upiral [[Madžarska revolucija 1956|intervenciji na Madžarskem]] in se zavzel za [[Alžirska osamosvojitvena vojna|mir v Alžiriji]]. 1966 se je pridružil [[Mednarodno Russellovo razsodišče|Mednarodnemu Russellovemu razsodišču]] za [[Vietnamska vojna|vojne zločine]] in se začel zavzemati za pravice Vietnamcev. Pisal je peticije in manifeste ter odhajal na dolga potovanja po Sovjetski zvezi, Kitajski in Kubi. Od socializma sovjetskega tipa se je dokončno odvrnil leta 1968, ko je podprl revolucionarno študentsko gibanje v Franciji in obsodil [[Praška pomlad|vdor čet]] Varšavskega pakta na Češkoslovaško. Značilno je, da je vedno izražal naklonjenost nasproti samostojnemu razvoju socialistične družbe v Jugoslaviji. Preobrat v Sartrovem teoretičnem obravnavanju od fenomenološko-eksistencialistične filozofije k marksizmu označuje njegovo drugo glavno delo ''Kritika dialektičnega uma'' (Critique de la raison dialectique), ki je izšlo leta 1960. Sartre je povezanost eksistencializma in marksizma videl v uresničitvi človekove pravice do svobode v obliki politične svobode. To teoretično zamisel je poskušal praktično uresničiti. Sartru niti malo ni mar za zunanje časti in dobrine, med drugim je odklonil [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]], ki so mu jo podelili leta 1964, in postal je predsednik Russellovega sodišča, imenovanega po britanskem filozofu in pacifistu [[Bertrand Russell|Bertrandu Russellu]], za vojne zločine ZDA v Vietnamski vojni. Od leta 1968 je zato sodeloval v radikalnem levičarskem protestnem gibanju in začel izdajati prepovedane revije ter jih sam pomagal deliti po ulicah. Veliko pozornosti je leta 1974 vzbudil tudi njegov obisk pri članih nemške skrajno levičarske teroristične skupine [[Frakcija rdeče armade|RAF]] v zaporu Stammheim v [[Stuttgart]]u. Kritiziral je razmere v zaporu, ki so se kasneje končale z domenvnim skupinskim samomorom večine zaprtih članov skupine. Leta 1973 je ustanovil revijo ''Liberation'' in postal njen direktor. Umrl je 15. aprila 1980 v Parizu. njegovega pogreba se je udeležilo 50.000 ljudi, ki so pospremili krsto na pokopališče [[Cimetière du Montparnasse|Montparnasse]] in se tako poslovili od človeka, čigar življenje in delo pričata o boju proti nasilju 20. stoletja. == Značilnosti Sartrovih del == Sartre je uspešno napisal številna literarna dela in ogromno prispeval k literarni kritiki in biografiji. Temelj njegovega dela je filozofija. Sartrova dramska dela so najvidnejši primer eksistencialistične dramatike. Popolna človekova odgovornost, ta njegova prepuščenost samemu sebi, povzroča človeku občutek tesnobe, zapuščenosti in obupa. Boga ni, torej tudi moralnih norm ni, človek je <u>obsojen na to, da je svoboden</u>. S tega stališča prikazuje ne samo moralne, ampak tudi politične in socialne probleme. Dogajanje zgošča v en sam prostor in kratko trajanje. Sartrovo delo vzbuja sicer pozornost bolj s svojimi idejami kot z estetskimi kvalitetami, vendar je njegova umetniška moč očitna. Njegova igre so bogate s simboli, ki pomagajo razumeti filozofijo. Njegovi junaki niso nikoli samo ideje, temveč zmerom značilni živi ljudje z občutljivo duševnostjo. Zgodba je dostikrat banalna, pisatelj si prizadeva bolj za to, da bi jo zmerom napolnil s tehtno psihološko vsebino. Kar podaja, podaja vedno skozi zavest določene osebe. Sartrov svet je svet neizmerne, blodeče zavesti, ki sta ji narava in okolje le nepomembno ozadje. Njegovo najbolj znano dramsko delo ''[[Zaprta vrata]]'' (Huis-clos) vsebuje znani citat: »L'enfer, c'est les autres«, ki se navadno prevede kot: Pekel so ostali ljudje. Poleg tega je znana še trilogija ''[[Pota svobode]]'' (Les chemins de la liberté), ki nam prikaže, kako je druga svetovna vojna vplivala na Sartrejeve ideje. Zato je to delo manj teoretično in bolj praktično za razumevanje eksistencializma. == Filozofija == Sartrova glavna ideja je bila, da smo ljudje obsojeni na svobodo. Teorija sloni na njegovi zamisli, da ni nikakršnega stvarnika, in je ilustrirana z uporabo primera o napravi za rezanje papirja. Sartre pravi, da, če je nekdo ta rezalec papirja, da bi moral stvarnik zanj imeti nek načrt, esenco. Ker pa stvarnika ni, tudi ljudje nimajo nikakršne esence. Torej je eksistenca pred esenco. S tem poudari idejo, da nihče ne zmore pojasniti svojih dejanj ter vedenja z izklicevanjem na specifično človeško naravo, temveč so nujno izključno sami odgovorni za svoja dejanja: zapuščeni smo samemu sebi, brez izgovora. Sartre je obdržal koncept, da morata biti verodostojnost in individualnost pridobljeni, ne pa naučeni. Moramo izkusiti smrtno zavednost, da se zbudimo in vidimo, kaj je zares pomembno; verodostojnost v naših življenjih (izkušnje v življenju), ne pa znanje. [[Smrt]] je navsezadnje zadnja točka, ko prenehamo zase obstajati kot bitje in dokončno postanemo objekti, ki obstajajo le za zunanji svet. Kot tako, smrti poudari težo našega svobodnega, individualnega obstoja. Ko je poučeval na Lycée du Havre leta 1938, je napisal novelo ''Gnus'' (La Nausée), ki deluje kot manifest eksistencializma in ostaja eno izmed njegovih najbolj znanih del. Verjel je, da so naše ideje le produkt izkušenj v pravih življenjskih situacijah in da novele ter dramske igre le opišejo osnovne izkušnje in imajo enako vrednost kot same filozofske teorije, kot je eksistencializem. Postane pozoren na dejstvo, da neživi objekti ostanejo absolutno neodvisne od njihovega obstoja, torej so neodvisni od tega, kako jih človek lahko dojame. Za inspiracijo je vzel tudi rek, ki ga je razložil avstrijsko-ameriški sociolog Franz Adler: »Človek izbere in se ustvari z igranjem vloge. Vsakršno dejanje namigne, da je sodba, ki je posledična zaradi okolja, ne vpliva le na igralca, temveč tudi na vse ostale, ki so pod podobnimi pogoji.«<ref>{{cite journal | title = The Social Thought of Jean-Paul Sartre | journal = American Journal of Sociology | first = Franz | last = Adler | volume = 55 | issue = 3<!--|accessdate=16 May 2013-->}}</ref> Novela pa tudi spremeni Kantovo osnovno idejo o svobodi, saj pravi, da je smrtnost izpeljana iz naše sposobnosti, da izbiramo v realnosti; sposobnost, da smo izpeljani iz človekove osebne svobode - obsojeni na svobodo. == Dela == === Romani in novele === * La nausée (1938): Gnus (prevedel Jože Udovič, 2004) Le mur (1939): Zid (prevedel Vital Klabus, 1981) * Trilogija: ** L'âge de raison (1945): V zrelih letih ** Le Sursis (1947): Odlog ** La Mort dans l'âme (1949): Smrt v duši * La Dernière chance: Zadnja nadeja (četrti del ciklusa, ki ni bil nikoli dokončan) === Avtobiografija === * Les mots (1964): Besede (prevedel Bogo Stopar, 1968) === Dramska dela === * Les Mouches, (1943): Muhe (prevedla Draga Ahačič,1972) * Huis clos (1944): Zaprta vrata (p. Draga Ahačič, 2007) Morts sans sépulture, (1946): Nepokopani mrtveci * La putaine respectueuse (1946): Spoštljiva vlačuga * Les jeux sont faits (1947): Igra je končana (prevedla Rudolf Predan in Anton Kolar ; opremil Jože Ciuha, 1963) * Les Mains sales (1951): Umazane roke * Le diable et le bon dieu (1951): Hudič in ljubi bog : drama v treh dejanjih (prevedla Draga Ahačič, 1981) * Les séquestrés d'Altona (1959): Zaprti v Altoni : drama v petih dejanjih (prevedla Mira Miheličeva, 1960) === Filozofija === * L'Imagination (1936): Domišljija * L'Être et le Néant (1943): Bit in nič * Critique de la raison dialectique (1960): Kritika dialektičnega uma * Esquisse d'une théorie des émotions (1939): Oris teorije čustev (p. Slavica Jesenovec Petrović, Borut Petrović Jesenovec, Bojan Žalec, 2007) === Eseji in kritike === * L'Existentialisme est un humanisme (1946): Eksistencionalizem je vrsta humanizma Situations I - X (1947–1974): Situacije I - X ( * Qu'est-ce que la littérature ? (1947): Kaj je književnost * Primer odgovorne književnosti Baudelaire (1947) Saint Genet, comédien et martyr (1952): Sveti Genet, igralec in mučenik * L'idiot de la familie (1971–1972): Družinski idiot == Sklici == {{sklici|1}} == Viri in literatura == Baier et al.. P. 2005. Spremenili so svet: revolucionarji, prenovitelji in velikani duha. Ljubljana: Mladinska knjiga. Emka.si: Jean.Paul Sartre. internet. 14. december 2014. Dostopno na naslovu: http://www.emka.si/avtorji/jean-paul-sartre/8144. Webstilus: Jean-Paul Sartre. internet. 14. december 2014. Dostopno na naslovu: http://www.webstilus.net/content/view/6952/99/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120618174143/http://www.webstilus.net/content/view/6952/99/ |date=2012-06-18 }} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Dmoz|Society/Philosophy/Philosophers/S/Sartre%2C_Jean-Paul/}} * [http://www.iep.utm.edu/s/sartre-ex.htm Jean-Paul Sartre (1905–1980): Existentialism] na ''Internet Encyclopedia of Philosophy'' * [http://www.iep.utm.edu/s/sartre-p.htm Jean-Paul Sartre (1905–1980): Political Philosophy] na ''Internet Encyclopedia of Philosophy'' * [http://plato.stanford.edu/entries/sartre/ Jean-Paul Sartre] na ''Stanford Encyclopedia of Philosophy'' {{Wikinavedek}} {{-}} {{Nobelova nagrada za književnost}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sartre, Jean-Paul}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Francoski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost]] [[Kategorija:Eksistencialisti]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École Normale Supérieure]] ecqymn099vuhgqdh28m5el34lk3jfix 0 106633 6688878 6688244 2026-06-13T17:03:50Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688878 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pisanec | image = Rhinichthys_cobitis.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Phoxinus phoxinus'' |article-number=e.T17067A135091520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T17067A135091520.en |access-date=22 May 2025}}</ref> | taxon = Phoxinus phoxinus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus phoxinus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus aphya | Linnaeus, 1758 | Salmo rivularis | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1773 | Cyprinus rivularis | (Pallas, 1773) | Cyprinus morella | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774 | Cyprinus galian | [[Johann Friedrich Gmelin|Gmelin]], 1789 | Phoxinus laevis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832 | Phoxinus varius | [[Maximilian Perty|Perty]], 1832 | Phoxinus laevis var. balchaschana | [[Karl Kessler|Kessler]], 1879 | Phoxinus phoxinus carpathicus | [[A. Popescu Gorj|Popescu Gorj]] & [[M. Dimitriu|Dimitriu]], 1950 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Phoxinus|access-date=22 May 2025}}</ref> }} [[Slika:Phoxinus phoxinus Prague Vltava1.jpg|thumb|250px|Na razstavi "Subaqueous Vltava", Praga]] '''Pisanec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phoxinus phoxinus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih rib iz [[Red (biologija)|reda]] [[krapovci|krapovcev]] in [[tipska vrsta]] rodu [[Phoxinus]]. Prisotna je v večjem delu [[Evrazija|Evrazije]] v pasu od [[Španija|Španije]] do vzhodne [[Sibirija|Sibirije]]. Živi v hladnih (12–20&nbsp;°C) vodotokih in jezerih ali ribnikih, če si dobro prezračeni (dovolj visoka vsebnost [[kisik]]a v vodi). Pisanci so družabne ribice, plavajo večinoma v jatah. Zrastejo do največ 14&nbsp;cm. Glava je majhna z rahlo podstojnimi usti.Po hrbtu so olivno rjave barve, po bokih prehaja v zlato rumeno, trebuh pa je rumen. Od polovice hrbta proti repu potekajo temne prečne proge, vzdolž bokov pa poteka temnejša zlato-svetleča proga. V času drsti je jasno izražena [[spolna dvoličnost]]. Poglavitna hrana pisanca so drobni vodni nevretenčarji, ki jih pobira na dnu vode. Spolno dozori v 2. letu. Drsti se v jatah, v peščenih plitvinah. Samica odloži med 200-1000 drobnih iker, večinoma na drobno kamenje izjemoma na vodno rastlinje. V Sloveniji so pisanci precej razširjeni, naseljuje potoke in reke jadranskega in donavskega porečja. Posebnost je njihova naselitev v visokogorskem [[Krnsko jezero|Krnskem jezeru]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline|Phoxinus phoxinus|''Phoxinus phoxinus''}} {{Taxonbar|from=Q214278}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] izg2j1j6ot4jcn8q44r4ntu7fay1glh 0 107299 6689022 6688079 2026-06-13T22:52:57Z ~2026-34772-03 261606 /*Pogi se je rodil na Klancu pri Komendi */ 6689022 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Klanec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Klanec |geopedia=#L410_T13_F10098335_b4 | latd = 46 |latm = 12 |lats = 45.52 |latNS = N | longd = 14 |longm = 31 |longs = 52.39 |longEW = E |najdisi=Klanec+Komenda |slika=Klanec Komenda Slovenia.jpg |nadmorska=348,2 |povrsina=1,73 |prebivalstvo=375 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1218 |posta=Komenda |obcina=Komenda |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Klanec''' je [[naselje]] v [[občina Komenda|Občini Komenda]]. Na Klancu se je rodil slovenski kolesar [[Tadej Pogačar]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Komenda}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Komenda]] 8sppkdxn36q8h6wbstbfnfd6wdz2x6r 0 111423 6688858 6384416 2026-06-13T16:36:42Z ~2026-34932-27 261588 /* Gelerija slik */ popravljena pravopisna napaka iz gelerija v galerija 6688858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Grad Vipava |image = Vipava Stari grad Burgruine 15092007 15.jpg |image_size = 240px |caption = Razvaline gradu |location = grič Stari grad nad [[Vipava|Vipavo]] | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 12. stoletje |demolished_date = 17. stoletje |opening = |renovation_date = |building_type = [[grad]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = [[romanika]] |client = [[Oglejski patriarhat]] |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vipava - Stari grad | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1987 | refšt=7470 | občina = Vipava<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grad Vipava''' ([[nemščina|nemško]] ''Alt Wippach'') leži na [[grič]]u [[Stari grad, Vipava|Stari grad]] nad mestom [[Vipava|Vipavo]]. [[Grad]] je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki. Razvaline [[romanika|romanskega]] gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima deloma in mogočnim obrambnim stolpom. Obdajalo ga je obzidje. == Zgodovina == Grad, ki so ga zgradili [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta 1275 kot ''Castrum Wipaci superioris'', že leta 1154 pa je bil omenjen oglejski ministerial [[vitez]] Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 13. stoletja. Leta 1343 je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, leta 1344 pa je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Deželni knezi, Habsburžani, so gradove kot [[fevd]] večkrat podelil [[plemiči|plemiškim]] in [[vitezi|viteškim]] družinam, kot lastnino pa v zastavo. Na gradu Vipava so opazne sledi lastništva vitezov Rihemberških, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a in gospode Belopeške. Leta 1357 so ga v zastavo dobili [[Celjski grofje]], ki so ga obdržali do svojega izumrtja po moški liniji leta 1456. Leta 1487 so ga pridobili [[baron]]i [[Herbersteini]]. Na gradu se je leta 1486 rodil baron [[Žiga Herberstein]], avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so imeli grad v lasti od [[grof|grofje]] Thurn (od leta 1557), [[baron]] Karel Lovrenc [[Lanthieri]] (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633). Leta 1508 so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Galerija slik == <gallery> Grad Vipava VP04.jpg|Pogled z juga Grad Vipava VP01.jpg|Pogled s severa Grad Vipava VP02.jpg|Notranjost gradu Grad Vipava VP03.jpg|Notranjost gradu </gallery> == Viri == * Jakič, Ivan. ''Vsi slovenski gradovi : Leksikon slovenske grajske zapuščine''. Ljubljana, 1997. == Glej tudi == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Vipava Castle|grad Vipava}} * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Vipava]] [[Kategorija:Vipava]] j8neq4ie7gtephky9uwrrz1cmciyhh8 0 114177 6689003 4762374 2026-06-13T21:52:07Z Marko3 1829 6689003 wikitext text/x-wiki '''Telesne tekočine''' so vse znotrajcelične in zunajcelične [[tekočina|tekočine]], ki se nahajajo v človeškem organizmu. Grobo jih lahko razdelimo v dve skupini: tiste, ki krožijo po organizmu in tiste, ki se nahajajo znotraj posameznih [[razdelek (medicina)|razdelkov]]. * Ena najpomembnejših telesnih tekočin je [[kri]], ki pri odraslem človeku predstavlja okoli 5 % [[masa|mase]]. Lokalizirana je v [[arterija]]h, [[vena]]h in [[lasnica|krvnih lasnicah]]. V bistvu je kri mešanica [[krvna plazma|krvne plazme]] in [[krvne celice|krvnih celic]], zato je bolj pravilno, da kot telesno tekočino imenujemo plazmo. * Naslednja cirkulirajoča tekočina je [[mezga]] (limfa), ki nastaja z mezenjem krvne plazme skozi kapilarni endotelij v [[intersticij]] ter se zbira v posebnem tako imenovanem [[mezgovni sistem|mezgovnem sistemu]]. * Tretja pomembna cirkulirajoča tekočina je [[žolč]], ki nastaja v [[jetra|jetrih]], se skladišči v [[žolčnik]]u ter se po [[žolčevod]]u izloča v [[dvanajstnik]]. V črevesni [[sluznica|sluznici]] se deloma reabsorbira in po [[dverna vena|dverni veni]] s krvjo zopet doseže jetra. * [[Intracelularna tekočina]]. * [[Intersticijska tekočina]]. * [[Možgansko-hrbtenjačna tekočina]] (cerebrospinalni likvor). * [[Prebavni sok]]ovi: [[slina]], [[želodčni sok]], sok [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] ter žolč. * Sekreti in ekskreti (tekoči izločki): [[seč]], [[znoj]], [[materino mleko]], [[nožnica|nožnični]] izloček, [[solze]], [[nos]]ni izloček, [[semenska tekočina]], [[prekatna vodka]], [[plevra]]lna tekočina, [[ascites]]na tekočina, [[sklepna maža]] (sinovija), [[ušesno maslo]], [[plodovnica]], [[perikard]]ialna tekočina. * Telesne tekočine, ki nastopajo v bolezenskem stanju, na primer [[gnoj]]. [[Kategorija:Telesne tekočine|*]] {{normativna kontrola}} n7et43p04zbk15c5q78qctkpovyftza 0 114227 6688939 6672387 2026-06-13T19:13:00Z G-Cup 10746 /* Delo */ 6688939 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba|image=Janez-boljka-foto-igor-modic.jpg|caption=''Janez Boljka''}} '''Janez Boljka''' [jánez bóljka], [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], [[slikar]] in [[grafik]], * [[21. junij]] [[1931]], [[Subotica]], † [[20. avgust]] [[2013]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poslovil-se-je-kipar-in-slikar-janez-boljka/315798 |title=Poslovil se je kipar in slikar Janez Boljka |accessdate=21. avgusta 2013 |date=21. avgust 2013 |publisher=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> ==Življenje== Boljka je leta 1956 diplomiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], kjer je končal tudi podiplomski specialistični študij grafike pri [[Riko Debenjak|Riku Debenjaku]] (1961) in kiparstva pri [[Karel Putrih|Karlu Putrihu]] (1959). Izpopolnjeval se je v Evropi in na potovanjih po vsem svetu. Umetnik je ostal zvest kot prebivalec in ustvarjalec v svojem mestu, Ljubljani, v kateri je bil aktiven od diplome naprej in vse do konca življenja. Ljubljani je zapustil največ javnih del, spomenikov in okrasnih kipov. Janez Boljka je bil nečak slovenskega slikarja in grafika [[Miha Maleš|Mihe Maleša]] in oče slovenskega slikarja [[Miha Boljka|Mihe Boljke]]. ==Delo== Boljka je postal znan širšim kulturnim krogom najprej s svojim [[železo|železnim]] kiparskim ciklusom, varjenjem kosov odpadnega železa in starega orožja v nove oblike, kar je dobilo številne posnemovalce. To poglavje njegovega dela je zabeleženo na filmu. Uveljavil se je s pionirskim modeliranjem kipov iz [[aluminij]]a in vzporedno s serijami figur stebrastih [[Ribničan]]ov - [[krošnjar]]jev, ki jih je oblikoval iz različnih materialov. Veliko, zlasti manjše kipe, je sam vlival v [[bron]] v ateljeju v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]] in kasneje v različnih livarnah Slovenije, Jugoslavije in Italije. Delal je [[glina]]ste modele, modele iz [[stiropor]]ja ali iz [[kiparski vosek|kiparskega voska]]. Nadaljeval je ustvarjanje različnih motivnih serij, ki so več desetletij spremljale njegovo delo in niso podlegale modnim slogovnim strujam. Večja serija, predvsem v [[mala plastika|mali plastiki]], s katero se je intenzivno ukvarjal od sedemdesetih let naprej, so sedeče figure posameznikov, parov, včasih pogreznjenih v velike fotelje in s poudarjeno erotičnimi atributi ter dodajanimi odtisi novcev ali medalj. Priljubljeni so njegovi [[akt (umetnost)|akti]], zlasti ženski [[torzo|torzi]]. Ukvarjal se je s figurami, ob katerih je v podstavek vtisnil njihovo senčno reliefno podobo. Oblikoval je raznolike stoječe figure, posebej serije slikarjev. Te so pogosto zaznamovane s paleto (pretežno [[Rihard Jakopič|R. Jakopič]] in [[Gabrijel Stupica|G. Stupica]]). Podobne so figure [[saksofon]]istov, raznovrstne podobe pisatelja [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] z značilnimi brki in [[krizantema|krizantemo]]. Pogosta so Cankarjeva poprsja v različnih velikostih in z različnimi atributi. Kasneje se je intenzivno posvečal različnim živalskim podobam: nosorogom, konjem, opicam, bikom, muflonom, merjascem, jaguarjem, ribam, redkeje psom (npr. hrt), pticam, zlasti sovi. Neaktere figure so mitske, kakor samorogi. Večinoma so živalske figure samostojne, včasih so izdelane v parih, redko v večjih skupinah (npr. opice). Neredko se človeške figure povežejo z živalskimi glavami. Ena njegovih večjih in popularnih bronastih figur v javnem prostoru je [[bivol]] ob vhodu v [[Živalski vrt Ljubljana|ljubljanski zoološki vrt]]. Znotraj vrta je dodatna serija različnih, tudi eksotičnih živali. Kipar je bil soavtor podobe nacionalnih simbolov, najprej kovancev za [[slovenski tolar]] (čebela, proteus, štorklja, lipicanci), kasneje posameznih [[Slovenski evrokovanci|slovenskih evrokovancev]]. Njegovo bronasto Pieta je [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska nadškofija]] oktobra 2000 podarila papežu [[Janez Pavel II.|Janezu Pavlu II ob romanju v Rim.]] Prvo javno bronasto kompozicijo so mu že leta 1959 postavili v jedru [[Ribnica|Ribnice]]. Partizanska družina stoji ob mostu, ki pelje do gradu. Ljubljano, [[Ljubljana|glavno mesto Slovenije]], krasijo številni njegovi javni spomeniki: najstarejši in največji je veliki bronasti spomenik žrtvam NOB, internirancem (vzporedno tudi drugim žrtvam NOB) na Žalah (1965, arhitekt [[Fedja Košir]]). Kasnejši je valjasti spomenik dobrovoljcem 1. svetovne vojne na [[Dvorni trg, Ljubljana|Dvornem trgu]], postavljen 1980 (arhitekt [[Nikolaj Bežek]], prestavitev arhitekta Matej in Vesna Vozlič). V središču mesta so še Jakopičev doprsni kip pred [[Jakopičeva galerija, Ljubljana|Jakopičevo galerijo]] in reliefa [[Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]] v Župančičevi ulici ter [[Jožef Petkovšek|Jožefa Petkovška]] na enako imenovanem nabrežju. Abstraktna kompozicija je stala pred Moderno galerijo. Več je dekorativnih kipov, od Ribničana s krošnjo pred nekdanjo stavbo [[Smelt]] do nadnaravno velike Atomske Venere na dvorišču iste palače. Manjši zmaj krasi vodnjak (pitnik) v Trubarjevi ulici, ribe so na stenskem vodnjaku v Nazorjevi ulici, z reliefom načrta parka je okrašen spomenik [[Lattermanov drevored|Lattermanovemu drevoredu]] v [[Tivoli]]ju. Bik ali bivol stoji pred vhodom v ljubljanski [[Živalski vrt Ljubljana|Živalski vrt]], velikega bronastega bika so postavili pred Ljubljansko borzo ob Trdinovi ulici. Na [[Filozofska fakulteta, Ljubljana|Filozofski fakulteti]] so na steni hodnika njegovi portretni reliefi [[Vojeslav Mole|umetnostnih zgodovinarjev: Vojeslava Moleta]], [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]] in [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]]. Za [[Goriška Brda]] je leta 1961 oblikoval inovativen dvostranski relief, spomenik [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnemu boju]], ki stoji pod razglednim stolpom v [[Gonjače|Gonjačah]] in je skupaj s stolpom in lokacijo eden izjemnih spomenikov v državi, brez patetičnih figur in simbolov. Največja serija Boljkovih kipov v Ljubljani so omenjene podobe realnih ali sanjskih živali v Živalskem vrtu. Kot grafik se je Boljka najprej uveljavil z značilnimi jedkanimi grafikami [[Ljubljanska grafična šola|ljubljanske grafične šole]] z [[abstrakcija|abstraktnimi]] motivi v rjavih tonih, kjer zaznamo figure Ribničanov, Kurentov, pošasti, plastenje. Za tem se je ukvarjal z avtorsko prepoznavnimi [[sitotisk]]i novo konstruiranih Železnih mest, figur ljudi, Atomske Venere in posebej s serijami podob različnih živali v nadrealnih krajinah. Pogosto je motivika ali so detajli podobni njegovim kipom in skicam. V zrelem obdobju se je, z novimi tehničnimi možnostmi, vrnil k slikarstvu in razvijal svojo motiviko z novimi, barvno izrazitimi poudarki v tehniki akrila. ==Razstave in priznanja== Boljka je imel vrsto samostojnih razstav v Sloveniji, Jugoslaviji in po Evropi. Zadnja v njegovem življenju je bila maja in junija 2012 v [[Galerija Prešernovih nagrajencev|Galeriji Prešernovih nagrajencev]] v Kranju. Na njej so bile razstavljene slike, grafike in kipi. Posamezne samostojne razstave je imel Boljka tudi v Združenih državah Amerike (New York, Chicago). Njegove grafike so skupaj z drugimi grafikami ljubljanske šole potovale na vse strani sveta. Med njimi je bila razstava, odprta 12. oktobra 2023. Leta 1966 je umetnik prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 1988 pa [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo. Hommage umetniku je bila velika monografija v zbirki [[Mladinska knjiga|Mladinske knjige]], ki sta jo uredila Miljenko Licul in [[Gojko Zupan]], fotografije je dodal [[Janez Kališnik]], besedila pa več kot ducat uglednih likovnih kritikov. Boljkovi stalni zbirki sta v galerijah v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in redkeje odprta v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]]. Obe je postavil oblikovalec [[Miljenko Licul]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kiparjev]] * [[seznam slovenskih grafikov]] == Zunanje povezave == * [http://museums.si/sl-si/Iskanje?q=janez%20boljka Umetnine Janeza Boljke na Museums.SI portalu] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boljka, Janez}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljubljančani]] 8db2n4mr80jcbcvvfu8rpx72xmgggtp 0 118014 6689045 6684116 2026-06-14T05:34:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -cerkev, preusmeritev na glavni članek, podatki so bili dodani glavnemu članku 6689045 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140544_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 24.08 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 52.02 |longEW = E |najdisi=Drežnica |slika=Drežnica village - Slovenia.jpg |povrsina=2,16 |prebivalstvo=241 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=540,7 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Drežnica''' ({{jezik-it|Dresenza Picco}}) je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]], od naselja Kobarid je oddaljena 6&nbsp;km. Po štetju 2002 ima 256 prebivalcev. Leži na nadmorski višini okoli 560 metrov. Vas je razdeljena na Gorénji in Dolénji konec. Mimo vasi tečeta potoka Stópica in Ročíca. Hribovsko naselje leži na terasi in je z vseh strani obdano z visokimi hribi: na vzhodu Planica in Kožljak, na severovzhodu [[Krn]] (2245 m), na severu greben Krnščice (2142 m), na severozahodu greben [[Polovnik]]a s [[Krasji vrh|Krasjim vrhom]] (1773 m), [[Veliki vrh v Polovniku|Velikim vrhom]] (1774 m) in Pirhovcem (1660 m) ter drugimi; na jugu Volnik (793 m) in Ozben (776 m). Na zahodni strani se terasasta dolina odpira proti [[Kobariški Stol|Stolu]] (1673 m), od katerega ga deli [[Soča]], ki se prav tu, pri Kobaridu, izvije iz soteske v širšo dolino. Drežnica ima značilno arhitekturno podobo. Hiše so zidane, nadstropne - kobariškega tipa in pogosto obrasle z vinsko trto beníko. Hiša je običajno ločena od gospodarskega poslopja, hlev za živino se pogosto nahaja pod stanovanjskimi prostori. Po travnikih in senožetih stojijo seniki, imenovani hlevi in dvojni kozolci - stogi. Prebivalci, če niso zaposleni v dolini, se pretežno ukvarjajo s [[kmetijstvo]]m in turizmom. Na njivah gojijo [[krompir]], [[fižol]], krmne rastline, na pobočjih in v strmem svetu pa so travniki in sadno drevje ([[Hruška|hrušk]]e, [[sliva|sliv]]e, [[Jablana|jablan]]e), [[senožet]]i in [[pašnik]]i. V gorah so še žive planine Zaprikràj (1208 m) in Zaplèč (1200 m). V vasi stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|Cerkev Srca Jezusovega]], ki je [[Župnija Drežnica|župnijska cerkev]]. == Drežniški pust == V Drežnici velja poseben fantovski običaj, ki se začne zadnjo soboto v letu, ko se sprejema mlade fantiče (''mule'') med fante. Delo opravlja ''fantovščina'', to je vaška organizacija s svojim predsednikom in tajnikom, blagajnikom in je stroga domena samo neporočenih fantov. Na novega leta dan mora mladi fant s ''pušljem'' na prsih k obhajilu in ''ofru'' - nabirki pri sveti maši, tako da lahko vsi vidijo, da je pristopil k fantovščini. Od novega leta do februarja, do [[pust]]a, se nato naznanja pusta s povorkami ob polnoči z zvonci in nabijanjem po ''plehih''. Fant si mora stesati novo leseno masko, ki je značilnost Drežnice. Prvo leto je mladi fant vedno za ''ta grdega''. Na pustno soboto se vsi nastopajoči zberejo v vaški [[Gostilna|gostiln]]i, kjer se našemijo in v sprevodu odidejo skozi vas. Pustni sprevod vodi vodič, sledi mu [[harmonikar]], za njim dva ali trije pari ''ta lepih'', nato ''ta stara dva'' in potem pisana druščina ''cigajnarjev'', ''rezjan'', ''loterija'', ''pustni dohtar'', ''hudič'', ''petelinar'', ''ta debeli'' in drugi in na koncu ''ta grdi'' s kuhinjo - vozičkom, v katerem zažgejo seno, da se čim bolj kadi. Na nedeljo se pobere smeti in se počisti vas. Na pustni torek se uprizori sojenje pustu, po usmrtitvi se ga odnese v vaško gostilno, kjer leži ''na parah'' in ga je treba paziti, da ga ne ukradejo. Opolnoči se ga z zadnjo povorko, na kateri se zvoni samo z zvonci, pospremi skoz vas in zažge. == Potres v Posočju == 12. julija 2004 in 12. aprila 1998 sta bila v Posočju močna [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|potresa]], ki sta poškodovala številne objekte v Drežnici in okolici. Več poškodovanih objektov je bilo leta 2004, saj je bil epicenter potresa v Krnskem pogorju. == Izleti v okolico == Drežnica je izhodišče za celo vrsto manj in bolj zahtevnih izletov in gorskih tur in ogled vrste zanimivih [[slap]]ov (Krampež, Sopot). V 1&nbsp;km oddaljenem Koseču se začne krožna pot, na kateri so na ogled [[Koseška korita]] s slapovi na potoku Stopnik, [[kanjon]] potoka Brusnik in cerkvica sv. Justa. Na poti do vasi je v krajšem sprehodu skozi [[Magozd]] dosegljiv [[slap Kozjak]]. Za planinsko turo na Krn si pohodnik lahko izbere zelo zahtevno pot Silva Korena z direktnim izstopom pri [[Gomiškovo zavetišče na Krnu|Gomiškovem zavetišču]] (4 ure 30 min) ali lažjo pot okoli Kožljaka (5-6 ur) ali zahtevno zahodno drežniško smer mimo bivaka na Črniku (5 ur). Iz Drežnice pelje edina markirana planinska pot na greben Polovnika, na Krasji vrh preko planine Zaprikràj (3 ure 30 min), kjer je na ogled polno ostankov iz prve svetovne vojne. <gallery> Sopot waterfall VP01.jpg|Sopot Krampež waterfall VP01.jpg|Krampež Stopnik1 Waterfall VP01.jpg|Stopnik1 Stopnik2 Waterfall VP02.jpg|Stopnik2 Brusnik waterfall and gorges VP01.jpg|Brusnik </gallery> == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968, I. knjiga * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Drežniška koza]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commons category|Drežnica, Kobarid}} * [http://www.dreznica.si/ Drežnica] * [http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/26-krasji-vrh.html Izlet - Krasji vrh nad Drežnico] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100611005643/http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/26-krasji-vrh.html |date=2010-06-11 }} {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] gvydba5sohrd6qz6oiogkuns1m83inr 0 118015 6689048 6550385 2026-06-14T06:07:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 cerkev 6689048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140552_b4 | latd = 46 |latm = 16 |lats = 8.15 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 26.62 |longEW = E |najdisi=Drežniške+Ravne |slika= |povrsina=15,89 |prebivalstvo=144 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=569,7 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} [[Slika:20-Kozjak.jpg|thumb|right|300px|Slap na potoku Kozjak]] '''Dréžniške Ravne''' so gručasta [[vas]], ki leži na terasi ob vznožju Krasjega vrha ([[Polovnik]]) na nadmorski višini okoli 560 m. Ima približno 45 hiš in 147 prebivalcev in je sestavni del [[Občina|občin]]e Kobarid. Vas je razdeljena na več delov: ''Gornje Ravne'' in ''Spodnje Ravne'' ter zaselek ''Brdo''. Vas je dostopna po [[Cesta|cest]]i iz [[Kobarid]]a. Ljudje se večinoma ukvarjajo s [[turizem|turizmom]] in [[kmetijstvo]]m. Vas ima svoje narečje in seveda tudi svoje običaje, kot je npr. [[Pust|pustovanje]]. Zanimiva je arhitektura vasi: hiše so nadstropne, kobariškega tipa, z ločenim gospodarskim poslopjem in hlevom, ki je pogosto pod stanovanjskim delom. V Gornjih Ravnah se nahaja [[Cerkev sv. Matija, Drežniške Ravne|cerkev sv. Matija]] iz leta 1611. Okrog nje je bilo vojaško pokopališče iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]], ki so ga Italijani preselili in posmrtne ostanke prenesli v grobnico nad Kobaridom. Ob vasi tečejo potoki Kôzjak, Atónjk, Log in Múhrank, na katerih so bili včasih mlini, ki pa so, razen enega, opuščeni. Izvir v Tresílu daje vodo Spodnjim Ravnam, ostali imajo hišne vodovode. == Zgodovina == Po legendi naj bi vas ustanovili pastirji, ki so bili pregnani iz doline. Proti koncu 19. stoletja so Drežniške Ravne pogorele, nepoškodovanih je ostalo le nekaj hiš. To naj bi se zgodilo zaradi v slamo odvržene cigarete, in zaradi slamnatih streh je nato veliko hiš pogorelo. Vas je preživela [[1. svetovna vojna|1.]] in [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Razmere za vaščane so bile težke, saj je bila fronta v prvi svetovni vojni nedaleč od vasi, posledica tega pa je bila da so morale vse družine oditi v izgnanstvo. Po koncu vojne, po vrnitvi, je veliko družin ostalo brez domov, saj je bila vas skoraj v celoti porušena. V obeh svetovnih vojnah so boji potekali prav v bližini drežniških vasi; prav tako so nekatere vaščane vpoklicali v vojsko, večina je izgubila domove ali pa celo življenja. Obe vojni se po negatvnem vplivu na vas ne razlikujeta prav veliko. Vas je leta 1998 prizadel [[potres]]. Poškodovanih je bilo veliko hiš, ki pa so bile do danes (konec 2012) vse obnovljene. == Kmetijstvo == Kmetijstvo je bilo v zgodovini vasi glavna gospodarska dejavnost. Danes se s kmetijstvom ukvarja manj ljudi, saj hodijo na delo v Kobarid in drugam v [[Posočje|Posočj]]u. Glavni pridelki so [[krompir]], [[fižol]], krmne rastline, ukvarjajo pa se tudi s [[pašništvo]]m oziroma [[živinoreja|živinorej]]o in nabiranjem zdravilnih zelišč. Njive se nahajajo pod pobočjem, na strmejšem svetu pa so sadovnjaki in travniki. Ob hišah uspeva tudi samorodna trta. == Turizem == Turizem se je v Drežniških Ravnah hitreje razvijati šele po potresu 1998. Danes je turizem zelo razširjen, saj ima veliko hiš apartmaje. Eden od glavnih vzrokov za razcvet turizma je pestra izbira raznih [[Pešpot|pohodnih poti]], kot so [[Pot miru]], vzponi na okoliške gore, planina Zaprikràj in drugo. Nad vasjo pa se vsako poletje odvija tudi tabor mladih planincev v organizaciji različnih društev iz Slovenije, na katerega pridejo otroci z namenom druženja, navajanja življenja v skupini in spoznavanja kraja in okolice. Znana je tudi vsakoletna kolesarska dirka iz Kobarida. == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968, I. knjiga ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.kobarid.si/dreznica Drežnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130219062559/http://www.kobarid.si/dreznica/ |date=2013-02-19 }} {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] 6jjjbnrmnjbezynxva9xse609zasg17 0 118040 6689053 6688321 2026-06-14T06:31:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 - cerkev, preusmeritev na glavni članek, podatki so bili dodani glavnemu članku 6689053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140811_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 7.33 |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = 26.52 |longEW = E |najdisi=Koseč |slika=Church of St.Just - Koseč(Slovenia).JPG |povrsina=5,65 |prebivalstvo=59 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=629,1 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Koseč''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Koseč (629 n.m.v.) je naselje v Posočju, ki leži 1 km od [[Drežnica|Drežnice]] v občini Kobarid. Vas je razdeljena na 3 dele: Orehovlje, Vas in Podbrdo. Leži pod goro Krn (2245 n.m.v.), ki je najvišja v Krnskem pogorju. Skozi vas potekajo mnoge pohodniške poti, med njimi tudi Alpe Adria Trail in Pot Miru, hkrati je vas izhodišče za okoljske vrhove. Pod vasjo leži [[Cerkev Sv. Justa, Koseč|cerkev Sv. Justa]], ki je eden najstarejših sakralnih objektov v Posočju. Znana je po [[Freska|freskah]] v notranjosti. Ob njej je pot, ki vodi skozi Koseška korita, ki jih je vrezal potok Brusnik, čez katerega je most na približno sredini vasi. Krožna pot je dolga okrog 2 km in traja približno dve uri. Skozi korita tečejo mnogi slapovi, ob poteh pa se nahajajo tudi energijske točke. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Kobarid}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] k4apk1gn52tfki7w6ad7l5itdx0hh8e 0 119606 6688804 6601456 2026-06-13T15:21:35Z Mlakopet 198850 nov gasilski dom 6688804 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Planina}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135583_b4 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 20.52 |latNS = N | longd = 15 |longm = 24 |longs = 31.99 |longEW = E |najdisi=Planina+pri+Sevnici |nadmorska=532,5 |slika=Planina pri Sevnici_2022-1.jpg |povrsina=2,85 |prebivalstvo=384 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3225 |posta=Planina pri Sevnici |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} [[File:Planina nad Sevnico.jpg|thumb|right|280px|Planina pri Sevnici, v ozadju [[Kamniško-Savinjske Alpe]]]] '''Planina pri Sevnici''' je [[naselje]] v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]]. Poleg [[Kozje|Kozjega]] je osrednje naselje na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Naselje je dobilo ime po istoimenskem gradu. [[Grad Planina]] in vas se nahajata pod severnim vznožjem [[Bohor]]ja ([[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] 1023 m) na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Stoji na razvodnem slemenu in prelazu med dolinama [[Gračnica (potok)|Gračnice]] in [[Sevnična|Sevnične]] ter [[Dobjanski potok|Dobjanskega potoka]]. Planina pri Sevnici je križišče cest proti [[Šentjur]]ju, [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]], [[Sevnica|Sevnici]] in [[Kozje|Kozjemu]]. Nad vasjo se dvigajo vzpetine: na zahodu Pečine (670 m), na vzhodu Krampil (616 m) in na jugovzhodu razgledna vzpetina z romarsko cerkvijo [[Pravi križ|sv. Križa]] (730 m). == Zgodovina == Južno od Planine, na Žvegličevem posestvu, so v 19. st. našli 150 bronastih rimskih kovancev. Naselje je prvič omenjeno že leta 1190 in 1209 kot vinogradniška vas, leta 1345 pa dobi status [[trg]]a (kopija [[pranger]]ja stoji še danes). Grad Planina je tukaj že stal v 10. stoletju, kot utrdba pred madžarskimi vpadi. Leta 1598 je omenjeno obzidje. Najprej je imel trg tri letne sejme, leta 1793 je dobil še tri. V letu 1494 so trg izropali Turki, leta 1646 je kraj zajela kuga na kar spominja kamnit steber na poti v Visoče, požar ga je uničil leta 1962. Zaradi mnogih požarom ni ohranjena nobena trška arhitektura. V 16., 17. in 18. st. je bila Planina prizorišče kmečkih uporov. Leta 1573 je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča zavzela Planino. Slovence je vodil ključavničar Šterc iz Jurkloštra, ki je bil zaradi izdajstva zaprt v grajsko ječo. Med uporom leta 1635 so kmetje izropali planinski grad. Zadnji upor je bil leta 1790. Pomemben kraj se je razvil tudi zaradi desetih živinskih sejmov na leto. Cesta Planina - Sevnica je bila zgrajena leta 1868. Šolo so dobili leta 1822, ustanovil jo je graščak Jožef Protasi, novo pa so zgradili leta 1972. V času med obema vojnama je Planina pri Sevnici delovala kot samostojna občina, ki je premogla tudi lastno avtobusno postajo. V kraju sta delovala gasilsko in strelsko društvo, Slovensko planinsko društvo in podružnica SVD (Sadjarsko in vrtnarsko društvo). Večina prebivalcev se je ukvarjala s trgovino in obrtjo, ali pa s kmetijstvom in gozdarstvom. Na čase NOB spominjajo: spomenik padlim (115 žrtvam), spominska plošča na stavbi Krajevne skupnosti, ki govori o tem, da je bil tam sedež leta 1944 sedež okrajnega odbora SKOJ-a za Kozjansko, na stari šoli je plošča, da je bil v šoli partizanski pouk, na Kašti pa plošča v spomin bojem XIII. brige SNOU. Po osvoboditvi, avgusta 1945, je začel na tem območju delovati Krajevni naroodnosvobodilni odbor Planina pri Sevnici, pozneje, leta 1946, preimenovan v Krajevni ljudski odbor Planina pri Sevnici. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Planino, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavijo]]. Planina je postala svoja občina, a se je leta 1957 združila z večjo občino Šentjur. Po podatkih centralnega registra je imela na dan 31. oktobra 2010 Planina pri Sevnici 403 prebivalce. 6. junija 2026 so v kraju odprli nov objekt [[Gasilski dom|gasilskega doma]], ki je bil iz središča kraja prestavljen bližje glavni cesti ob pokopališče.<ref>{{Navedi splet|title=Planinski gasilci tudi uradno v novem domu - sentjur.si|url=https://www.sentjur.si/objava/1320488|website=www.sentjur.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=E-občina}}</ref> == Znamenitosti == [[Slika:Sramotilni steber, Planina pri Sevnici.jpg|thumb|[[Sramotilni steber]]]] [[Slika:Planina pri Sevnici s sv.Križa.jpg|sličica|left|Planina pri Sevnici]]Trg Planina ima muzejski zbirki (zbirko etnoloških predmetov Janeza Šmida in stalno razstavo »Kozjansko žari«) in grad z grajsko kaščo ter grajskim parkom z zaščiteno turško lipo. V bližnji gotski cerkvi sv. Vida naj bi se poročila [[Friderik II. Celjski]] in [[Veronika Deseniška]]. Zanimiv je sprehod mimo kapelic križevega pota do bližnjega hriba Sv. Križ (733 m) ali po markirani planinski poti od Bohorja do Sedlarjevega in do slapov reke Gračnice. === Cerkev Svete Marjete === Cerkev Svete Marjete je iz prve polovice 15. st., [[zvonik]] so ji prizidali v 17. st. Kapeli sta iz okoli 1700. Ladjo so podaljšali, vanjo vgradili dve [[Empora|empori]] in [[kostnica|kostnico]], ki so jo leta 1871 odstranili. Današnja [[zakristija]] je iz leta 1878. Prezbiterij je [[Gotika|gotsko]] obokan, na stenah so sledi poslikav iz konca 15. st. Veliki [[oltar]] je iz leta 1780, stranska pa verjetno iz 1735, napravil naj bi ju kipar Janez Pogačnik iz Konjic. Jožefov oltar iz leta 1720 je bil prinesen iz grajske kapele. Frančiškov oltar iz prve kapele je iz okoli 1730. V zakristiji je slika sv. Marjete iz okoli 1760, delo rogaškega slikarja Antona Lerchingerja. Cerkev je bila sedež [[vikariat]]a že pred letom 1452, ki so ga po požaru leta 1450 preselili v Šentvid pri Planini. Sedež [[župnija|župnije]] je v Planini od leta 1909. === Cerkev Svetega Križa === [[File:Cerkev Svetega Križa nad Planino nad Sevnico.jpg|thumb|left|250px|Cerkev sv. Križa]] Podružnična cerkev Svetega Križa se prvič omenja že leta 1414. Sedanja stavba je iz začetka 18. st. Leta 1737 so ji prizidali zvonik, leta 1847 pa zakristijo in kapelo. Veliki oltar je iz leta 1847. Zanimiv je glažutarski lestenec iz srede 19. st.. Križev pot predstavlja 12 kapelic iz leta 1801. Anton Pavlič iz Buč jih je poslikal leta 1929. === Grad === Grad Planina leži na 33 m visokem strmem skalnatem grebenu nad trgom. Graditi so ga začeli v 10. ali 11. st., končali pa verjetno v 12. stoletju. Prvič je omenjen leta 1190. Njegovi lastniki so bili Krški škofje oziroma Vitezi Planinski. V 13. st so jim sledili Ostrovrharji (1249), v 14. st. pa [[Celjski grofje]] (1345-1456). Sledili so razni deželni knezi in najemniki, med najbolj znanimi so bili Mosconi (1588-1768) in Protazi (1823). Leta 1884 so gradu odstranili streho, nakar je postal razvalina, ki se je ohranila vse do danes. Jedro gradu je bilo romansko, južna stran pa gotska. Na severni steni je zanimiva zidava v obliki ribje kosti, značilna za antiko oziroma zgodnjo romaniko. Grad je imel podolžno oblikovan palacij z velikimi kletmi. Imel je dve nadstropji in velike podstrešne prostore. Ob vhodu je stal visok okrogel stolp, na severu, 100 m vstran, pa še en stolp, ki je varoval dovozno cesto na grad. Grad je bil obzidan na zahodni, severni in vzhodni strani. [[Slika:Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000.jpg|alt=Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000 z zahodne strani|sličica|Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000 z zahodne strani]] == Znani krajani == * V Planini se je rodila nemška pisateljica slovenskega rodu [[Ana Wambrechtsamer]] (1897 - 1933), nemška pripovednica, znana predvsem po romanu ''Danes grofje celjski in nikdar več''. Pokopana je na Planini, na rojstni hiši je spominska plošča. * [[Jeanetta Foedransberg]] (1885 - 1956) glasbena pedagoginja, operna in koncertna pevka. * 22. april 1973 se je tu rodil slovenski glasbenik, humorist, kantavtor, športni delavec in funkcionar [[Janko Narat]], poznan kot Jenki. * [[Angelca Žerovnik]], slovenska defektologinja in specialna pedagoginja, političarka, pisateljica == Galerija slik == <gallery> Križev pot nad Planino pri Sevnici.jpg|Kižev pot k Cerkvi sv. Križa </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Krajevni leksikon Slovenije, knjiga III., DZS 1976 * Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. ''Krajevni leksikon Dravske banovine''. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf == Zunanje povezave == * [http://www.novitednik.com/nase_akcije.php?id=704 Planina pri Sevnici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928030713/http://www.novitednik.com/nase_akcije.php?id=704 |date=2007-09-28 }} * [http://www.sentjur.si/Predstavitev-Krajevnih-skupnosti/Krajevna-skupnost-Planina-pri-Sevnici.html Krajevna skupnost Planina pri Sevnici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130607094504/http://www.sentjur.si/Predstavitev-Krajevnih-skupnosti/Krajevna-skupnost-Planina-pri-Sevnici.html |date=2013-06-07 }} {{Trgi v Sloveniji}} [[Kategorija:Planina pri Sevnici| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Planina pri Sevnici}} {{normativna kontrola}} or44xjdhfvpkzeqw5v20hvzz4pr9y5v 0 119845 6688893 6687042 2026-06-13T17:14:12Z Pinky sl 2932 /* Sistematika */ Leuciscidae = klenovci 6688893 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red rib}} {{Automatic taxobox | name = Krapovci | fossil_range = {{Fossil range|71|0|[[Pozna kreda]] ([[Maastrichtij]]) do danes}} | image = Karper 59326.jpg | image_caption = [[krap]]<br>(''Cyprinus carpio'', [[pravi krapovci]], Cyprinidae) | display_parents = 2 | taxon = Cypriniformes | authority = [[Edwin Stephen Goodrich|Goodrich]], 1909<ref name = N&T>{{cite journal |author=Thomas J. Near |author2=Christine E. Thacker |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |date=2024 |volume=65 |issue=1 |pages=3–302 |doi=10.3374/014.065.0101 |bibcode=2024BPMNH..65..101N }}</ref> | subdivision_ranks = [[družina (biologija)|Družine]] | subdivision_ref = | subdivision = Glejte [[#Sistematika|besedilo]] | type_species = ''[[Cyprinus carpio]]'' | type_species_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | diversity = Around 4,205 species }} '''Krapovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cypriniformes''') so [[red (biologija)|red]] [[Actinopterygii|žarkoplavutaric]], v katerega spadajo pisanci in nekatere sorodne družine. Red vsebuje 11–12 družin (nekateri strokovnjaki jih navajajo celo do 23),<ref name="T&A">{{cite journal|author1=Milton Tan|author2=Jonathan W. Ambruster|name-list-style=amp|year=2018|title=Phylogenetic Classification of Extant Genera of Fishes of the Order Cypriniformes|url=https://www.mapress.com/j/zt/article/viewFile/zootaxa.4476.1.4/15982|journal=Zootaxa|volume=4476|issue=1|pages=006–039|doi=10.11646/zootaxa.4476.1.4|pmid=30313339|s2cid=52976511 |url-access=subscription}}</ref> več kot 400 rodov in več kot 4.250 [[vrsta (biologija)|vrst]]; Ker znanstveniki redno opisujejo nove vrste in pogosto priznavajo nove rodove, se te številke spreminjajo.<ref name=FBO>{{FishBase order | order = Cypriniformes| month = December | year = 2012}}</ref><ref name="CoF">Eschmeyer, W.N., Fong, J.D. (2015) [http://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp#Cyprinidae Species by family/subfamily] in the [[Catalog of Fishes]], California Academy of Sciences (retrieved 2 July 2015)</ref> == Opis == Tako kot drugi redovi iz nadreda [[Ostariophysi]], imajo tudi ribe iz reda krapovcev [[Weberjev aparat]]. Od večine svojih sorodnikov se razlikujejo po tem, da imajo na hrbtu le eno [[Hrbtna plavut|hrbtno plavut]];. Večina drugih rib iz tega nadreda ima namreč za hrbtno plavutjo še majhno maščobno plavut (tolščenko). Med ostale posebnosti krapovcev sodita odsotnost zob v ustih. Namesto tega imajo v žrelu posebne strukture, imenovane goltni zobje (večje ali manjše izrastline, ki štrlijo v požiralnik). Čeprav imajo goltne zobe tudi nekatere druge skupine rib, kot so [[ostrižniki]], se zobje krapovcev drgnejo ob žvečilno ploskev na dnu lobanje in ne ob zgornjo žrelno čeljust.<ref name=Nelson>Nelson (2006)</ref> [[File:多摩川のマルタウグイ 2013-12-31 09-56 (cropped).jpg|thumb|''[[Pacific redfin|Pseudaspius brandtii]]'', here seen in its freshwater spawning colours, is one of the few cypriniform species that can be found in saltwater.]] == Sistematika== [[File:Steinbeisser 001.jpg|thumb|[[Nežica]], ''Cobitis taenia'']] [[File:Nemac fasci 080519 9380 ckoep.jpg|thumb|right|''[[Nemacheilus chrysolaimos]]'' je vrsta babice. So v tesnem sorodu s pravimi činkljami in imajo prav tako brke.]] [[File:Chinese algae eater.jpg|thumb|right|Praskač (''[[Gyrinocheilus aymonieri]]'') .]] [[File:Erimyzon sucetta.jpg|thumb|right|''[[Erimyzon sucetta]]'']] Zgodovinsko so sem spadale vse oblike, ki jih danes uvrščamo v [[Nadred (biologija)|nadred]] [[Ostariophysi]] razen somov, ki so jih uvrščali v red [[Siluriformes]]. Vendar pa so po taki opredelitvi krapovci [[Parafilija|parafiletski]], zato so redove [[Gonorhynchiformes]], [[Characiformes]], ter [[Gymnotiformes]] ločili v lastne [[Monofilija|monofiletske]] redove.<ref>Helfman ''et al.'' (1997): pp.228-229</ref> Sistematični seznam, od najstarejših do najsodobnejših linij:<ref name="ECoF">{{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=5 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref> * Družina †[[Jianghanichthyidae]] <small>Liu, Chang, Wilson & Murray, 2015</small> ([[Paleocene]] to [[Eocene]] of China)<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Liu |first1=Juan |last2=Chang |first2=Mee-Mann |last3=Wilson |first3=Mark V. H. |last4=Murray |first4=Alison M. |date=2015-11-02 |title=A new family of Cypriniformes (Teleostei, Ostariophysi) based on a redescription of † Jianghanichthys hubeiensis (Lei, 1977) from the Eocene Yangxi Formation of China |url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/02724634.2015.1004073 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |language=en |volume=35 |issue=6 |article-number=e1004073 |doi=10.1080/02724634.2015.1004073 |bibcode=2015JVPal..35E4073L |issn=0272-4634|url-access=subscription }}</ref> * Podred [[Gyrinocheilus|Gyrinocheiloidei]] <small>[[Ricardo Betancur-R|Betancur-R]], ''et al.'', 2017</small> ** Družina [[Gyrinocheilus|Gyrinocheilidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1907</small> (praskači) * Podred [[Catostomidae|Catostomoidei]] <small>Betancur-R, et al., 2017</small> ** Družina [[Catostomidae]] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1850</small> (katostomidi) * Podred [[Cobitoidei]] <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832</small> ** Družina [[Botiidae]] <small>[[Lev Berg|Berg]]</small>, 1940 ** Družina [[Vaillantellidae]] <small>Nalbant & [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]], 1977</small> ** Družina [[Cobitidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1838</small> (činklje) ** Družina [[Barbuccidae]] <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012</small> ** Družina [[Gastromyzontidae]] <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905</small> (ploščate činklje) ** Družina [[Serpenticobitidae]] <small>Kottelat, 2012</small> ** Družina [[Balitoridae]] <small>Swainson, 1839</small> (rečne babice) ** Družina [[Ellopostomatidae]] <small>[[Jörg Bohlen|Bohlen]] & [[Vendula Šlechtová|Šlechtová]], 2009</small> ** Družina [[Nemacheilidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1911</small> * Podred [[Cyprinoidei]] <small>Fitzinger, 1832</small> ** Družina [[Paedocyprididae]] <small>[[Richard L. Mayden|Mayden]] & [[Wei-Jen Chen|W.J. Chen]], 2010</small> ** Družina [[Psilorhynchidae]] <small>[[Sunder Lal Hora|Hora]], 1926</small> ** Družina [[Cyprinidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (pravi krapovci) ** Družina [[Sundadanionidae]] <small>Mayden & Chen, 2010</small> ** Družina [[Danionin|Danionidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** Družina [[Leptobarbidae]] <small>Bleeker, 1864</small> ** Družina [[Xenocyprididae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** Družina [[Tincidae]] <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]], 1878</small> ** Družina [[Acheilognathidae]] <small>Bleeker, 1863</small> ** Družina [[Gobioninae|Gobionidae]] <small>Bleeker, 1863</small> ** Družina [[Tanichthyidae]] <small>Mayden & Chen, 2010</small> ** Družina [[Leuciscidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> (klenovci) ===Filogenija=== Filogenija temelji na sledečih delih<ref name="slech">{{cite journal|pmid=17433724|year=2007|last1=Slechtová|first1=V.|title=Families of Cobitoidea (Teleostei; Cypriniformes) as revealed from nuclear genetic data and the position of the mysterious genera Barbucca, Psilorhynchus, Serpenticobitis and Vaillantella|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=44|issue=3|pages=1358–65|last2=Bohlen|first2=J.|last3=Tan|first3=H. H.|doi=10.1016/j.ympev.2007.02.019|bibcode=2007MolPE..44.1358S }}</ref><ref name="chen">{{cite journal|doi=10.1111/j.1095-8649.2009.02398.x|pmid=20738682|title=Molecular phylogeny of the Cobitoidea (Teleostei: Cypriniformes) revisited: Position of enigmatic loach ''Ellopostomaresolved'' with six nuclear genes|journal=Journal of Fish Biology|volume=75|issue=9|pages=2197–2208|year=2009|last1=Chen|first1=W.-J.|last2=Lheknim|first2=V.|last3=Mayden|first3=R. L.|bibcode=2009JFBio..75.2197C }}</ref><ref name="bohlen">Jörg Bohlen, Vendula Šlechtová: ''Phylogenetic position of the fish genus ''Ellopostoma'' (Teleostei: Cypriniformes) using molecular genetic data.'' Ichthyological Exploration of Freshwaters. Bd.&nbsp;20, Nr.&nbsp;2, 2009, S.&nbsp;157–162 ([http://www.pfeil-verlag.de/04biol/pdf/ief20_2_05.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924072138/http://www.pfeil-verlag.de/04biol/pdf/ief20_2_05.pdf |date=24 September 2015 }}; 1,8 MB)</ref><ref>{{cite web |last1 = Mikko Haaramo |title=Cobitoidei – loach-like cypriniforms |website=Mikko's Phylogeny Archive |access-date= 2013-10-26 |url=http://www.helsinki.fi/~mhaaramo/metazoa/deuterostoma/chordata/actinopterygii/cypriniformes/cobitoidei.html}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=638796#null|title=ITIS Standard Report Page: Cyprinoidea|website=www.itis.gov|access-date=2019-07-26}}</ref> {{clade|style=font-size:90%;line-height:100%;width:700px; |label1=Cypriniformes |1={{clade |label1=Cyprinoidei |1={{clade |label1=Cyprinoidea |1={{clade |1=[[Cyprinidae]] (krapi & pisanci) [[File:Common carp (white background).jpg|70 px]] |2=[[Psilorhynchidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Psilorhynchus balitora Day Mintern 122.jpg|70 px]]</span> }} }} |label2=Cobitoidei |2={{clade |label1=Catostomoidea |1=[[Catostomidae]] [[File:Ictiobus niger (white background).jpg|70 px]] |2={{clade |label1=Gyrinocheiloidea |1=[[Gyrinocheilidae]] |label2=[[Cobitoidea]] |2={{clade |1=[[Botiidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Chromobotia macracanthus Bleeker.jpg|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Vaillantellidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Vaillantella euepiptera.png|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Cobitidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Acantopsis choirorhynchos Bleeker.jpg|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Balitoridae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Homaloptera zollingeri Bleeker (cropped).jpg|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Ellopostomatidae]] |2=[[Nemacheilidae]] [[File:Nemachilus barbatulus (white background).jpg|70 px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} ==Sklici== {{Reflist|2}} == Viri == * {{aut|Nelson, Joseph S.}} (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley & Sons, Inc. <small>{{ISBN|0-471-25031-7}}</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20070406040007/http://bio.slu.edu/mayden/cypriniformes/home.html Cypriniformes Tree of Life] {{Taxonbar|from=Q177879}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Krapovci|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1859]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Redovi rib]] dynaga8wo27tbiwh74oj8ww478sf7cm 0 121874 6688898 6579472 2026-06-13T17:27:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688898 wikitext text/x-wiki {{Infobox President |name = Gurbanguli Berdimuhamedov |order = 2. [[predsednik Turkmenistana]] |term_start = [[14. februar]] [[2007]] |term_end = [[19. marec]] [[2022]] |vicepresident = |predecessor = [[Saparmurat Nijazov]] |successor = [[Serdar Berdimuhamedov]] |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |dead = |party = [[Demokratska stranka Turkmenistana]] |spouse = }} '''Gurbanguli Mjalikguljevič Berdimuhamedov''' ({{Jezik-ru|Курбанкули (ali Гурбангулы) Мяликгулыевич Бердымухаммедов}},<ref>Čeprav je ''Gurbanguly Mälikgulyýewiç Berdimuhammedow'' edini uradni zapis, saj v Turkmenistanu uporabljajo latinico, zahodni mediji običajno uporabljajo rusificirano različico imena, v različnih prečrkovanjih: :* Predsednikova spletna stran: ''Gurbanguly Myalikguliyevich Berdymuhammedov'' [https://web.archive.org/web/20070125010310/http://www.turkmenistan.gov.tm/politika/hronika/211206_eng.html#MM3] :* RFE/RL: ''Gurbanguly Berdymukhammedov''.[http://www.rferl.org/featuresarticle/2006/12/56E64767-9340-464A-8C8E-96FC8E277DE1.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181226021025/https://www.rferl.org/a/1073669.html |date=2018-12-26 }}[http://www.rferl.org/featuresarticle/2006/12/26A1157E-4545-4AAE-998F-F15A08AF29AE.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181226021027/https://www.rferl.org/a/1073691.html |date=2018-12-26 }}[http://www.rferl.org/featuresarticle/2006/12/F02EFA71-93BF-478A-9200-D909ECB87380.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181226021045/https://www.rferl.org/a/1073726.html |date=2018-12-26 }} :* BBC: ''Kurbanguly Berdymukhamedov''.[http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298497.stm], then ''Gurbanguly Berdymukhamedov'' [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6213875.stm] :* Reuters: ''Kurbanguly Berdymukhamedov''.[http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=worldNews&storyID=2006-12-25T142543Z_01_L25241972_RTRUKOC_0_US-TURKMENISTAN.xml&WTmodLoc=IntNewsHome_C2_worldNews-3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190106104607/https://www.reuters.com/ |date=2019-01-06 }}[http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=worldNews&storyID=2006-12-26T163614Z_01_L25241972_RTRUKOC_0_US-TURKMENISTAN.xml&WTmodLoc=IntNewsHome_C2_worldNews-4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181226021030/https://www.reuters.com/ |date=2018-12-26 }}[http://today.reuters.com/news/articlebusiness.aspx?type=tnBusinessNews&storyID=nL27484772&from=business] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190109032649/https://www.reuters.com/ |date=2019-01-09 }} :* The New York Times: ''Gurbanguly Berdymukhammedov''.[http://www.nytimes.com/2006/12/27/world/asia/27turkmenistan.html][http://www.nytimes.com/2006/12/30/world/asia/30turkmenistan.html?ref=asia] :* The Associated Press: ''Gurbanguli Berdymukhamedov''.[http://www.signonsandiego.com/news/world/20061226-1210-turkmenistan-election.html]</ref> {{Jezik-tk|Gurbanguly Mälikgulyýewiç Berdimuhamedow}}), [[turkmenistan]]ski [[politik]], [[predsednik]] države, * [[29. junij]] [[1957]]. Berdimuhamedov, po poklicu [[Dentalna medicina|zobozdravnik]], je bil v vladi dosmrtnega predsednika [[Saparmurat Nijazov|Saparmurata Nijazova]] minister za zdravstvo. Ob smrti Nijazova je 21. decembra 2006 postal vršilec dolžnosti predsednika Turkmenistana. 14. februarja 2007 so ga razglasili za zmagovalca predsedniških volitev, ki so potekale tri dni pred tem. Ob razglasitvi je tudi uradno prisegel kot predsednik.<ref name="sworn">{{navedi novice|title=Turkmen acting leader sworn in as new president|url=http://www.cnn.com/2007/WORLD/asiapcf/02/14/turkmenistan.reut/|work=Reuters (CNN.com)|date=2007-02-14|accessdate=2007-02-14}}</ref> Predsedniško funkcijo je po treh zaporednih mandatih leta 2022 predal svojemu sinu [[Serdar Berdimuhamedov|Serdarju Berdimuhamedovu]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6346185.stm BBC News Profile: Kurbanguly Berdymukhamedov] {{-}} {{start box}} {{succession box|before=[[Saparmurat Nijazov]]|title=[[Predsednik Turkmenistana]]|years= 21. december 2006 – |after=''Na položaju''}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Berdimuhammedow, Gurbanguly}} [[Kategorija:Predsedniki Turkmenistana]] [[Kategorija:Turkmenistanski zdravniki]] 6fgyk3dvui2qo9cctco5axc8d4p0ohe 0 124104 6689136 6686965 2026-06-14T10:44:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fotografija 6689136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118794_b4 | latd = 45 |latm = 54 |lats = 57.61 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 29.33 |longEW = E |najdisi=Dol+pri+Šmarjeti |povrsina=0,67 |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=208,3 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |slika=Dol pri Šmarjeti.jpg}} {{drugipomeni3|Dol}} '''Dol pri Šmarjeti''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Prebivalstvo se večinoma ukvarja s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Skozi vas teče potok Lukovnik, ki je hudourniškega značaja. Večinski del naselja leži v dolini, ki je obdana z gozdom. Približno na sredi vasi stoji tudi [[kapelica]] z Marijo in Jezusom. Okoli vasi se razptostirajo njive, kjer se gojita po večini pšenica in koruza, veliko je tudi živinoreje. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm Zemljevid naselja Dol pri Šmarjeti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211134147/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] iwlu5quu5x8ugjezevg1akk089wpzb2 0 124416 6688966 6646573 2026-06-13T20:19:31Z ~2026-32552-67 260877 /* Vodotok */ 6688966 wikitext text/x-wiki '''Slivje''' ima več pomenov. ==Naselje== * [[Slivje, Hrpelje-Kozina]], občina Hrpelje-Kozina * [[Slivje, Krško]], mestna občina Krško * [[Slivje, Svrljig]], naselje v Srbiji ==Vodotok== *[[Slivje (Olimščica)|Slivje]], pritok [[Olimščica|Olimščice]] in kasneje [[Sotla|Sotle]] == Glej tudi == *[[Slivna]] *[[Slivno]] {{georaz}} htisngwglwmzajnygl94s459g6dho7t 6688967 6688966 2026-06-13T20:20:04Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6688967 wikitext text/x-wiki '''Slivje''' ima več pomenov. ==Naselje== * [[Slivje, Hrpelje-Kozina]], občina Hrpelje-Kozina * [[Slivje, Krško]], mestna občina Krško * [[Slivje, Svrljig]], naselje v Srbiji ==Vodotok== *[[Slivje (Olimščica)|Slivje]], pritok [[Olimščica|Olimščice]] in kasneje [[Sotla|Sotle]] == Glej tudi == *[[Slivna]] *[[Slivno]] *[[Slivnica]] {{georaz}} n2msmwhjz1u1l94pvxxb5e41o38sytf 0 125339 6689132 6675590 2026-06-14T10:01:11Z ~2026-34862-08 261619 Slovnica. 6689132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Tartu |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = ''Mesto dobrih misli'' |image_skyline = Tartu (2019).jpg |image_caption = Pogled na Tartu in reko [[Emajõgi]] |image_flag = Flag of Tartu, Estonia.svg |image_seal = |image_shield = Tartu coat of arms.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Estonija |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Estoniji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = EE |latd=58 |latm=23 |lats= |latNS=N |longd=26 |longm=43 |longs= |longEW=E |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{zastava|Estonija}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = Tartu |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Tartu |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = 38,86 |population_footnotes = <ref name="prebivalstvo">{{navedi splet|title=RV0240: Population by sex, age and place of residence, 1 January |url=https://andmed.stat.ee/en/stat/rahvastik__rahvastikunaitajad-ja-koosseis__rahvaarv-ja-rahvastiku-koosseis/RV0240 |publisher=Statistikaamet |accessdate=2024-07-18}}</ref> |population_total = 97759 |population_as_of = 2024 |population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +3 |elevation_m = 57,2 |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} '''Tártu''' (južnoestonsko ''Tarto''; zastarelo ''Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev'') je drugo največje mesto v [[Estonija|Estoniji]] za estonsko prestolnico [[Talin]] (z okoli 100.000 prebivalci). Leži 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od [[Riga|Rige]], glavnega mesta [[Latvija|Latvije]]. Od poletne počitniške prestolnice Estonije [[Pärnu]] na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme. Tartu leži ob reki [[Emajõgi]] (»mati rek«), ki povezuje dve največji estonski jezeri, [[Võrtsjärv]] in [[Čudsko jezero]]. Mesto ima istoimensko letališče. Tartu pogosto velja za intelektualno središče države,<ref>[http://www.estlandia.de/en/tourism-estonia/cities/tartu.html Tartu – the intellectual centre of Estonia] estlandia.de</ref><ref>Jonathan Bousfield ''The Rough Guide to Estonia, Latvia & Lithuania''. Rough Guides UK. [https://books.google.ee/books?id=hXu0BgAAQBAJ&lpg=PA126&ots=QjCFWHU35m&dq=tartu%20intellectual%20centre%20of%20estonia&hl=et&pg=PA126#v=onepage&q&f=false Page 126]</ref><ref>Sergey Chernov. [https://themoscowtimes.com/articles/tartu-estonias-intellectual-and-theater-capital-20396 Tartu: Estonia's Intellectual and Theater Capital] The Moscow Times, Dec. 24 2012</ref> zlasti ker je tu najstarejša in najbolj znana univerza v državi, [[Univerza v Tartuju]]; Tartu je tudi najstarejše mesto Estonije in drugih baltskih držav.<ref>{{Navedi splet |url=https://visittartu.com/why-tartu |title=Why Tartu?{{!}}Visit Tartu |accessdate=2021-06-29 |archive-date=2020-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200513203331/https://visittartu.com/why-tartu |url-status=dead }}</ref><ref>M. Mets & R. Raudsepp: Baltic Piling. CRC Press, 2013. {{ISBN|9780415643344}}.</ref> V Tartuju so vrhovno sodišče Estonije, ministrstvo za izobraževanje in raziskave, estonski narodni muzej in najstarejše gledališče v estonskem jeziku ''Vanemuine''. Je tudi rojstno mesto estonskih pesniških festivalov. Bil je [[evropska prestolnica kulture]] leta 2024. == Etimologija == Od leta 1918 se uporablja estonsko ime Tartu, a ker je bilo mesto v svoji zgodovini pod nadzorom različnih vladarjev, obstajajo različna imena v različnih jezikih. Večina jih na koncu izhaja iz najzgodnejše izpričane oblike, estonskega ''Tarbatu''. Mesto je bilo v nemščini, švedščini in poljščini znano in ga včasih še vedno imenujejo '''Dorpat''', različica ''Tarbatu''. V ruščini je bilo mesto znano kot Юрьев (''Jurjev'' po Juriju, krstno ime velikega princa [[Jaroslav Modri|Jaroslava I.]]) in kot Дерпт (''Derpt'', iz spodnjenemške različice ''Dorpat''). Podobno je bilo mesto v latvijščini znano tudi kot ''Tērbata'', medtem ko finsko govoreči uporabljajo toponim ''Tartto''. == Zgodovina == === Začetki === Arheološki dokazi o prvi stalni naselbini na območju sodobnega Tartuja segajo v 5. stoletje našega štetja.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/583793/Tartu |title=Tartu |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=26 January 2013}}</ref><ref name="Mäesalu">{{navedi splet |url=http://www.sirp.ee/archive/2001/12.10.01/Sots/sots1-6.html |title=Vene kroonikate Jurjev oli tõenäoliselt siiski Tartu |first=Ain |last=Mäesalu |publisher=Sirp |date=12 October 2001 |language=et |access-date=26 January 2013 |archive-date=2023-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230123111414/https://www.sirp.ee/archive/2001/12.10.01/Sots/sots1-6.html |url-status=dead }}</ref> Do 7. stoletja so lokalni prebivalci zgradili leseno utrdbo na vzhodni strani hriba Toome (''Toomemägi''). V naslednjih stoletjih je naselje raslo in okrog 9. – 10. stoletja je postalo notranje trgovsko središče.<ref name="Mäesalu2005">{{navedi knjigo |chapter-url=https://www.academia.edu/3544313 |last1=Mäesalu |first1=Ain |last2=Vissak |first2=Rünno |editor-last=Pullerits |editor-first=Heivi |title=Tartu. Ajalugu ja kultuurilugu |publisher=Ilmamaa |date=2005 |pages=16–18 |chapter=Muinas- ja keskaeg |isbn=9789949131525 |language=et|access-date=13 January 2020}}</ref> Prvi dokumentirani zapis tega območja so leta 1030 izdelali kronisti [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. [[Jaroslav Modri|Jaroslav I.]], kijevski knez, je tistega leta napadel regijo, tam zgradil svojo utrdbo in jo poimenoval Jurjev.<ref>{{navedi knjigo|last1=Tvauri|first1=Andres|title=The Migration Period, Pre-Viking Age, and Viking Age in Estonia|date=2012|pages=33, 59, 60|url=https://www.etis.ee/Portal/Publications/Display/b80b6f11-43ed-4b8c-b616-48ac53b70ec5?language=ENG|access-date=27 December 2016}}</ref> Tartu je ostal pod ruskim nadzorom do leta 1061, ko je po kronikah Jurijevo požgalo estonsko pleme Sosoli.<ref>{{cite journal|last1=Mäesalu|first1=Ain|title=Could Kedipiv in East-Slavonic Chronicles be Keava hill fort?|journal=Estonian Journal of Archaeology|date=2012|volume=1|issue=16supplser|page=199|url=http://www.kirj.ee/public/Archaeology/2012/sup_vol_1/arhe-keava-2012-195-200.pdf |doi=10.3176/arch.2012.supv1.11 |access-date=13 January 2020}}</ref> Kmalu zatem so Estonci obnovili utrdbo. V 12. stoletju so se Estonci na eni strani ter Novgorodska in Pskovska republika na drugi strani večkrat sprli. V teh pohodih so Rusi zavzeli Tartu leta 1133 ali 1134 in pozimi 1191–1192, vendar ta začasna zajetja niso prinesla nobenih trajnih teritorialnih sprememb. === Srednjeveška škofija === [[File:Tartu 1553.jpg|thumb|left| Tartu leta 1533]] {{multiple image |direction = vertical |footer = Ruševine stolnice v Tartuju |image1 = Tartu Toomkirik - panoramio (1).jpg |image2 = Tartu Toomkiriku varemed 2012.jpg }} V obdobju severnih križarskih vojn v začetku 13. stoletja so utrdbo ''Tarbatu'' (ali ''Tharbata'', ''Tartu'') ponovno večkrat zavzeli križarski livonski vitezi - znani tudi kot [[livonski bratje meča]] (nemško ''Schwertbrüder'') - in Estonci. Leta 1224, ko je Ugaunia priznala premoč Novgorodskih in Pskovskih knezov, ki so v trdnjavo poslali dodatne čete pod vodstvom kneza Vjačka Kukenoisa, so jo nemški križarji še zadnjič oblegali in osvojili. Kasneje, znan kot ''Dorpat'' (latinsko ''Tarbatum''), je Tartu v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] postal trgovsko središče velikega pomena in glavno mesto pol neodvisne škofije Dorpat. Leta 1262 je vojska princa Dmitrija Pereslavla, sina [[Aleksander Jaroslavič Nevski |Aleksandra Nevskega]], napadla Dorpat, zavzela in uničila mesto. Njegovim vojakom ni uspelo zajeti škofovske trdnjave na hribu Toome. Dogodek je bil zabeležen tako v nemški kot v staroslovanski kroniki, ki je prinesla tudi prvi zapis o naselitvi nemških trgovcev in obrtnikov, ki je nastala ob škofovi trdnjavi. V srednjem veku, potem ko je bil Livonski red leta 1236 uvrščen med [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteške redove]], je mesto postalo pomembno trgovsko mesto. V 1280-ih se je Dorpat pridružil [[Hansa|Hanzeatski ligi]]. Kot v vsej Estoniji in Latviji, večinoma nemško govorečem plemstvu, pa tudi v Tartu / Dorpatu (kot v Talinu) še bolj, je baltsko nemško meščanstvo, literati, prevladovalo v kulturi, religiji, arhitekturi, izobraževanju in politiki do konca 19. stoletja. Na primer, mestno hišo Dorpat je zasnoval arhitekt iz [[Rostock]]a v [[Mecklenburg]]u, univerzitetne zgradbe pa Johann Wilhelm Krause, še en Nemec. Številni, če ne večina študentov in več kot 90 odstotkov članov fakultete so bili nemškega rodu, v Tartuju pa je še danes mogoče najti številne kipe pomembnih učenjakov z nemškimi imeni. Večina Nemcev je odšla v prvi polovici 20. stoletja, zlasti kot del nacističnega programa ''Heim ins Reich'' po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Molotov – Ribbentrop]] leta 1939. === Poljsko-litovska in švedska oblast === [[File:Album von Dorpat, TKM 0031H 05, crop.jpg|thumb|left|Glavna stavba Univerze v Tartuju leta 1860.]] Leta 1558 je car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] napadel Tartu in začel [[Livonska vojna|Livonsko vojno]]. Sile pod poveljstvom Petra Phuiskega so mesto obkrožile in začele močno bombardiranje, bilo pa je tudi brez možnosti zunanje pomoči, zato se je mesto predalo. Tartujski škof je bil zaprt v Moskvi, s čimer se je dejansko končalo obdobje lokalne samouprave. V mestu sta leta 1564 Švedska in Rusija sklenili [[Dorpatski sporazum]], s katerim je Rusija priznala Švedski pravice do Revala in nekaj gradov, Švedska pa Rusiji oblast v drugih delih Livonije. Po [[Jam Zapoljski sporazum|Jam Zapolskem sporazumu]] iz leta 1582 je mesto skupaj z južnimi regijami Livonske konfederacije postalo del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]]. Leta 1598 je postalo glavno mesto vojvodstva Dorpat [[vojvodina Livonija|vojvodine Livonije]]. Leta 1583 je bila ustanovljena jezuitska gimnazija/kolegij? ''Gymnasium Dorpatense''. Poleg tega je bilo v Tartuju organizirano prevajalsko semenišče, mesto pa je od poljskega kralja [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] dobilo svojo rdeče-belo zastavo. Dejavnosti gimnazije in semenišča je ustavila poljsko-švedska vojna (1600–1611). Že konec leta 1600 so sile [[Karel IX. Švedski|Karla IX. Švedskega]] oblegale mesto, ki so ga branili trije prapori konjenikov in mestnih meščanov. Kljub večkratnim napadom Švedi niso mogli vstopiti v mesto. Končno je leta 1601 stotnik Hermann Wrangel zamenjal stran, napadel kastelana in odprl vrata švedskim silam. Mesto je 13. aprila 1603 po kratkem obleganju pod vodstvom [[hetman]]a Jana Karola Chodkiewicza prevzela poljsko-litovska zvezna država; približno 1000 švedskih vojakov se je predalo in so jih pospremili v Talin. Kot posledica še ene poljsko-švedske vojne je leta 1625 Švedska znova zajela Tartu, tokrat dokončno. Z učinkom premirja iz Altmarka leta 1629 je mesto postalo del švedskih dominionov, zaradi česar je švedski kralj [[Gustav II. Adolf]] leta 1632 v Tartuju ustanovil Univerzo. === Ruski imperij === [[File:Album von Dorpat, TKM 0031H 06, crop.jpg|left|thumb|Kamniti most in staro mestno jedro leta 1860]] Leta 1704 je mesto v navzočnosti samega carja Petra Velikega zavzela ruska vojska. Posledično je bila poškodovana približno četrtina mesta in večina utrdb. Leta 1708 so preostale utrdbe in hiše, vključno z ostanki škofovskega gradu, razstrelili, vse premičnine izropali in vse državljane deportirali v Rusijo. Z [[Mir v Nistadu|mirom v Nistadu]] leta 1721 je mesto postalo del Ruskega imperija in je bilo znano kot ''Derpt''. Požari v 18. stoletju so uničili večino srednjeveške arhitekture, veliki požar v Tartuju leta 1775 je odstranil večino stavb v središču. Mesto je bilo obnovljeno v poznobaročnih in neoklasicističnih linijah, vključno z mestno hišo, ki je bila zgrajena med letoma 1782 in 1789.<ref>[http://www.tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=9&page_id=1417 The Town Hall of Tartu], tartu.ee, retrieved 27 December 2013</ref> Leta 1783 je mesto postalo središče Derpt uyezda v Livonskem guvernoratu. V drugi polovici 19. stoletja je bil Tartu kulturno središče za Estonce v obdobju romantičnega nacionalizma. Mesto je gostilo prvi estonski festival pesmi leta 1869. Prvo nacionalno gledališče ''Vanemuine'' je bilo ustanovljeno leta 1870. Tartu je bil tudi prizorišče za ustanovitev Društva estonskih pisateljev leta 1872. [[File:Tartu Raekoda 2012.jpg|thumb|300px|[[Mestna hiša, Tartu]]]] Železniška postaja Tartu datira v leto 1876, ko je bila zgrajena proga Tapa – Tartu. Postaja je bila odprta leta 1877. Leta 1893 je bilo mesto uradno preimenovano v staro rusko ime Jurjev. Univerza je bila nato leta 1895 rusificirana z uvedbo obvezne ruščine v poučevanje. Veliko univerzitetnega premoženja je bilo leta 1918 preseljeno v [[Voronež]], med nemško okupacijo pa je univerza delovala pod imenom ''Landesuniversität Dorpat''. Med estonsko vojno za neodvisnost je bila univerza v Tartuju 1. decembra 1919 ponovno odprta kot univerza v estonskem jeziku. === Prvo obdobje neodvisnosti === Z estonsko neodvisnostjo po prvi svetovni vojni je mesto uradno postalo znano pod estonskim imenom ''Tartu''. 2. februarja 1920 je bila v Tartuju (Tartujska pogodba) podpisana mirovna pogodba med boljševiki in Estonijo. Pogodba je pomenila, da se je sovjetska Rusija »za vse čase« odpovedala teritorialnim zahtevam do Estonije. Kot rezultat nacistično-sovjetskega pakta iz leta 1939 je Sovjetska zveza leta 1940 zasedla Estonijo in Tartu. Leta 1920 je bila v Tartuju podpisana tudi mirovna pogodba med sovjetsko Rusijo in Finsko. V medvojnem obdobju je bila zgrajena soseska Tähtvere, v nekdanjih stavbah dvorca Raadi je bil estonski narodni muzej (uničen med ofenzivo na Tartu leta 1944) in odprta umetniška šola Pallas. === Sovjetsko obdobje === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je umikajoča sovjetska armada velik del mesta in zgodovinski Kivisild (Kamniti most) (zgradila ga je Katarina II. Ruska v letih 1776–1778) nad reko Emajõgi delno uničila leta 1941 in skoraj popolnoma leta 1944 do takrat umikajoče se nemške vojske. Že močno poškodovani Tartu so sovjetske sile bombardirale 27. januarja 1943, 26. februarja 1944, 7. - 8. marca 1944 in 25. - 26. marca 1944. Po koncu vojne je večina zgodovinskega središča mesta ostala v ruševinah. Tudi manj poškodovane stavbe v celotnih mestnih četrtih so bile po ukazu okupacijskih oblasti podrte in velike površine zemljišč spremenjene v javne parke. Po vojni je bil Tartu razglašen za 'zaprto mesto' za tujce, saj je bila na letališču Raadi, na severovzhodnem obrobju mesta, zgrajena letalska baza za bombnike. Bila je ena največjih vojaških zračnih baz v vzhodni Evropi in v njej strateški bombniki, ki so nosili jedrske bombe. Sama lokacija je bila tam, kjer je bila pred sovjetsko okupacijo estonska 2. letalska divizija. Na betonski vzletno-pristajalni stezi je zdaj velik trg rabljenih avtomobilov in se včasih uporablja za avtomobilske dirke. Na enem koncu starejšega pasu vzletno-pristajalne steze je bila zgrajena nova stavba Estonskega narodnega muzeja. Letališče Tartu je bilo odprto na jugu mesta leta 1946. Poleg letališča je bila leta 1993 ustanovljena Estonska letalska akademija. V zasebni lasti je bil letalski muzej Estonije, ki je od letališča oddaljen 5 km vzhodno (7 km z avtomobilom) odprt za javnost leta 2002. V času Sovjetske zveze se je prebivalstvo Tartuja skoraj podvojilo s 57.000 na 100.000, deloma zaradi množičnega priseljevanja z drugih območij Sovjetske zveze, predvsem zaradi vojaške letalske baze. [[File:AHHAA.jpg|thumb|Znanstveni center AHHAA]] === Sodobnost === Leta 1988 je Estonija po razglasitvi suverenosti od ZSSR izvedla volitve v nov neodvisen mestni svet. Njegov prvi predsednik je bil odvetnik Aino-Eevi Lukas, ki je svet vodil od leta 1989 do 1993. Svet je znova vzpostavil pravni zakonik in zunanje odnose v obdobju po osamosvojitvi.<ref>{{navedi novice |title=Suri Aino-Eevi Lukas |url=https://www.ohtuleht.ee/985777/suri-aino-eevi-lukas |access-date=13 May 2020 |date=6 December 2019 |newspaper=Õhtuleht |archive-url=https://web.archive.org/web/20191207150656/https://www.ohtuleht.ee/985777/suri-aino-eevi-lukas |archive-date=7 December 2019 |location=Tallinn |language=et |trans-title=Died Aino-Eevi Lukas}}</ref> Odkar je Estonija leta 1991 postala neodvisna, je bilo staro mestno jedro prenovljeno. Cerkev sv. Janeza, ki je bila v ruševinah od druge svetovne vojne, je obnovljena. Postavljenih je bilo veliko novih poslovnih in javnih zgradb (nakupovalni center Tartu, Tasku, trgovski center Emajõe, Lõunakeskus, Kvartal itd.). Najvišja stanovanjska stavba in lokalna znamenitost ''Tigutorn'' je bila odprta leta 2008. Znanstveni center AHHAA se je leta 2011 preselil v novo stavbo, leta 2016 pa se je odprla nova glavna stavba Estonskega narodnega muzeja. == Geografija == Mesto Tartu leži na obeh straneh reke Emajõgi ('mati rek', nemško ''Embach''). Severno od mesta je istoimenska podeželska skupnost Tartu. Tartu leži znotraj zmerno vlažnega celinskega podnebnega pasu (Dfb). Podnebje je glede na visoko zemljepisno širino precej milo, predvsem zaradi bližine Baltskega morja in toplega zračnega toka iz Atlantika. Kljub temu je celinski vpliv čutiti v vročih poletnih dneh in hladnih zimskih dneh, ko lahko temperatura občasno (vendar le redko) pade pod -30 ° C. Na splošno so poletja topla, zime pa hladne. Vremenska postaja Tartu je v vasi Tõravere, približno 20 kilometrov od mesta, zato je dejanska temperatura v mestu morda nekoliko toplejša od uradnih povprečnih. == Gospodarstvo == [[File:Emajõe ärikeskus e plasku.JPG|thumb|Poslovni center Emajõe]] Tartu, ki je večinoma znan kot univerzitetno mesto, je tudi mesto težke industrije. Prehrambena industrija je bila tradicionalno pomembna za mestno gospodarstvo, med večjimi podjetji na tem področju pa so A. Le Coq, Tartu Mill in Salvest. Kroonpress je vodilno tiskarsko podjetje v baltskih državah. Na začetku 21. stoletja so se v Tartu uveljavila številna podjetja ICT in druga visokotehnološka podjetja. Pomembni primeri so Playtech Estonija, Nortal (prej skupina Webmedia), ZeroTurnaround, Tarkon, Reach-U in Raintree Estonia. Skype ima pisarno v Tartuju. Univerza je ena največjih delodajalk, kar pojasnjuje velik delež visoko usposobljenih strokovnjakov - raziskovalcev, profesorjev, zdravnikov in Univerzitetna klinika Tartu je veljala za največjo delodajalko Tartuja. == Izobraževanje in kultura == {{multiple image |direction = vertical |image1 = Oscar Wilde in Estonia? (3538497107).jpg |caption1 = Spomin na Oscarja Wilda in Eduarda Vilda |image2 = |caption2 = Vodnjak ''Poljubljanje študentov'' (estonsko ''Suudlevad Tudengid'') obiskovalce opozarja, da univerza v Tartuju in njeni študenti močno vplivajo na življenje v Tartuju. }} Mesto je najbolj znano po tem, da je tu univerza (prej znana kot univerza Dorpat; nemško: ''Universität Dorpat''), ki je bila ustanovljena leta 1632 pod vodstvom švedskega kralja Gustava Adolfa. Tartu je predvsem zato znan kot ''Atene Emajõgija'' ali kot ''Heidelberg severa''. V Tartuju je tudi sedež estonske Univerze za znanosti o življenju, baltske obrambne šole, estonske letalske akademije (prej znane kot Tartu Aviation College) in estonskega ministrstva za izobraževanje in raziskave. Druge pomembne institucije vključujejo vrhovno sodišče Estonije (ponovno ustanovljeno v Tartu jeseni 1993), Estonski zgodovinski arhiv, Estonski narodni muzej, Estonski športni muzej ter najstarejše in najbolj znano gledališče v državi ''Vanemuine'', kjer imajo predstave spoštovana baletna družba ter gledališke, operne in glasbene predstave. V glasbi obstaja Šola za kompozicijo Tartu. Večina skulptur v Tartuju je posvečenih zgodovinskim osebnostim. Med njimi so najbolj znani spomenik [[Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly|Barclayju de Tollyju]] na Barclayjevem trgu v središču mesta, spomenik ''Poljubljanje študentov'' na mestnem trgu in spomenik Gustavu II. Adolfu na Kuningaplatsu. == Znanost == Tartu je že nekaj stoletij intelektualno središče Estonije in baltskih držav. Med znanstveniki, ki prihajajo iz Tartuja, so pionir embriologije [[Karl Ernst von Baer]], pionir študij vedenja živali [[Jakob Johann von Uexküll]] in teoretik kulture in semiotik [[Jurij Mihajlovič Lotman]]. [[Johann Friedrich von Eschscholtz]], baltski nemški zdravnik, naravoslovec in entomolog, se je rodil v Tartuju. Bil je eden prvih znanstvenih raziskovalcev pacifiške regije, ki je na Aljaski, Kaliforniji in Havajih izdeloval pomembne zbirke flore in favne. Nobelovec za kemijo [[Wilhelm Ostwald]] je študiral in delal v Tartuju. Tartujska šola je ena vodilnih znanstvenih šol v [[semiotika|semiotiki]]. == Znamenitosti == {{multiple image | align = left | image1 = Tartu asv2022-04 img15 StJohn Church.jpg | width1 = 225 | alt1 = | caption1 = Cerkev sv. Janeza | image2 = Tartu St Johns church interior.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = Notranjost | footer = }} Arhitektura in urbanizem zgodovinskega Tartuja se v glavnem vračata v obdobje pred osamosvojitvijo, saj Nemci tvorijo zgornji in srednji sloj družbe in zato prispevajo številne arhitekte, profesorje in lokalne politike. Najbolj opazne so stara luteranska [[Cerkev sv. Janeza, Tartu|cerkev sv. Janeza]] (estonsko ''Jaani Kirik'', nemško ''Johanneskirche''), [[Mestna hiša, Tartu|mestna hiša]] iz 18. stoletja, univerzitetna stavba, ruševine [[Stolnica v Tartuju|stolnice]] iz 13. stoletja, botanični vrtovi, glavna nakupovalna ulica, mnogi stavbe okoli mestnega trga in trga Barclay. Zgodovinsko revno območje, imenovano Supilinn (Južno mesto), je na bregu reke Emajõgi, blizu mestnega središča in velja za eno redkih preživelih 'revnih' sosesk Evrope iz 19. stoletja. Trenutno se Supilinn hitro obnavlja in se počasi preobraža iz zgodovinskega revnega naselja v prestižno sosesko visokega razreda. Aktivna skupnost, ki jo uteleša društvo Supilinn, je zavezana ohranjanju dediščine. Druga svetovna vojna je uničila večje dele mestnega jedra, med sovjetsko okupacijo pa so postavili številne nove stavbe - predvsem novo gledališče Vanemuine. O učinkih vojne še vedno priča relativna obilica parkov in zelenja v zgodovinskem središču. Tipične sovjetske soseske blokov visokih stanovanj so bile zgrajene med drugo svetovno vojno in obnovo estonske neodvisnosti leta 1991, največje tovrstno okrožje je Annelinn. Trenutno je Tartu znan tudi po več sodobnih stavbah z različico ''jeklo, beton in steklo'', vendar je uspel ohraniti mešanico starih in novih stavb v središču mesta. Pomembna primera sta stolp Tigutorn in center Emajõe, ki sta bila zgrajena v sedanjem obdobju neodvisnosti; Tartujev najvišji in drugi najvišji stolp. Številna študentska populacija Tartuja pomeni, da ima razmeroma uspešno nočno življenje s številnimi nočnimi klubi, bari in restavracijami, vključno s pivnico z najvišjim stropom na svetu, v zgodovinski barutni kleti Tartu. Vsako leto poleti Tartu gosti festival Hanzeatskih dni (estonsko ''Hansapäevad''), da proslavi svojo hanzeatsko dediščino. Festival vključuje prireditve, kot so obrtne tržnice, zgodovinske delavnice in tekmovalni turnirji. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="160"> File:University of Tartu, Main Building, April 2012.JPG|Glavna stavba Univerze v Tartuju File:Tartu, botanická zahrada.jpeg|Botanični vrt Univerze v Tartuju File:Arch bridge in Tartu.jpg|Ločni most čez Emajõgi File:Kuradisild sügisõhtul.JPG|Kuradisild (Hudičev most) File:Tartu Toomkiriku varemed 2012.jpg|Ruševine katedrale in muzej Univerze v Tartuju File:Telleri kabel.jpg|Kapelica Teller v Tartuju v Estoniji. Zgrajena leta 1794 File:Tartu Kunstimuuseum.JPG|Umetniški muzej Tartu File:Laulupeomuuseum.JPG|Muzej pesniškega festivala File:Vanemuise Väike Maja 2010.JPG|"Mala hiša" gledališča Vanemuine File:Tartu Town Hall Place towards Kaarsild 2015.jpg|''Raekoja plats'', Trg mestne hiše Tartu File:Tartu Peetri kirik 2012.jpg|Cerkev sv. Petra File:TrefnGymn-2012-06.png|Gimnazija Huga Treffnerja File:Tartu Kaubamaja 2011.JPG|Veleblagovnica Tartu File:Eesti Rahva Muuseumi peahoone 13.jpg|Estonski narodni muzej File:Tartu railway station, 2014.JPG|Železniška postaja Tartu </gallery> == Mednarodne povezave == Tartu ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu: {{div col|colwidth=24em}} * {{ikonazastave|Norveška}} [[Bærum]], Norveška * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Deventer]], Nizozemska * {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrara]], Italija * {{ikonazastave|Danska}} [[Fredriksberg]], Danska * {{ikonazastave|Islandija}} [[Hafnarfjörður]], Islandija * {{ikonazastave|Finska}} [[Hämeenlinna]], Finska * {{ikonazastave|Litva}} [[Kaunas]], Litva * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Lüneburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Rusija}} [[Pskov]], Rusija * {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]], Latvija * {{ikonazastave|ZDA}} [[Salisbury, Maryland]], ZDA * {{ikonazastave|Finska}} [[Tampere]], Finska * {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]], Finska * {{ikonazastave|Švedska}} [[Uppsala]], Švedska * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Vesprem]], Madžarska * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Zutphen]], Nizozemska {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Tartu}} * {{official|https://www.tartu.ee}} * [http://www.ut.ee/index.aw/set_lang_id=2 Univerza v Tartuju] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Estoniji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Tartu| ]] t6bt900u9a2spiwl3xevu4by1711s9r 0 146612 6688941 6679563 2026-06-13T19:24:05Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6688941 wikitext text/x-wiki '''Zupančič''' je [[Slovenci|slovenski]] [[priimek]]. Je [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|peti najbolj pogost]] priimek v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 5103 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 5044 oseb. Na dan 1. januarja 2024 ga je uporabljalo 4849 oseb in je še vedno zadržal 5. mesto med vsemi priimki po pogostosti uporabe kljub rahlemu padcu; v regiji ''Jugovzhodna Slovenija'' (1.204) pa je bil po pogostosti uporabe na 1. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Zupančič]], čelistka (mdr. na Portugalskem) * [[Alenka Zupančič Žerdin]] (* 1966), filozofinja, teoretična psihoanalitičarka * [[Alojzij Zupančič]] (1927–1993), duhovnik, ustanovitelj zamejskih slovenskih skavtov *Alojzij Zupančič (* 1956), pravnik, osamosvojitveni carinik * [[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015), kemičarka * [[Anton Zupančič (duhovnik)|Anton Zupančič]] (1841–1915), duhovnik, teološki pisec, pedagog in organizator * [[Anton Zupančič (1927)|Anton Zupančič]] (1927–2002), generalpodpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade * [[Barbara Zupančič]] (1935–2014), umetnostna zgodovinarka * [[Beno Zupančič]] (1925–1980), književnik in politik * [[Blaž Zupančič (atlet)|Blaž Zupančič]] (* 1995), atlet * [[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] (* 1957), fotograf * [[Bogo Zupančič]] (* 1960), zgodovinar arhitekture, publicist, muzealec * [[Boris Zupančič]] (1928–2017), kemik * [[Borut Zupančič]] (* 1952), elektrotehnik, profesor * [[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (* 1947), kazenski pravnik, profesor, publicist * [[Brina Zupančič]] (* 1953), pianistka in skladateljica * [[Brina Nataša Zupančič]] (* 1977), violinistka * [[Črtomir Zupančič]] (1928–2018), fizik, profesor, akademik * [[Dalibor Zupančič]] (* 1949), likovni umetnik, terapevt, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Danilo Zupančič]] (1952–2017), strojnik, strokovnjak za materiale * [[David Zupančič]] (* 1991), zdravnik infektolog in pisatelj * [[Davor Zupančič]] (* 1959), alpinist * [[Donat Zupančič]] (1866–1938), duhovnik, kapucin, provincial * [[Dunja Zupančič]] (* 1963), vizualna umetnica (Noordung) * [[Dušan Zupančič]] (* 1957), gradbenik * [[Franc Zupančič]] (1886–1953), gradbeni inženir, podjetnik, letalec * [[Franc Zupančič (1923—2007|Franc Zupančič]] (1923–2007), papirniški gospodarstvenik * [[France Zupančič]], skladatelj * [[Gilbert Zupančič]] (1885–1959), šahist * [[Igor Zupančič]], atlet * [[Iva Zupančič]] (1931–2017), igralka * [[Ivan Zupančič]] (1930–1999), fizik * [[Jadranka Zupančič]], bibliotekarka, literatka, prevajalka * [[Jana Zupančič]] (* 1979), igralka * [[Jana Zupančič (atletinja)|Jana Zupančič]] (* 1980), atletinja, skakalka v daljino * [[Jakob Zupančič (1871)|Jakob Zupančič]] (1871–1939), matematik, fizik, letalski publicist, botanik, gimnazijski profesor * [[Jakob Zupančič (1895)|Jakob Zupančič]] (1895–1980), pisatelj, urednik, društveni delavec * [[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]] (deloval med 1717 in ~1739), slikar * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833), pesnik, dramatik in zgodovinar * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] (1819–1895), duhovnik * [[Janez Zupančič (nogometaš)|Janez Zupančič]], nogometaš in trener * [[Janez Zupančič (teritorialec)|Janez Zupančič]], teritorialec * [[Jernej Zupančič]] (* 1963), politični geograf, profesor FF UL * [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] (1894–1969), novinar, urednik in prevajalec * [[Jože Zupančič (športni vzgojitelj)|Jože Zupančič]] (* 1935), športni vzgojitelj, košarkar * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (* 1936), šolnik, ravnatelj 1. gimnazije Celje * [[Jože Župančič (strojnik)|Jože Zupančič]] (1939–1993), strojnik * [[Jože Zupančič (elektronik)|Jože Zupančič]] (* 1946), elektronik, profesor * [[Karel Zupančič]] (* 1934), pravnik, profesor * [[Katka Zupančič]] (1889–1967), izseljenska delavka, pisateljica * [[Klemen Zupančič]] (* 1992), glasbenik, producent, DJ (2.? = biolog) * [[Ladislav Zupančič|Ladislav - Lacko Zupančič]], glasbenik trobentar, vodja ansambla pred 2.sv.v. * [[Lara Zupančič]] (* 1992), pesnica * [[Lojze Zupančič]] (1899–1962), rudarski strokovnjak (montanist) * [[Lucija Zupančič Kralj]] (* 1949), kemičarka * [[Maja Zupančič]] (* 1959), razvojna psihologinja, profesorica * [[Marija Zupančič]] (1914–2000), politična delavka * [[Marija Zupančič Vičar]] (* 1935), družbenopolitična delavka, okoljevarstvenica, direktorica * [[Marija Zupančič]] (* 1968), kemičarka * [[Marjan Zupančič]] (1949–2022), arhivist * [[Martin Zupančič]] (1894–1943), gozdar, kmetijski in politični publicist * [[Maruša Zupančič]] (* 1982), muzikologinja * [[Matevž Zupančič]], strojnik, prof. FS UL * [[Matjaž Zupančič]] (* 1959), dramatik, pisatelj, režiser, profesor gledališke režije * [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] (* 1950), literarna zgodovinarka, prevajalka, flavtistka * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] (* 1951), pravnica, notarka, ministrica * [[Metka Zupančič (umetnica)|Metka Zupančič]] (* 1977), kiparka, večmedijska umetnica, videalstka * [[Miha Zupančič]] (1937–2003), nogometni vratar in igralec hokeja na ledu * [[Mihael Zupančič]] (* 1973), pravnik, diplomat, politik * [[Milena Zupančič]] (* 1946), igralka * [[Milijan Zupančič]] (1911–1968), (partizanski) fotograf, organizator fotoreporterske službe * [[Miran Zupančič]] (* 1989), smučarski skakalec * [[Mirina Zupančič]]-[[Cvikl]] (1938–2020), arheologinja, muzealka * [[Mirjam Zupančič]] (* 1953), kiparka * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014), igralec, dramatik, pesnik, teatrolog, literarni zgodovinar, publicist, profesor na AGRFT * [[Miro Zupančič]] (* 1937), slikar in grafik (ZDA) * [[Mitja Zupančič]] (* 1931), gozdar fitocenolog, akademik * [[Mitja Zupančič (popotni)|Mitja Zupančič]] (* 1967), popotnik, morjeplovec in publicist * [[Mojca Zupančič]] (* 1995), pianistka, skladateljica, intermedijska umetnica * [[Nataša Zupančič Brouwer]] (* 1957), kemičarka * [[Nejka Repinc Zupančič]] (* 2002), smučarska skakalka * [[Neli Zupančič|Neli (Daniel) Zupančič]] (1911–1984), športnik telovadec in atlet * [[Nik Zupančič]] (* 1968), hokejist, trener * [[Nika Zupančič]] (* 1978), slikarka * [[Nina Zupančič]] (* 1963), geologinja * [[Pavel Zupančič]] (1937–2016), geodet * [[Petra Zupančič]] (* 1981), pesnica * [[Rihard Zupančič]] (1878–1949), matematik, profesor, akademik * [[Rok Zupančič]] (* 1981), obramboslovec, prof. FDV * [[Sara Zupančič]], muzikologinja * [[Silvo Zupančič]], kitarist, igralec in tonski tehnik v gledališču * [[Slava Zupančič]] (1931–2000), alpska smučarka * [[Stanko Zupančič]] (1926–2024), zdravnik internist *[[Staša Zupančič]] (* 1961), arhitektka, scenografka, oblikovalka * [[Šimen Zupančič]], fotograf * [[Špela Zupančič]], farmacevtka * [[Tadej Zupančič]] (* 1965), novinar, publicist, kritik, urednik * [[Tadeja Zupančič Strojan]], arhitektka, predavateljica * [[Tara Zupančič]] (* 1988), manekenka, fotomodel, modna oblikovalka * [[Tatjana Zupančič]] (1957–2019), kemičarka * [[Tomaž Zupančič]] - Avgust Demšar (* 1962), likovni pedagog, pisatelj kriminalk * [[Valentin Zupančič]] (1883–1965), izseljenski duhovnik * [[Vera Zupančič]] - Breda (1927–2009), športna delavka, mednarodna atletska sodnica * [[Viktor Zupančič (politični delavec)|Viktor Zupančič]] (1916–1982), politični delavec * [[Viktor Zupančič (izumitelj)|Viktor Zupančič]] (1929–1991), izumitelj * [[Viktor Zupančič]] (1931–1997), generalmajor Jugoslovanske ljudske armade, letalec * [[Vinko Zupančič (kipar)|Vinko Zupančič]] (1920/1–2005), kamnosek in kipar * [[Vinko Zupanči (farmacevt)|Vinko Zupančič]] (* 1971), farmacevt * [[Vita Zupančič]] (1868–1950), surdopedagoginja * [[Zdravko Zupančič (glasbenik)|Zdravko Zupančič]] (1937–2010), godbenik, dirigent * [[Zdravko Zupančič]] (* 1960), pisatelj, učitelj retorike * [[Zoran Zupančič]] (* 1975), smučarski skakalec, trener == Glej tudi == * priimka [[Zupan]], [[Zupanc]] * priimek [[Župančič]] * priimek [[Supančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zupančič}} {{Razločitev}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bg5879cihz8jvmulc4tcl7sjsubkmc5 0 146613 6688942 6681433 2026-06-13T19:24:38Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6688942 wikitext text/x-wiki '''Župančič''' je redkejši [[Slovenci|slovenski]] [[priimek]], ki ga je na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 52 oseb, na dan 1. januarja 2011 49 oseb, na dan 1. januarja 2024 pa 38 oseb, s čimer je [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|9.183. najbolj pogost]] priimek v [[Slovenija|Sloveniji]]. Priimek je nastal, ko si je [[Oton Župančič]] spremenil priimek, ker je bil zanj zaradi družbenega statusa njegov prejšnji priimek [[Zupančič]], ki označuje malega [[kmet]]a, premalo ugleden.<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref> == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Župančič]] (* 1946), biologinja, publicistka, vnukinja Otona Župančiča * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) (1891—1967), učiteljica, žena Otona Župančiča * [[Andrej O. Župančič]] (1916—2007), medicinec patofiziolog, univerzitetni profesor, akademik; sin Otona Župančiča * [[Boris Župančič]] (1915—1980), nogometaš in tener * [[Ivo Župančič]], klarinetist, zabavni glabsenik * [[Jasna Župančič Kmet]] (1923—2010), zdravnica epidemiologinja, hči Otona Župančiča * [[Jernej Župančič Regent]] (* 1980), kajakaš, sin arheologa Mateja Župančiča * [[Jože Župančič]] (1900—1970), učitelj, publicist, urednik, domoznanec, zbiralec starin * [[Krista Župančič Nikolić]] (1884—1942), slovensko-hrvaška baletna plesalka * [[Marija Župančič]] (1922—?), zborovodkinja * [[Marko Župančič]] (1914—2007), arhitekt, sin Otona Župančiča * [[Matej Župančič]] (1943—2023), arheolog, sin Marka Župančiča * [[Oton Župančič]] (1878—1949), pesnik, dramatik, prevajalec, urednik in akademik * [[Uroš Župančič]] (1911—1992), alpinist, gorski vodnik in reševalec * [[Vatroslav Župančič]] (1816—1898), slikar, kipar in rezbar avtodidakt (na Hrvaškem) == Glej tudi == * priimke [[Župan (priimek)|Župan]], [[Županič]], [[Županc]], [[Županek]], [[Zupančič]], [[Supančič]], [[Zupan]], [[Zupanc]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Župančič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ofiydz4wb1ri4jzewwxy3i6ty43d7of 0 153210 6689016 6523696 2026-06-13T22:44:06Z ~2026-32552-67 260877 /* Nagrajenci */ 6689016 wikitext text/x-wiki '''Pretnarjevo nagrado''' oz. častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" podeljujejo na [[Lirikonfest|Lirikonfestu Velenje]] od leta [[2004]] (zaslužnim razširjevalcem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[slovenski jezik|jezika]] po svetu, ki si v duhu [[Tone Pretnar|dr. Toneta Pretnarja]] (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno [[slovenska literatura|slovensko literaturo]], [[slovenski jezik|slovenskim jezikom]] in [[seznam slovenskih književnikov|slovenskimi književniki]] oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje). Častna nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritvijo akad. kiparja [[Jurij Smole|Jurija Smoleta]]). [[Ustanova Velenjska knjižna fundacija]] in književna asociacija [[Velenika]] sta partnerska organizatorja nagrade oz. podelitve častnega ambasadorskega naslova v programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta]]. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. [[Mestna občina Velenje]] je večletni glavni pokrovitelj nagrade/častnega naslova. Nagrado v programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta]] sofinancira [[Javna agencija za knjigo Republike Slovenije]]. == Nagrajenci == * [[Ludwig Hartinger]] ([[Avstrija]], 2004) * [[František Benhart]] ([[Češka]], 2005) * [[Gančo Savov]] ([[Bolgarija]], 2006) * zakonca [[Božena Tokarz|Božena]] in [[Emil Tokarz]] ([[Poljska]], 2007) * [[Kari Klemelä]] ([[Finska]], [[2008]]) * [[Matjaž Kmecl]] in [[Andrej Rozman]] ([[Slovenija]], 2009) * [[Nadežda Starikova]] ([[Rusija]], 2010) * [[Peter Scherber]] ([[Nemčija]], 2011) * [[Evgen Bavčar]] (Slovenija/[[Francija]]) in [[Orsolya Gallos]] ([[Madžarska]], 2012) * [[Nikollë Berishaj]] ([[Albanija]], 2013) * [[Zdravko Kecman]] ([[Bosna in Hercegovina]]/Republika Srbska, 2014) * [[Karol Chmel]] ([[Slovaška]], 2015) * [[Zvonko Kovač]] ([[Hrvaška]], 2016) * [[Joanna Pomorska]] ([[Poljska]], 2017) * [[Peter Kuhar]] in [[Lenka Kuhar Daňhelová]] ([[Češka]]/[[Slovenija]], 2018) * [[Metka Lokar]] ([[Slovenija]]/[[Kitajska]], 2019) * [[Miran Hladnik]] (Slovenija, 2020) * [[Aleš Šteger]] (Slovenija, 2021) * [[Matthias Göritz]] (Nemčija, 2022) * [[Kozma Ahačič]] (Slovenija, 2023) * [[Miran Košuta]] (Trst/Italija, Slovenija, 2024) * [[Ivan Dobnik]] (Slovenija, 2025) * [[Darko Spasov]] (Severna Makedonija, 2026) ==Viri== * [http://www.velenika-stropnik.si/ arhiv Velenike (KPLZA Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 velenje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071030055852/http://www.velenika-stropnik.si/ |date=2007-10-30 }} [[Kategorija:Mestna občina Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Tone Pretnar]] 0bfs76jyjb6d1q8nfxhh9nim35asg3q 6689021 6689016 2026-06-13T22:52:42Z ~2026-32552-67 260877 6689021 wikitext text/x-wiki '''Pretnarjevo nagrado''' skupaj s častnim naslovom "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" podeljujejo na [[Lirikonfest|Lirikonfestu Velenje]] od leta [[2004]] (zaslužnim razširjevalcem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[slovenski jezik|jezika]] po svetu, ki si v duhu [[Tone Pretnar|dr. Toneta Pretnarja]] (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno [[slovenska literatura|slovensko literaturo]], [[slovenski jezik|slovenskim jezikom]] in [[seznam slovenskih književnikov|slovenskimi književniki]] oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje). Častna nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritvijo akad. kiparja [[Jurij Smole|Jurija Smoleta]]). [[Ustanova Velenjska knjižna fundacija]] in književna asociacija [[Velenika]] sta partnerska organizatorja nagrade oz. podelitve častnega ambasadorskega naslova v programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta]]. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. [[Mestna občina Velenje]] je večletni glavni pokrovitelj nagrade/častnega naslova. Nagrado v programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta]] sofinancira [[Javna agencija za knjigo Republike Slovenije]]. == Nagrajenci == * [[Ludwig Hartinger]] ([[Avstrija]], 2004) * [[František Benhart]] ([[Češka]], 2005) * [[Gančo Savov]] ([[Bolgarija]], 2006) * zakonca [[Božena Tokarz|Božena]] in [[Emil Tokarz]] ([[Poljska]], 2007) * [[Kari Klemelä]] ([[Finska]], [[2008]]) * [[Matjaž Kmecl]] in [[Andrej Rozman]] ([[Slovenija]], 2009) * [[Nadežda Starikova]] ([[Rusija]], 2010) * [[Peter Scherber]] ([[Nemčija]], 2011) * [[Evgen Bavčar]] (Slovenija/[[Francija]]) in [[Orsolya Gallos]] ([[Madžarska]], 2012) * [[Nikollë Berishaj]] ([[Albanija]], 2013) * [[Zdravko Kecman]] ([[Bosna in Hercegovina]]/Republika Srbska, 2014) * [[Karol Chmel]] ([[Slovaška]], 2015) * [[Zvonko Kovač]] ([[Hrvaška]], 2016) * [[Joanna Pomorska]] ([[Poljska]], 2017) * [[Peter Kuhar]] in [[Lenka Kuhar Daňhelová]] ([[Češka]]/[[Slovenija]], 2018) * [[Metka Lokar]] ([[Slovenija]]/[[Kitajska]], 2019) * [[Miran Hladnik]] (Slovenija, 2020) * [[Aleš Šteger]] (Slovenija, 2021) * [[Matthias Göritz]] (Nemčija, 2022) * [[Kozma Ahačič]] (Slovenija, 2023) * [[Miran Košuta]] (Trst/Italija, Slovenija, 2024) * [[Ivan Dobnik]] (Slovenija, 2025) * [[Darko Spasov]] (Severna Makedonija, 2026) ==Viri== * [http://www.velenika-stropnik.si/ arhiv Velenike (KPLZA Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 velenje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071030055852/http://www.velenika-stropnik.si/ |date=2007-10-30 }} [[Kategorija:Mestna občina Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Tone Pretnar]] qibbpgav02ioeze78cg9qh9yhgwzs2s 0 153577 6689018 6674659 2026-06-13T22:48:58Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6689018 wikitext text/x-wiki {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[sinolog|sinologov]]'''. {{CompactTOC2}} == A == * ([[Alenka Auersperger]]) == B == * ([[Zorana Baković]]) *([[Aleksij Benigar]]) *[[Sarah Berkovič]] *[[Martina Bofulin]] /Bogataj *[[Urška Breznik]] ? == C == * [[Marjan Cencen]] *[[Maša Maruša Cvelbar]] == Č == * [[Neva Čebron]] *[[Ralf Čeplak Mencin]] * [[Tina Čok]] * [[Jure Čuk]] == D == *[[Bernard Distel]]? *[[Blanka Doberšek]] *Zvone Dragan? == G == * [[Špela Gornik]] * [[Ana Grasselli]]? == H == *[[Sašo Hadži|Sašo (Aleksander) Hadži]] *[[Avguštin Hallerstein]] * [[Špela Hočevar]] == I == *[[Robert Ilič]] *[[Saša Istenič Kotar]] == J == *[[Barbara Jamnik]] *[[Janez Janež]]? == K == *[[Alma Karlin]] *[[Jožef Kerec]] *[[Katja Kolšek]] *[[Nataša Kopitar]] *[[Matija Kovač (sinolog)|Matija Kovač]] *[[Katja Kraigher]] *[[Živan Krevelj]] *Ivan Kušar == L == * Srečko Lapajne ? *[[Maja Lavrač]] *Aleksander Ličan *[[Metka Lokar]] == M == *[[Andrej Majcen]] *Odorik Mattiuzzi (Matijevec ali Matjuc) *[[Janez Krstnik Mesar]] *[[Maja Milčinski]] *[[Helena Motoh]] *[[Andrej Mrevlje]] *Martin Muc *[[Igor Müller]] == O == * [[Jani Osojnik]] == P == * [[Nina Pejič]]? * [[Nina Petek]]? *[[Mateja Petrovčič]] == R == *[[Natalija Raišp]] *[[Igor Rogelja]] *[[Jana S. Rošker]] *[[Nina Rožmarin]] == S == * [[Mitja Saje]] (& [[Huiqin Wang]]) *[[Ivan Seničar]] *[[Tea Sernelj]] *[[Andrej Stopar]] *[[Alenka Suhadolnik]]? == Š == *[[Vlado Šestan]] *[[Miran Šuštar]]? == T == * [[Natalija Toplišek]] * [[Vinko Trček]] * [[Žiga Tršar]] *[[Peter Turk (misijonar)]] == U == * [[Matic Urbanija]] == V == *[[Nataša Vampelj Suhadolnik]] *[[Maja Veselič]] *[[Matjaž Vidmar]] *[[Nataša Viršek Ravbar]] == Z == * [[Luka Zima (sinolog)]] *[[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] {{seznami narodov po poklicu|sinologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami sinologov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski sinologi|*]] n7wqmcvxsvazjvea3tw9nkmelytcq3h 0 156241 6688982 5934029 2026-06-13T20:41:57Z ~2026-34870-16 261599 /* Direktorji OVS */ 6688982 wikitext text/x-wiki '''Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije''' ([[kratica]] '''OVS MORS''') je [[slovenija|slovenska]] obrambno-vojaška [[obveščevalna služba]], ki varuje [[nacionalna država|nacionalne]] obrambne interese doma in v [[tujina|tujini]]. Deluje v okviru [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]]. == Zakonska podlaga in naloge == Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS) ima zakonsko podlago v Zakonu o obrambi (prečiščeno besedilo Uradni list RS 103/2004 [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004103&stevilka=4405]), v členih 32 do 36. Organizirana je kot organizacijska enota ministrstva [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-obrambo/o-ministrstvu/obvescevalno-varnostna-sluzba/], ki ima lahko svoje izpostave v Slovenski vojski. Služba zbira podatke in informacije v okviru opravljanja obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, izdeluje analitične in operativne ocene za podporo opravljanja štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja obrambnega ministra, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade druge organe. == Sodelovanje z drugimi službami == Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z [[ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjim ministrstvom]], [[policija (Slovenija)|policijo]] in [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in z njimi izmenjuje obveščevalne informacije. Obveščevalno varnostna služba ministrstva lahko izmenjuje obveščevalne informacije s tujimi vojaškimi obveščevalnimi in varnostnimi službami po predhodnem soglasju ministra. == Direktorji OVS == # [[Andrej Lovšin]]: še VOMO (varnostni organ ministrstva za obrambo) od začetka do konca leta 1993 # [[Dušan Mikuš]]: december 1993 do oktober 1994 # [[Marjan Miklavčič]]: preimenovanje v OVS 1994/10 do začetka 1997 # [[Jože Sečnik]]: od začetka 1997 - do leta 1998 # [[Andrej Osterman]]: vršilec dolžnosti za nekaj mesecev # [[Bojan Vavtar]]: 1998 - sredina leta 2000 # [[Gorazd Rednak]]: vršilec dolžnosti # [[Zoran Klemenčič]]: 2000-2004 # [[Zoran Justin]]: januar 2005 - december 2005 # [[Damir Črnčec]]: december 2005 - februar 2012 # [[Boštjan Perne]]: 23. 2. 2012 - november 2014 # Gorazd Rednak: november 2014 - september 2015 #Franc Trbovšek: september 2015 - oktober 2018 #Dejan Matijevič: oktober 2018 - marec 2020 #Andrej Osolnik: marec 2020 - avgust 2020 #Jaroš Britovšek: september 2020 - maj 2022 #Andrej Fefer: junij 2022 - junij 2026 #Gregor Majcen: junij 2026 - trenutno == Glej tudi == * [[Seznam obveščevalnih služb]] == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-obrambo/o-ministrstvu/obvescevalno-varnostna-sluzba/ Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo] == Viri == * Zakon o obrambi [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004103&stevilka=4405] * Direktorji OVS [http://www.mladina.si/tednik/200051/clanek/kadri-2/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041227101947/http://www.mladina.si/tednik/200051/clanek/kadri-2/ |date=2004-12-27 }} [http://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-zamenjala-nacelnika-generalstaba-steinerja/277485] {{-}} {{MORS}} {{mil-stub}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Slovenske varnostno-obveščevalne službe]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] jmu9x4bp6t10l6nw6ztzogahsc6u9xg 0 157632 6689008 6677875 2026-06-13T22:22:59Z MaksiKavsek 244409 6689008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein''', do leta 1813 '''grof ''Metternich-Winneburg zu Beilstein'''''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se je na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] z avstrijsko [[Marija Luiza, vojvodinja Parmska|vojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je »Metternichov sistem« mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler'') in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil tradicionalni konservativec in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad Avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval »avstrijskemu sistemu«, ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovnom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot »dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca«, avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerza v Strasbourgu|Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot »srečnega, čednega in ljubkega«, čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerza v Mainzu|Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, markiza de Beurnonvilla, in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom Johannom Petrom Salomonom, potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na Hanover Squareu. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg(1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja ''Navodila'', memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312">{{harvnb|Palmer|1972|pp=312–319}}</ref> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]], ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v dolini [[Mozela|Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg [[Ren]]a, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Avstrijsko cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal zunanji minister avstrijskega cesarstva, kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem imperiju. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>Obstaja nekaj zmede glede tega, zakaj je bil izbran Metternich. Napoleon je rekel, da si želi "Kaunitza", in ali je dobesedno mislil nekoga iz Kaunitza (Adelsgeschlecht) ali zgolj nekoga v slogu kneza Kaunitza, ki je bil veleposlanik v Franciji od leta 1750 do 1753, je to delovalo v prid Metternichu, možu Kaunitza.{{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldnov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in [[Inn]]. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. ''Poroka Napoleona in Marije Luize'', delo Georgesa Rougeta]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marija Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ana Pavlovna Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila bolj velikodušna od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene »naravne meje« in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel »počasi in nejevoljno« pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín|Jičínu]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]] in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref> namreč, da bi se [[Lübeck]] in [[Hamburg]] vrnila kot svobodni mesti in na splošno konec neposrednega francoskega nadzora nad Rensko konfederacijo; vrnitev priključenega pruskega ozemlja; vrnitev Ilirskih provinc Avstriji; in razpustitev francosko prevladujočega Velikega vojvodstva Varšave {{harv|Palmer|1972|p=97}}</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] se ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom Armandu Caulaincourtu in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksandra, Franca in Friderika Pruskega ), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje »modro vodstvo« nagrajen s činom kneza (''Fürst''). Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v [[Basel]]. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz ''Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi''.<ref name="palmer123" /> === Dunajski kongres === {{Further|Dunajski kongres}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri »velike četverice« (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim gredo v Baden. Pobudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot Velikemu vojvodstvu Varšavi) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke).<ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> === Pariz in Italija === [[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]] Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].<ref>{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}</ref> Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.<ref>{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor & Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}</ref> Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.<ref name="palmer150">{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}</ref> Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož. Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}} Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.<ref name="palmer150" /> Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.<ref name="palmer156">{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}</ref> Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo "življenje tam končalo" in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.<ref name="palmer156" /> Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.<ref name="palmer161">{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}</ref> Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za "Italijo".<ref name="palmer161" /> Predlagal je regionalne in ne nacionalne delitve Italije. Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.<ref name="palmer161" /> === [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] === [[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Spomenik aachenskemu kongresu]] Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').<ref name="palmer169">{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}</ref> Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.<ref name="palmer169" /> Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}</ref> Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.<ref name="palmer169" /> Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.<ref name="palmer169" /> [[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|Atentat na [[August Von Kotzebue|von Kotzebueja]] 1819 je Metternich izkoristil za obračun z opozicijo.]] Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v Bruselj in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.<ref name="palmer169" /> Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu<ref name="palmer180">{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}</ref> in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III. Pruskim]] julija v [[Teplice|Teplicah]].<ref name="palmer180" /><ref name="ford303">{{harvnb|Ford|1971|p=303}}</ref> Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.<ref name="palmer180" /> Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani "skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih", čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.<ref name="palmer180" /> Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,<ref name="palmer180" /> ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.<ref name="ford303" /> [[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|Takratna satirična [[litografija]], ki se posmehuje omejitvam svobode tiska in govora, kot so jih predpisovali [[Karlsbadski odloki]]]] Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}</ref> Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.<ref name="palmer186">{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}</ref> To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na »čistejši« francoski zrak.<ref name="cecil200">{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}</ref> Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za "sočutno neaktivnost" glede Španije,<ref>Metternichu je uspelo preprečiti predloge za invazijo pod francoskim vodstvom le tako, da je carja Aleksandra prestrašil pred francosko zaroto.{{harv|Palmer|1972|p=199}}.</ref> toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]], da sprejme novo ustavo.<ref name="palmer186" /> Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.<ref name="palmer186" /> Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konservativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.<ref name="palmer186" /> Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.<ref name="cecil200" /> Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljana prevlada bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.<ref name="palmer198">{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}</ref> Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;<ref name="palmer198" /> vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.<ref name="cecil207">{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}</ref> == Kancler == === [[Hannover]], [[Verona]] in [[Črnovice]] === [[Slika:A_hasty_sketch_at_Verona,_or_the_prophecies_of_Napoleon_unfolding,_Paris_Musées_20230520204316_(cropped).jpg|sličica|''Karikatura Veronskega kongresa'', 1822]] Leta 1821, ko je bil Metternich še vedno v Ljubljani s carjem Aleksandrom, je upor kneza Aleksandra Ypsilantisa grozil, da bo Osmansko cesarstvo pripeljal na rob propada. Metternich si je želel močno Osmansko cesarstvo, ki bi uravnotežilo Rusijo,<ref name="palmer203">{{harvnb|Palmer|1972|pp=203–212}}</ref> zato je nasprotoval vsem oblikam grškega nacionalizma.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=279}}</ref> Preden se je Aleksander vrnil v Rusijo, si je Metternich zagotovil njegovo soglasje, da ne bo deloval enostransko, in je carju vedno znova pisal, v katerem ga je prosil, naj ne posreduje.<ref name="palmer203" /> Za dodatno podporo se je oktobra v Hannovru srečal z vikontom Castlereaghom (zdaj tudi markizom Londonderryjskim ) in kraljem Združenega kraljestva [[Jurij IV. Britanski|Jurijem IV.]] Toplino Metternichovega sprejema je posladkala njegova obljuba, da bo delno poravnal avstrijske finančne dolgove do Velike Britanije.<ref name="palmer203" /> Prejšnja anglo-avstrijska antanta je bila s tem obnovljena in oba sta se strinjala, da bosta podprla avstrijsko stališče glede Balkana. Metternich je odšel srečen, predvsem zato, ker se je ponovno srečal z Dorotheo Lieven.<ref name="palmer203" /> Za božič je car omahoval bolj, kot je Metternich pričakoval, in februarja 1822 poslal [[Dmitri Tatiščev|Dmitrija Tatiščeva]] na Dunaj na pogovore z Metternichom. Metternich je kmalu prepričal »domišljavega in ambicioznega« Rusa, naj mu dovoli narekovati dogodke.<ref name="palmer203" /> V zameno je Avstrija obljubila, da bo podprla Rusijo pri uveljavljanju njenih pogodb z Osmani, če bodo druge članice zavezništva storile enako; Metternich se je zavedal, da je to za Britance politično nemogoče. Metternichov nasprotnik na ruskem dvoru, Kapodistrias, se je tam upokojil; vendar se je do konca aprila pojavila nova grožnja: Rusija je bila zdaj odločena posredovati v Španiji, kar je Metternich opisal kot "popoln nesmisel".<ref name="palmer203" /> Igral je na čas in prepričal svojega zaveznika Castlereagha, naj pride na Dunaj na pogovore pred načrtovanim kongresom v Veroni, čeprav je Castlereagh 12. avgusta storil samomor.<ref name="palmer212">{{harvnb|Palmer|1972|pp=212–219}}</ref> S Castlereaghovo smrtjo in oslabljenimi odnosi z Britanci je Metternich izgubil koristnega zaveznika.{{sfn|Bertier|1962|pp=146–147}} [[Veronski kongres]] je bil odličen družabni dogodek, a diplomatsko manj uspešen. Ker naj bi bil kongres zaskrbljen zaradi Italije, se je moral namesto tega osredotočiti na Španijo.<ref name="palmer212" /> Avstrija je pozvala k neintervenciji, vendar so Francozi s svojim predlogom za skupno invazijsko silo zmagali.<ref name="cecil211">{{harvnb|Cecil|1947|pp=211–212}}</ref> Prusija je zagotovila može,<ref name="cecil211" /> car pa je obljubil 150.000 mož.<ref name="palmer212" /> Metternicha so skrbele težave pri prevozu takšnega števila vojakov v Španijo in francoske ambicije, a je še vedno obljubil (čeprav le moralno) podporo skupni sili.<ref name="palmer212" /> V Veroni se je zadržal do 18. decembra, nato pa je nekaj dni preživel v Benetkah s carjem in nato sam v [[München|Münchnu]]. Na Dunaj se je vrnil v začetku januarja 1823 in ostal do septembra; po Veroni je potoval veliko manj kot prej, deloma zaradi novega položaja kanclerja in deloma zaradi vse slabšega zdravja. Prihod družine iz Pariza maja ga je spodbudil. V dunajski družbi je znova zasijal.<ref name="palmer218">{{harvnb|Palmer|1972|pp=218–224}}</ref> Politično gledano je bilo leto polno razočaranj. Marca so Francozi [[Sto tisoč sinov Saint Louisa|enostransko prečkali]] [[Pireneji|Pireneje]] in s tem razveljavili »moralno solidarnost«, vzpostavljeno v Veroni. Podobno je Metternich menil, da je novi [[papež Leon XII.]] preveč profrancoski, med Avstrijo in več nemškimi državami pa so se pojavile težave glede tega, zakaj niso bile vključene v Verono. Poleg tega je Metternich z diskreditacijo ruskega diplomata [[Carlo Andrea Pozzo di Borgo|Pozza di Borga]] namesto tega obnovil carjev prejšnji sum do njega. Še huje je bilo konec septembra: medtem ko je spremljal cesarja na srečanje z Aleksandrom v Černovicu, je Metternich zbolel za vročino. Ni mogel nadaljevati in se je moral zadovoljiti s kratkimi pogovori z ruskim zunanjim ministrom [[Karl Nesselrode|Karlom Nesselrodejem]]. Na pogovorih v Černovicu je v Metternichovi odsotnosti nestrpni car zahteval sklic kongresa v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], da bi razpravljali o vzhodnem vprašanju. Metternich, ki se je bal, da bi Rusi prevladovali v zadevah, je lahko le igral na čas.<ref name="palmer218" /> [[Slika:Office_Prince_Clemens_von_Metternich_1829.jpg|sličica|Metternichova pisarna, 1829]] Carjev dvojni predlog za srečanja v Sankt Peterburgu, rešitev vzhodnega vprašanja v korist Rusije in omejena avtonomija treh grških kneževin, je bil za druge evropske sile neprijetna kombinacija, potencialni udeleženci, kot je britanski zunanji minister Canning, pa so se počasi obračali stran, kar je Aleksandru zelo jezilo. Metternich je še nekaj mesecev zatem verjel, da si je pridobil edinstveno raven vpliva na carja.<ref name="palmer218" /> Medtem je obnovil konservativni program, ki ga je začrtal v Karlsbadu pet let prej, in si prizadeval za nadaljnje povečanje avstrijskega vpliva na nemški zvezni parlament. Tisk je tudi obvestil, da ne smejo več objavljati zapisnikov sej parlamenta, temveč le njegove sklepe. Leta 1824 je bil izvoljen za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> Januarja 1825 ga je začelo skrbeti zdravje njegove žene Eleonore in malo pred njeno smrtjo 19. marca v Parizu prispel do njene bolniške postelje. Iskreno je žaloval za njo in izkoristil priložnost za večerjo s pariško elito. Pripoved, ki jo je tam izrekel o carju, se je pojavila v medijih in ni okrepila njegovega ugleda. Pariz je zadnjič zapustil 21. aprila, po prihodu 7. maja pa se mu je v Milanu pridružil cesar. Papeževo povabilo, da postane kardinal cerkve, je zavrnil. Odpravil se je tudi na kratek izlet v Genovo. V začetku julija se je dvor razšel in Metternich je obiskal svoji hčerki Leontino (štirinajst) in Hermino (devet) v mirnem mestu [[Bad Ischl]]. Kljub osamljenosti je nenehno prejemal poročila, vključno s poročili o zloveščih dogodkih v Otomanskem cesarstvu, kjer je Ibrahim Ali iz Egipta hitro zatrl grški upor. Ukvarjati se je moral tudi s posledicami iz [[Sankt Peterburg]]a, kjer se je car, čeprav ni mogel sklicati polnega kongresa, pogovarjal z vsemi pomembnimi veleposlaniki. Do sredine maja je bilo jasno, da se zavezniki ne morejo odločiti o poteku ukrepov in zato Sveta aliansa ni bila več sposobna politična entiteta.<ref name="palmer227">{{harvnb|Palmer|1972|pp=227–230}}</ref> === Ogrski parlament, smrt Aleksandra I. in težave v Italiji === V zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja je Metternich svetoval Francu, da bi sklic [[Ogrski parlament|ogrskega parlamenta]] pomagal pridobiti odobritev finančne reforme. Pravzaprav je bil v parlamentu med letoma 1825 in 1827 300 sej, polnih kritik o tem, kako je cesarstvo spodkopalo zgodovinske pravice madžarskega plemstva. Metternich se je pritoževal, da je to "vmešavalo v [njegov] čas, [njegove] običaje in [njegovo] vsakdanje življenje", saj je bil prisiljen potovati v Bratislavo, da bi opravljal slovesne dolžnosti in opazoval.<ref name="palmer232">{{harvnb|Palmer|1972|pp=232–240}}</ref> Zaskrbljen je bil zaradi naraščajočega madžarskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in previden zaradi naraščajočega vpliva nacionalista [[István Széchenyi|Istvána Széchenyija]], s katerim se je leta 1825 srečal dvakrat. Sredi decembra, – ko se je vrnil na Dunaj – je z mešanimi občutki slišal za smrt carja Aleksandra. Carja je dobro poznal in se je spomnil na lastno krhkost, čeprav je smrt morda izbrisala kislo diplomatsko tablo. Poleg tega si je lahko pripisal zasluge za predvidevanje liberalnega decembrskega upora, ki ga je moral zatrti novi car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] Metternich se je takrat odločil, da bo poslal [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|nadvojvodo Ferdinanda]], da prvi vzpostavi stik z njim. Metternich je bil prijatelj tudi z britanskim odposlancem (vojvodo [[Arthur Wellesley|Wellingtonskim]]) in ga je zaprosil za pomoč, da bi "očaral" Nikolaja. Kljub temu prvih 18 mesecev Nikolajeve vladavine za Metternicha ni šlo dobro: prvič, Britanci so bili izbrani namesto Avstrijcev za nadzor rusko-osmanskih pogovorov;<ref>Britanija in Avstrija sta se želeli izogniti vojni, vendar si je britanski zunanji minister Canning želel avtonomne grške države. To bi bila tema mediacije z Osmani. Metternich pa je odločno nasprotoval spodbujanju nestabilnosti s preoblikovanjem kakršnih koli meja v vzhodni Evropi. {{harv|Palmer|1972|pp=236–237}}.</ref> in posledično Metternich ni mogel vplivati ​​na nastalo [[Akkermanska konvencija|Akkermansko konvencijo]]. Tudi Francija se je začela oddaljevati od Metternichovega neintervencionističnega stališča. Avgusta 1826 je ruski zunanji minister Nesselrode zavrnil Metternichov predlog za sklic kongresa, na katerem bi razpravljali o dogodkih, ki so sčasoma privedli do izbruha [[Portugalska državljanska vojna|državljanske vojne na Portugalskem]]. Avstrijski zunanji minister je to sprejel s "presenetljivo vztrajnostjo".<ref name="palmer232" /> 29. marca 1827 je Metternich govoril in se udeležil pogreba [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]], ki ga je morda srečal med Dunajskim kongresom, čeprav je bil Beethoven eden Metternichovih najostrejših kritikov. Leta 1826 je Metternich kupil posest cistercijanskega [[Samostan Plasy|samostana Plasy]], h kateri je spadala tudi oddaljena romarska cerkev [[Mariánska Týnice]] pri [[Kralovice|Kralovicah]]. Samostan je preuredil v rezidenco ter ga je dal obnoviti in s progresivnim gospodarskim upravljanjem izboljšal gospodarski donos pripadajočih obsežnih posesti, zlasti gozdov. Ostalo posest je družina Metternich uporabljala le za kmetijske namene in v cerkvi Mariánska Týnice zgradila žitnico.<ref>{{Cite web|last=Krtička|first=Jiří Bernard|title=The Resurrection and Second Life of Mariánská Týnice|website=Czech Galleries|url=https://ceskegalerie.cz/cs/umeni-historie/zmrtvychvstani-a-druhy-zivot-marianske-tynice|access-date=2023-07-17}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Cite web|title=Bunker beneath the Prelature: Cistercian Monastery Plasy|website=Radio Prague|url=http://www.radio.cz/de/artikel/132216|date=2010-10-02|access-date=2010-10-02}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Posestvo je bilo vredno 1.100.050 gld. Od skupno 27.888 hektarjev zemlje je bilo 13.127 ha posestev (gozdovi 8.831 ha, polja 2.986 ha). V lastnem upravljanju so upravljali 5–8 dvorišč, 13 ovčjih ograd, 13 gozdnih okrožij in 50 ribnikov. Na Metternichovo pobudo je bila leta 1829 v Plasyju ustanovljena železarna, ki je poleg uradnikov zaposlovala 169 delavcev.<ref>{{Cite web|last=Štýsová|first=Magdalena|title=Analysis of Forestry Maps of the Plasy Estate|url=https://kgm.zcu.cz/studium/ZaverecnePrace/2006/Stysova__Analyza_lesnickych_map_velkostatku_Plasy__DP.pdf|year=2006|type=magistrsko delo|access-date=2019-10-10|archive-date=2019-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010172551/https://kgm.zcu.cz/studium/ZaverecnePrace/2006/Stysova__Analyza_lesnickych_map_velkostatku_Plasy__DP.pdf|url-status=dead}}</ref> 5. novembra 1827 je baronica Antoinette von Leykam (1806–1829) postala Metternichova druga žena.<ref>{{cite web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz61264.html?language=en|title=Leykam, Christoph Ambros Freiherr von - Deutsche Biographie}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Maria|first1=Camarda Signorino Alessio|date=2021|title=Nobiltà iberica e mitteleuropea tra regni meridionali e territori forogiuliani: Una storia per immagini nello stemmario appartenuto al conte Heinrich von Attems, oggi conservato presso la biblioteca civica "V. Joppi" di Udine|url=https://heyjoe.fbk.eu/index.php/ataga/article/view/7067|journal=Atti dell'Accademia roveretana degli Agiati. A, Classe di scienze umane, lettere ed arti|volume=3|pages=77–117}}</ref> Spoznala sta se na Dunaju na plesu, ki ga je priredil britanski veleposlanik Henry Wellesley. Antoinette je bila stara (komaj) dvajset let in njuna poroka, majhna afera v Hetzendorfu (vasi tik pred Dunajem), je bila zaradi njunega različnega statusa deležna precejšnjih kritik. Pripadala je nižjemu plemstvu, toda Antoinettina gracioznost in šarm sta kmalu osvojili dunajsko visoko družbo.<ref name="palmer232" /> Istega dne so britanske, ruske in francoske sile v [[bitka pri Navarinu|bitki pri Navarinu]] uničile osmansko floto. Metternicha je skrbelo, da bi nadaljnje posredovanje strmoglavilo Osmansko cesarstvo in porušilo ravnovesje, ki je bilo vzpostavljeno leta 1815. V njegovo olajšanje sta se novi britanski premier Wellington in njegov kabinet prav tako bala, da bi Rusiji dala prednost na Balkanu.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|pp=227–228}}</ref> Potem ko je bil zavrnjen še en krog njegovih predlogov za kongrese, se je Metternich umaknil od vzhodnega vprašanja in septembra 1829 spremljal podpis [[Odrinski mir (1829)|Odrinskega miru]]. Čeprav ga je kritiziral, ker je bil prestrog do Turčije, je bil zasebno zadovoljen z njegovo popustljivostjo in obljubo grške avtonomije, zaradi česar je postala blažilec ruske širitve in ne ruska satelitska država. Metternichovo zasebno življenje so sočasno spremljale tragedije. Novembra 1828 mu je umrla mati, januarja 1829 pa je umrla Antoinette, pet dni po rojstvu sina Richarda. Sin Viktor, takrat mlajši diplomat, je zaradi jetike novembra 1829 umrl. Posledično je božič preživel sam in depresiven, zaskrbljen zaradi drakonskih metod nekaterih svojih kolegov konservativcev in obnovljenega pohoda liberalizma.<ref name="palmer241">{{harvnb|Palmer|1972|pp=241–245}}</ref> Maja si je Metternich privoščil prepotrebne počitnice na svojem posestvu v Johannisbergu. Mesec dni pozneje se je vrnil na Dunaj, še vedno zaskrbljen zaradi t. i. kaosa v Londonu in Parizu in vse manjše sposobnosti, da bi ga preprečil.<ref name="palmer241" /> Ko je slišal, da naj bi se Nesselrode zdravil v Karlsbadu, se je z njim tam srečal konec julija. Oštel je tihega Nesselroda, a se ni zameril. Dogovorila sta se za drugo srečanje avgusta. Medtem je Metternich slišal za francosko julijsko revolucijo, ki ga je globoko pretresla in nakazala potrebo po kongresu Četverne zveze.<ref name="palmer245">{{harvnb|Palmer|1972|pp=245–253}}</ref> Namesto tega se je Metternich po načrtih sestal z Nesselrodejem in čeprav je Rus zavrnil njegov načrt za obnovitev starega zavezništva, sta se strinjala glede vojn iz Karlsbada: panika je bila nepotrebna, razen če nova vlada ne bi pokazala ozemeljskih ambicij v Evropi.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=234}}</ref> Čeprav je bil Metternich s tem zadovoljen, so mu razpoloženje pokvarile novice o nemirih v Bruslju (takrat del [[Kraljevina Združene Nizozemske|Združenega kraljestva Nizozemske]]), odstop Wellingtona v Londonu in pozivi k ustavnosti v Nemčiji. Z mračnim in »skoraj morbidnim užitkom« je zapisal, da je to »začetek konca« stare Evrope. Kljub temu ga je spodbudilo dejstvo, da je julijska revolucija onemogočila francosko-rusko zavezništvo in da je Nizozemska sklicala kongres starega tipa, kakršnega je tako užival. Tudi sklic madžarskega parlamenta leta 1830 je bil uspešnejši od prejšnjih, saj je nadvojvodo Ferdinanda kronal za ogrske kralje z malo nestrinjanja. Poleg tega je bila do novembra dogovorjena njegova zaroka s 25-letno grofico Melanie Zichy-Ferraris, ki je izhajala iz madžarske družine, ki so jo Metternichevi že dolgo poznali. Objava je na Dunaju povzročila veliko manj vznemirjenja kot Metternichova prejšnja nevesta in sta se 30. januarja 1831 poročila.<ref name="palmer245" /> Februarja 1831 so uporniki zavzeli [[Parma|Parmo]], [[Modena|Modeno]] in [[Bologna|Bologno]] ter Francijo zaprosili za pomoč. Njihovi nekdanji vladarji so zaprosili za pomoč Avstrijo, toda Metternich si je želel, da bi avstrijske čete brez dovoljenja novega [[Papež Gregor XVI.|papeža Gregorja XVI.]] vkorakal v [[Papeška država|Papeško državo]]. Vendar je zasedel Parmo in Modeno (obe sta vladali Habsburžani) in sčasoma prestopil na papeško ozemlje. Posledično se je Italija do konca marca pomirila. Julija je odobril umik čet iz Papeške države, toda do januarja 1832 so se vrnile, da bi zatrle drugi upor.<ref name="palmer245" /> Metternich se je do takrat že opazno staral: lasje so mu bili sivi, obraz pa upadel in vdrt, čeprav je žena še vedno uživala v njegovi družbi. Februarja 1832 se mu je rodila hči, prav tako Melanie; leta 1833 sin Klemens, ki je umrl star dva meseca; oktobra 1834 drugi sin Paul; in leta 1837 tretji sin z Melanie, Lothar. Politično je imel Metternich novega nasprotnika, lorda [[Henry John Temple|Palmerstona]], ki je leta 1830 prevzel britansko zunanje ministrstvo. Do konca leta 1832 sta se spopadla praktično pri vseh vprašanjih. »Skratka,« je zapisal Metternich, »se Palmerston moti glede vsega.«<ref name="palmer255">{{harvnb|Palmer|1972|pp=255–264}}</ref> Metternicha je predvsem motilo njegovo vztrajanje, da ima VB v skladu s sporazumi iz leta 1815 pravico nasprotovati avstrijskemu zaostrovanju nadzora nad univerzami v Nemčiji, kot je Metternich storil ponovno leta 1832. Metternicha je skrbelo tudi, da bi se njegov vpliv znatno zmanjšal, če bi se prihodnji kongresi odvijali v Veliki Britaniji, kot si je želel Palmerston.<ref name="palmer255" /> === Ponovna obravnava vprašanja vzhoda in mir v Evropi === [[Slika:Metternich_(c._1835-40).jpg|sličica|Metternich, ok. 1835–1840]] Leta 1831 je [[Egiptovsko-osmanska vojna (1831–1833)|Egipt napadel Osmansko cesarstvo]]. Nekateri so se bali, da bo Osmansko cesarstvo propadlo, kar Avstriji ne bi koristilo. Metternich je zato predlagal večstransko podporo Osmanskemu cesarstvu in sklical dunajski kongres, da bi uredili podrobnosti, vendar so se Francozi izogibali, Britanci pa so zavrnili njegov predlog. Do sredine leta 1833 so anglo-avstrijski odnosi dosegli novo dno. Z Rusijo je bil Metternich bolj samozavesten glede vpliva. Vendar se je zmotil in je od daleč opazoval rusko posredovanje v regiji, ki je doseglo vrhunec s [[Hünkârska pogodba (1833)|Hünkârsko pogodbo]]. Še vedno se je dogovoril za srečanje s pruskim kraljem [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III.]] v Teplicah in za spremljanje cesarja Franca na srečanju s carjem Nikolajem v [[Mnichovo Hradiště|Mnichovem Hradištu]] septembra 1833. Prvo srečanje je potekalo dobro – Metternich se je še vedno počutil sposobnega prevladovati nad Prusi, kljub njihovemu napredujočemu gospodarstvu v Evropi prek [[Nemška carinska zveza|Nemške carinske zveze]] (''Zollverein''). Nadaljevanje je bilo bolj napeto, ampak ko se je Nicholas nekoliko omehčal, so sklenili tri münchengrätske sporazume, ki so oblikovali novo konservativno zvezo za ohranjanje obstoječega reda v Turčiji, na Poljskem in drugod.<ref>{{harvnb|Okey|2001|p=78}}</ref> Metternich je odšel zadovoljen; njegovo edino razočaranje je bilo, da se je moral zavezati, da bo do poljskih nacionalistov strožji. Skoraj takoj je slišal za ustanovitev [[Četverodna zveza 1834|Četverne zveze leta 1834]] med Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. To zavezništvo liberalcev je bila takšna žalitev avstrijskih vrednot, da je Palmerston zapisal, da bi »rad videl Metternichov obraz, ko bo bral našo pogodbo«. Dejansko je bila deležna ostro obsodbo, predvsem zato, ker je bila povod za izbruh vojne. Metternich je poskušal z dvema pristopoma: spletkariti za odstavitev britanskega zunanjega ministra in (zaman) poskušati skleniti sporazume med silami. Palmerston je novembra res zapustil položaj, vendar le začasno in ne po Metternichovi zaslugi. Vendar se je obsežni vojni izognil in je Četverna zveza začela razpadati. 2. marca 1835 je umrl cesar Franc, nasledil pa ga je epileptični sin [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] Kljub razširjenemu mnenju, da je bil Ferdinand »duh monarha«, je Metternich zelo cenil legitimnost in si je prizadeval za delovanje vlade. Kmalu ga je spremljal na njegovem prvem srečanju s carjem Nikolajem in pruskim kraljem, ponovno v Teplicah. Ferdinand je bil prevzet, še posebej, ko so delegacije paradirale v Prago. Na splošno pa je bilo srečanje mirno.<ref name="palmer264">{{harvnb|Palmer|1972|pp=264–270}}</ref> Naslednjih nekaj let je za Metternicha minilo razmeroma mirno: diplomatski zapleti so bili omejeni na občasne ostre izmenjave s Palmerstonom in na Metternichov neuspeh, da bi posredoval med Britanci in Rusi v njihovem sporu glede Črnega morja. Prav tako si je prizadeval uvesti nove tehnologije, kot so železnice, v Avstrijo. Najbolj pereče vprašanje je bila Ogrska, kjer je Metternich še naprej okleval podpreti sredinskega in nacionalističnega Széchenyija. Njegova neodločnost je bila »žalosten pokazatelj upadanja njegove politične moči in vpliva«.<ref name="palmer271">{{harvnb|Palmer|1972|pp=271–279}}</ref> Na dvoru je Metternich vse bolj izgubljal moč v korist vzhajajoče zvezde [[Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky|Franza Antona von Kolowrat-Liebsteinskega]], zlasti pri njegovih predlogih za povečanje vojaškega proračuna. Po neuspelem poskusu leta 1836, da bi uveljavil ustavno reformo (ki bi mu dala večji vpliv) – ki ga je v veliki meri preprečil bolj liberalno misleči [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvoda Janez]] – je bil Metternich prisiljen deliti več moči s Kolowratom in [[Nadvojvoda Ludvik Avstrijski|nadvojvodo Ludvikom]] v okviru avstrijske [[Tajna državna konferenca Avstrijskega cesarstva|tajne državne konference]]. Odločanje je bilo ustavljeno.<ref name="palmer271" /><ref>{{harvnb|Okey|2001|pp=94–95}}</ref> Vzdrževanje njegovih posesti v Johannisbergu, Königswartu in [[Plasy|Plasyju]] mu je v času, ko je moral preživljati štiri majhne otroke, jemalo veliko sredstev, kar mu je povzročalo še večji stres.<ref name="palmer271" /> [[Slika:Reception_of_Grand_Duke_Alexander_Nikolayevich_by_Prince_Metternich_in_the_Vienna_Hofburg_in_1829,_by_Ferdinand_Georg_Waldmüller.jpg|sličica|Sprejem velikega vojvode [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra Nikolajeviča]] pri Metternichu v dunajskem [[Hofburg|Hofburgu]], 1839]] Metternich je že dolgo napovedoval novo krizo na Vzhodu in ko je leta 1839 izbruhnila egiptovsko-osmanska vojna, si je želel ponovno vzpostaviti avstrijske diplomatske akreditacije. Hitro je zbral predstavnike na Dunaju, od koder so 27. julija [[Carigrad|Carigradu]] poslali sporočilo, v katerem so jim obljubili podporo. Vendar je car Nikolaj iz Sankt Peterburga poslal Metternichu sporočilo, v katerem je izpodbijal Dunajsko trditev o osrednji diplomatski vlogi. Metternich je delal tako vneto, da je zbolel in naslednjih pet tednov počival v Johannisbergu.<ref name="palmer279">{{harvnb|Palmer|1972|pp=279–283}}</ref> Avstrijci so izgubili pobudo in Metternich se je moral sprijazniti s tem, da bo London novo središče pogajanj o vzhodnem vprašanju. Le tri tedne po ustanovitvi je Metternichova Evropska liga velikih sil (njegov diplomatski odgovor na agresivne poteze francoskega predsednika vlade [[Adolphea Thiersa]]) postala zgolj zanimivost. Prav tako se je malo slišalo o njegovih predlogih za sklic kongresa v Nemčiji. Zavrnjen je bil tudi ločen poskus krepitve vpliva veleposlanikov, nameščenih na Dunaju. To je zaznamovalo njegov preostanek kanclerskega mandata.<ref name="palmer279" /> Drugim se je zdelo, da je njegova bolezen uničila njegovo radost do položaja. V naslednjem desetletju se je njegova žena tiho pripravljala na njegovo upokojitev ali smrt na položaju. Metternichovo delo v zgodnjih 1840-ih je bilo spet v znamenju Madžarske in, bolj splošno, vprašanj nacionalne identitete znotraj cesarstva. Tukaj je Metternich »kazal [trenutke] ostre zaznave«. Njegovi madžarski predlogi pa so prišli veliko prepozno, saj je [[Lajos Kossuth]] že vodil vzpon madžarskega nacionalizma. Metternichova podpora drugim narodnostim je bila neenakomerna, saj je nasprotoval le tistim, ki so ogrožale enotnost cesarstva.<ref name="palmer286">{{harvnb|Palmer|1972|pp=286–295}}</ref> Na državni konferenci leta 1840 je Metternich izgubil svojega glavnega zaveznika, grofa Karla von Clam-Martinica (1792–1840), kar je še poslabšalo ohromelost v osrčju avstrijske vlade. Zdaj se je trudil uveljaviti celo želeno raven cenzure. Režimu od zunaj ni bilo večjih izzivov.<ref name="palmer286" /> Italija je bila tiha in niti Metternichov poskus pridiganja novemu pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu IV.]] niti dolgčas nove [[Viktorija Britanska|britanske kraljice Viktorije]] na njunem prvem srečanju nista predstavljala takojšnjih težav. Veliko bolj zaskrbljujoč je bil car Nikolaj, ki je izražal slabo mnenje o Avstriji. Po improvizirani turneji po Italiji leta 1845 se je car nepričakovano ustavil na Dunaju. Že tako slabe volje je bil neroden gost, čeprav je med kritikami Avstrije Metternicha pomiril, da Rusija ne bo ponovno napadla Osmanskega cesarstva. Dva meseca pozneje sta morali njuni državi sodelovati glede [[Gališki kmečki upor (1846)|galicijskega kmečkega upora]], ki mu je sledil pokol in razglasitve neodvisnosti [[Svobodno mesto Krakov|Svobodnega mesta Krakov]]. Odobril je okupacijo mesta in vojaško vzpostavitev reda v okoliških območjih, z namenom, da bi razveljavil navidezno neodvisnost, ki je bila Krakovu podeljena leta 1815. Po mesecih pogajanj s Prusijo in Rusijo je Avstrija novembra 1846 mesto priključila. Metternich je to imel za osebno zmago, a hkrati za dejanje dvomljive koristnosti: poljski disidenti niso bili le uradno del Avstrije, temveč je vseevropsko poljsko disidentsko gibanje aktivno delovalo proti »Metternichovemu sistemu«, ki je razveljavil pravice, določene leta 1815. VB in Francija sta bili videti podobno ogorčeni, čeprav so bili pozivi k Metternichovemu odstopu prezrti. Naslednji dve leti Ferdinand ni mogel abdicirati v korist svojega nečaka brez regentstva; Metternich je verjel, da ga bo Avstrija v vmesnem času potrebovala in, da bo vlado ohranil skupaj.<ref name="palmer286" /> == Revolucije leta 1848 == {{glavni|Revolucije leta 1848}} [[Slika:Revolutions_of_1848_in_Europe_(pasopt_eng).svg|sličica|Revolucije leta 1848 v Evropi]] Čeprav je bil Metternich utrujen, so iz njegovega kanclerskega urada kar naprej prihajali memorandumi. Kljub temu ni predvidel gradbene krize. Novi [[papež Pij IX.]] si je pridobival sloves liberalnega nacionalista, ki je bil protiutež Metternichu in Avstriji; hkrati je cesarstvo zaradi slabe letine doživljalo brezposelnost in naraščajoče cene. Metternicha je zmedlo ogorčenje Italijanov, papeža in Palmerstona, ko je sredi leta 1847 ukazal zasedbo Ferrare, ki je bila pod papeškim nadzorom. Kljub temu, da sta si s [[François Guizot|Françoisom Guizotom]] prvič po letih zagotovili francosko soglasje glede [[Vojna Sonderbunda|švicarske državljanske vojne]], sta bili Francija in Avstrija prisiljeni podpreti odcepljene kantone.<ref name="palmer298">{{harvnb|Palmer|1972|pp=298–311}}</ref> Predlagali sta konferenco, vendar je vlada upor zatrla. To je bil hud udarec za Metternichov ugled, njegovi nasprotniki na Dunaju pa so to označili za dokaz njegove nesposobnosti. Januarja 1848 je Metternich napovedal težave v Italiji v prihodnjem letu.<ref>Le dva tedna pozneje je na Siciliji izbruhnila revolucija, vendar je bil Rim tisti, ki ga je označil za središče prihodnjih težav. {{harv|Palmer|1972|pp=298–311}}.</ref> Na podlagi tega je ukrepal tako, da je v Italijo poslal odposlanca [[Karl Ludwig von Ficquelmont|Karla Ludwiga von Ficquelmonta]], obudil svoje načrte za italijansko kanclerstvo iz leta 1817 in s Francozi dogovoril različne načrte za nepredvidene razmere. Konec februarja je avstrijski feldmaršal [[Josef Radetzky|Josef Radetsky]] zaradi širjenja nemirov v avstrijski Italiji uvedel [[vojno stanje]]. Kljub temu in vesti o ponovni revoluciji v Franciji je bil Metternich previden, saj je še vedno menil, da je domača revolucija malo verjetna.<ref name="palmer298" /> [[Slika:Fluchtkarikatur-metternich.jpg|sličica|Karikatura o Metternichovem pobegu, marec 1848]] 3. marca je imel Kossuth v madžarskem parlamentu ognjevit govor, v katerem je pozval k ustavi.<ref name="musulin305">{{harvnb|Musulin|1975|pp=305–306}}</ref> Šele 10. marca je Metternicha zaskrbelo dogajanje na Dunaju, kjer so se pojavljale grožnje in proti grožnje. Organizirani sta bili dve peticiji, ki sta pozivali k večji svobodi, preglednosti in zastopanosti. Študenti so sodelovali v več demonstracijah, ki so dosegle vrhunec 13. marca, ko so pozdravili cesarsko družino, a izrazili jezo nad Metternichom. Po običajnem dopoldnevu so Metternicha kmalu po poldnevu poklicali na sestanek z nadvojvodo Ludvikom.<ref name="palmer298" /> Kot kancler je dal na ulice poslati vojake in hkrati napovedal vnaprej dogovorjeno in minimalno koncesijo. Popoldne je množica postala sovražna in divizija vojakov je nanjo odprla ogenj ter ubila pet ljudi. "Drhal" je bila zdaj resnično razburjena, saj so se liberalcem pridružili prikrajšani Dunajčani, ki so začeli povzročati kaos.<ref name="palmer298" /> Študenti so ponudili ustanovitev provladne [[Akademska legija (Dunaj)|akademske legije]], če bodo njihove zahteve izpolnjene. Ludvik je bil pripravljen sprejeti odstop in je Metternichu povedal, naj odstopi, na kar je ta nejevoljno pristal.<ref>{{harvnb|Okey|2001|pp=128–129}}</ref> Potem ko je spal v kanclerskem uradu, so mu svetovali, naj bodisi umakne odstop bodisi zapusti mesto. Potem ko mu je Ludvik poslal sporočilo, da vlada ne more zagotoviti njegove varnosti, se je Metternich odpravil v hišo grofa Taaffeja in nato s pomočjo prijateljev [[Charles von Hügel|Karla von Hügla]] in [[Johann Rechberg|Johanna Rechberga]] dosegel družinsko rezidenco kneza Liechtensteina v [[Valtice|Valticah]]. Metternichova hči Leontina se jim je pridružila 21. marca in predlagala Anglijo kot zatočišče; Metternich, Melanie in 19-letni Richard so se strinjali, odpravili so se na pot, mlajše otroke pa pustili pri Leontini.<ref name="palmer3122">{{harvnb|Palmer|1972|pp=312–319}}</ref> Metternichov odstop je bil na Dunaju sprejet z navdušenjem in celo dunajski meščani so pozdravili konec Metternichove dobe socialnega konzervativizma.<ref>{{harvnb|Musulin|1975|p=308}}</ref> == Izgnanstvo, vrnitev in smrt == [[Slika:PRINCE_METTERNICH,_1773-1859_Austrian_Statesman_lived_here_in_1848.JPG|sličica|Modra plošča na trgu Eaton Square v spomin na eno od Metternichovih londonskih rezidenc med njegovim izgnanstvom]] Po devetih dneh (tesnobnega) potovanja, med katerim so jih v nekaterih mestih počastili, v druga pa jim je bil vstop prepovedan, so: Metternich z ženo in sinom Richardom prispeli v nizozemsko mesto [[Arnhem]]. Ostali so, dokler si Metternich ni opomogel, nato pa so prispeli v [[Amsterdam]] in nato [[Haag]], kjer so čakali na rezultate demonstracij angleških [[Čartizem|čartistov]], načrtovanih za 10. april. 20. aprila so pristali v Blackwallu v Londonu, kjer so dva tedna bivali v hotelu Brunswick na Hanover Squareu, dokler niso našli stalnega prebivališča. Metternich je v Londonu večinoma užival: vojvoda Wellingtonski, ki je bil zdaj star skoraj osemdeset let, ga je poskušal zabavati, obiskali pa so ga tudi Palmerston, Guizot (ki je zdaj prav tako v izgnanstvu) in [[Benjamin Disraeli]], ki so uživali v njegovih političnih pogovorih. Edino razočaranje je bilo, da Victoria sama ni priznala njegove prisotnosti v prestolnici. Trojica je za štiri mesece najela hišo na naslovu Eaton Square 44. Mlajši otroci so se jim pridružili poleti. Dogodke v Avstriji je spremljal od daleč. Znano je bilo, da je zanikal, da bi kdaj storil napako; pravzaprav je nemire v Evropi razglasil za opravičilo svoje politike. Na Dunaju ga je postcenzurni tisk še naprej napadal; zlasti so ga obtožili poneverbe in sprejemanja podkupnin, kar je sprožilo preiskavo. Metternicha so sčasoma oprostili bolj skrajnih obtožb, iskanje dokazov za manjše pa je ostalo praznih rok. Medtem je bil Metternich ironično odvisen od posojil, ker mu je bila odrečena pokojnina. [[Slika:Metternich_Klemens_Fst.jpg|levo|sličica|Fotografija kneza Metternicha v pozni starosti]] Sredi septembra se je družina preselila na Brunswick Terrace 42 v [[Brighton|Brightonu]] na južni obali Anglije. Obiskali so jih parlamentarni predstavniki, zlasti Disraeli, pa tudi Metternichova nekdanja prijateljica Dorothea Lieven (Melanie je vodila spravo med njima). Družina se je 23. aprila 1849, v pričakovanju obiska Metternichove hčerke Leontine in svoje hčerke Pauline, preselila v apartmajsko sobo v [[Palača Richmond|palači Richmond]]. Med obiskovalci so bili Wellington, ki je še vedno pazil na Metternicha; skladatelj [[Johann Strauss starejši|Johann Strauss]] in Dorothea de Dino, sestra Metternichove nekdanje ljubice Wilhelmine Saganske;<ref>Več biografov sprejema pričevanje mlade Pauline, da je bila pravzaprav Wilhelmine tista, ki jo je obiskala. Vendar to nasprotuje uveljavljenemu datumu Wilhelmine smrti – 1839.{{harv|Palmer|1972|p=322}}.</ref> in nekdanja ljubica [[Catherine Bagration]].<ref name="palmer319">{{harvnb|Palmer|1972|pp=319–327}}</ref> Metternich je kazal znake staranja, njegovo pogosto omedlevanje pa je vzbujalo zaskrbljenost. Nekdanjega kanclerja je potrla tudi odsotnost komunikacije z novim cesarjem [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francem Jožefom I.]] in avstrijsko vlado. Leontine je pisala na Dunaj, da bi spodbudila ta stik, in avgusta je Metternich prejel topel dopis Franca Jožefa; iskren ali ne, ga je to precej okrepilo. Od sredine avgusta je Melanie začela zagovarjati selitev v Bruselj, mesto z nižjimi življenjskimi stroški in bližje središču celinskih političnih dogajanj. Tja so prispeli oktobra in prenočili v hotelu Bellevue. Ker so se revolucionarni pretresi polegali, je Metternich upal, da se bodo vrnili na Dunaj. Njihovo bivanje se je dejansko raztegnilo na več kot 18 mesecev, medtem ko je Metternich čakal na priložnost za vrnitev v avstrijsko politiko. Bivanje je bilo dokaj prijetno (in poceni), najprej na Boulevard de l’Observatoire, pozneje pa v četrti Sablon, zaznamovano z obiski politikov, pisateljev, glasbenikov in znanstvenikov. Za Metternicha pa sta se občutek enoličnosti in domotožje le še stopnjevala. Marca 1851 ga je Melanie spodbudila, da je pisal novi politični sili na Dunaju, knezu Schwarzenbergu in ga vprašal, ali se lahko vrne, če obljubi, da se ne bo vmešaval v javne zadeve. Aprila je prejel pritrdilen odgovor, odobren s strani Franca Jožefa.<ref name="palmer319" /> == Opombe == {{Reflist|30em|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Bertier de Sauvigny|first=Guillaume de|author-link=|translator=Peter Ryde|title=Metternich and His Times|url=https://archive.org/details/metternichhistim0000bert|url-access=registration|publisher=Darton, Longman and Todd|location=London|year=1962|ref={{harvid|Bertier|1962}}}} * {{cite book|last=Cecil|first=Algernon|title=Metternich|url=https://archive.org/details/metternich1773180000ceci_s8n4|url-access=registration|year=1947|publisher=Eyre and Spottiswoode|location=London|edition=3rd}} * {{cite book|first=Franklin L.|last=Ford|title=Europe, 1780–1830|url=https://books.google.com/books?id=pDbwSQAACAAJ|year=1971|publisher=Longman|location=Hong Kong|isbn=978-0-582-48346-0}} * {{cite book|last=Hamilton-Williams|first=David|title=Waterloo New Perspectives: the Great Battle Reappraised|publisher=Wiley|year=1996|isbn=0-471-05225-6}} * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{cite book|last=May|first=Arthur J.|author-link=|title=The Age of Metternich 1814–1848|year=1963}} * {{cite book|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{cite journal|last=Nadeau|first=Ryan M.|year=2016|title=Creating a Statesman: The Early Life of Prince Clemens von Metternich and its Effect on his Political Philosophy|url=https://cupola.gettysburg.edu/ghj/vol15/iss1/5/|journal=The Gettysburg Historical Journal|volume=15|issn=2327-3917|oclc=830314384}} * {{cite book|first=Robin|last=Okey|title=The Habsburg Monarchy, c.&nbsp;1765–1918|url=https://books.google.com/books?id=G1WUQgAACAAJ|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-39654-4}} * {{cite book|last=Palmer|first=Alan|author-link=|title=Metternich: Councillor of Europe|edition=1997 reprint|isbn=978-1-85799-868-9|publisher=Orion|location=London|year=1972}} * {{Cite EB1911|wstitle=Metternich-Winneburg, Clemens Wenzel Lothar|volume=18|pages=301–307|first=Walter Alison|last=Phillips|author-link=}} * {{cite book|last=Riley|first=J. P.|title=Napoleon and the World War of 1813: Lessons in Coalition Warfighting|year=2013|publisher=Routledge}} * {{cite book|last=Ross|first=Stephen T.|title=European Diplomatic History 1789–1815: France against Europe|year=1969}} * {{cite book|last=Seward|first=Desmond|author-link=|title=Metternich: The First European|url=https://archive.org/details/metternichfirste0000sewa|location=London|publisher=Viking|year=1991|isbn=978-0-670-82600-1}} * {{cite journal|last=Sked|first=Alan|year=1983|title=Metternich|journal=History Today|volume=33|issue=6}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}} == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] 5srxgxemuy5zmtwomh67wp4402jpjus 0 159863 6688769 6683822 2026-06-13T12:19:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 častni občan popravki 6688769 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | nationality = {{ikona zastave|SLO}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ubl|{{ikona zastave|SFRJ}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]|{{ikona zastave|SLO}} [[Slovenija|Slovenije]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|{{small|[[diploma]] 1973}}|{{small|[[magisterij]] 1978}}|{{small|[[doktorat]] 1994}}}} | thesis_title = Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49 | thesis_url = | thesis_year = 1994 | spouse = [[Jelka Melik]] (*1951) | children = {{ubl|Gal (*1975)|Barbara (*1982)}} }} '''Stane Granda''' [stáne gránda], [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[publicist]], * [[8. april]] [[1948]], [[Novo mesto]]. Granda je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1978 je tam magistriral, leta 1994 pa [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49''. Med letoma 1973 in 1979 je deloval na [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitutu za novejšo zgodovino]] v Ljubljani (IZDG), od tedaj pa na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], ki ga je v letih 1983-96 vodil kot upravnik oziroma predstojnik. Predaval je na [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]] ljubljanske univerze (zgodovino javne uprave na Slovenskem) in na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], od 2007 kot redni profesor. Od leta 2003 do upokojitve je bil [[znanstveni svetnik]] na ZRC SAZU. Ukvarja se predvsem z agrarno zgodovino in [[revolucije leta 1848|revolucijo leta 1848]] na Slovenskem ter raziskuje gospodarsko, politično in družbeno zgodovino Slovencev od začetka 19. stoletja do 1941, s splošnejšega vidika pa tudi v kasnejših odbobjih. Bil je odgovorni urednik ''Kronike'' (časopisa za slovensko krajevno zgodovino), zdaj je član uredniškega odbora te revije. Aktualne komentarje objavlja tudi v revialnem tisku. Januarja 2006 je bil izvoljen za predsednika programskega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Je član Sveta za splošno izobraževanje v okviru katerega je predsednik Komisije za učbenike ter predsednik strokovnega sveta [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]]. Ob upokojitvi je bil imenovan za zaslužnega raziskovalca ZRC SAZU in [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]], leta 2013 je postal častni občan občine [[Šmarješke Toplice]], leta 2020 pa častni občan [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. Leta 2017 je prejel tudi [[odličje sv. Cirila in Metoda]] Slovenske škofovske konference. Poročen je z [[Jelka Melik|Jelko Melik]], hčerjo zgodovinarja in akademika [[Vasilij Melik|Vasilija Melika]]. == Izbrana bibliografija == * ''Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49'' - Novo mesto, Ljubljana, 1995. ISBN 961-6000-53-5 * ''Hočemo Slovenijo'', 1999. * ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''. Ljubljana, 1999. ISBN 961-6017-84-5 * ''Slovenski katoličani jutri'', 2003. * ''Od države na Slovenskem do slovenske države'' (soavtor), 2004. * ''Novo mesto'' (prenovljena izd.) Novo mesto, 2007. ISBN 978-961-6421-56-0 * ''Slovenia: An Historical Overview''. Ljubljana, 2008. ISBN 978-961-6435-47-5 * ''Slovenija: pogled na njeno zgodovino''. Ljubljana, 2008. ISBN 978-961-6435-49-9 * ''Mala zgodovina Slovenije''. Celje, 2008. ISBN 978-961-218-777-4 * ''Vižmarski tabor: tabor vseh taborov''. Ljubljana, 2019. * ''Pot v samoslovenstvo: prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev'', 2022. == Sklici == {{sklici|1}} {{prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{škrbina-zgodovinar}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Granda, Stane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Novi Gorici]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Novo mesto]] 5nj26q6pfqiq0iflq1sy08i9weqauls 0 163421 6688945 6688484 2026-06-13T19:34:39Z ~2026-34940-48 261598 /* */ 6688945 wikitext text/x-wiki {{lektura|datum=maj 2012}} {{Posodobi}} {{Infobox football biography | fullname = Lionel Andrés Messi | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 170 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Inter Miami CF]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]] | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6 | years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474 | years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22 | years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83 | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2005– | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 180 | nationalgoals3 = 106 | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}} {{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} }} '''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov, v očeh mnogih celo za najboljšega. Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 3 naslove UEFA Lige prvakov (2009,2011,2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji. == Kariera == === Začetki === Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri. Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal. === FC Barcelona === Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni. === Paris Saint-Germain === Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. === Argentina U20 === Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja. === Državna reprezentanca === 4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši." === Sezona 2005/06 === 16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom. Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju. Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi. === Sezona 2006/07 === Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka. [[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]] Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]] === Copa America 2007 === Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje. Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale. Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu. === Sezona 2007/08 === Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi. === Sezona 2009-11 === V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal. === 2012: Rekordno leto === 7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. == Statistika == === Učinkovitost pri Barceloni === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref> !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref> !colspan="2"|Skupaj |- !Nastop !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli |- |rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]] |[[La Liga season 2004/2005|2004-05]] |7||1||1||0||1||0||21||1 |- |[[La Liga season 2005/2006|2005-06]] |17||6||2||1||6||1||25||8 |- |[[La Liga season 2006/2007|2006-07]] |26||14||4||2||6||1||36||17 |- |[[La Liga 2007-08|2007-08]] |22||9||2||0||6||6||29||15 |- ! colspan="2" | Skupno v karieri !72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41 |} nast=nastopi ==Priznanja== Z [[Argentina national football team|Argentino]]: * {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto *FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto *Copa America 2015: drugo mesto *Copa America 2016: drugo mesto *Copa America 2019: tretje mesto *Copa America 2021: prvaki *FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki Z [[FC Barcelona|Barcelono]]: * {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019 * {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006 * {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015 Posamična priznanja: * Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005 * [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref> * [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref> * [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005 * [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006 * [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007 * [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref> * Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref> * Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref> * [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]: ** 3 mesto: 2007 * [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/> * [[FIFA Naj igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref> * [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref> == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Lionel Messi}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{FIFA Zlata žoga}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] la0o5tm2lcmuyzx0gud8tbwbo2kmbx0 0 166787 6689105 6606282 2026-06-14T09:02:31Z Neka oseba 238731 6689105 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = ND Gorica | current = Prva slovenska nogometna liga 2016/17 | image = [[Slika:NDGorica.png|200px]] | fullname = Nogometno društvo Gorica | nickname = Vrtnice <br> Plavo-beli | founded = 1947, ''kot FD Gorica'' | ground = [[Športni park Nova Gorica]],<br />[[Nova Gorica]] | capacity = 3,066 | chairman = {{ikonazastave|SLO}} [[Uroš Blažica]] | coach = {{ikonazastave|SLO}} [[Oliver Bogatinov]] | league = 2. SLN | season = [[2.SNL 2025/26|2025/26]] | position = 15. mesto | pattern_la1 = _gorica1617H | pattern_b1 = _gorica1617h | pattern_ra1 = _gorica1617H | pattern_sh1 = | leftarm1 = 89CFF0 | body1 = | rightarm1 = 89CFF0 | shorts1 = 89CFF0 | socks1 = 89CFF0 | pattern_la2 = _gorica1617A | pattern_b2 = _gorica1617a | pattern_ra2 = _gorica1617A | pattern_sh2 = | leftarm2 = 000064 | body2 = 000064 | rightarm2 = 000064 | shorts2 = 000064 | socks2 = 000064 | website = http://www.nd-gorica.com }} '''Nogometno društvo Gorica''', krajše '''ND Gorica''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogomet]]ni klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]]. Ustanovljen leta 1947. Klub je štirikrat osvojil naslov državnega prvaka, trikrat [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Slovenije]] in enkrat [[SuperPokal Slovenije]]. ==Zgodovina== ===Začetki goriškega nogometa=== Prvi zametki oz. korenine današnjega Nogometnega društva [[GORICA]] segajo v jesen leta [[1947]], ko so se takoj po vrnitvi Primorske k matični domovini, klubi iz sosednjih Bilj, [[Mirna]] in Šempetra združili v Fizkulturno, kasneje Telovadno, društvo [[Gorica]], ki je svoj dom imelo na igrišču za šempetrsko bolnico. V prvih letih delovanja so znotraj novoustanovljenega društva razvijali tudi košarko, [[kolesarstvo]], atletiko in [[hokej]] na betonu. Vzporedno z društvom v Šempetru so se bolj dejavno z nogometom ukvarjali tudi v [[Solkan]]u. Začetki tamkajšnjega dogajanja segajo že v leto [[1918]], ko je bil ustanovljen [[klub]] z imenom [[Volga]], ki se je po drugi svetovni vojni preimenoval v NK Branik. ===Slovenski prvaki 1955=== Prvi vidnejši uspeh novega društva iz Šempetra, ki je v petdesetih letih nosil imeni [[Železničar]] ter ŽNK [[Nova Gorica]], sega v sezono 1954/55, ko so prvič postali slovenski prvaki. Po osvojenem naslovu v zahodnem delu tedanje slovenske lige so se v finalu pomerili z Rudarjem iz Trbovelj. Po visokem porazu z 1:4 na prvem srečanju, so na drugem pred več kot dva tisoč gledalci v Šempetru, z izjemno igro presenetili in se veselili s 5:1. Osvojitev naslova slovenskih prvakov je pomenil napredovanje v slovensko-hrvaško ligo, ki je bila v rangu kasnejše druge zvezne lige. Nastopanje med jugoslovanskimi klubi je društvo precej izčrpalo. Na mestu prvega trenerja je s kratkimi vmesnimi prekinitvami kar trinajst sezon zdržal [[Edko Koglot]], med igralci pa so v tistem obdobju svoj [[pečat]] med drugimi pustili [[Ivan Markič]] – Biča, [[Vlado Korpar]] in [[vratar (šport)|vratar]] [[Igor Pignatari]]. ===Preselitev v mesto vrtnic=== Pomembno zgodovinsko prelomnico predstavlja leto [[1963]], ko je prišlo do preselitve kluba iz Šempetra v Novo Gorico, na takrat še povsem neurejen [[stadion]] v Športnem parku. Istočasno se je šempetrski klub združil s solkanskim Branikom, novo društvo pa si je nadelo ime NK Nova Gorica. Do slovenske samostojnosti leta [[1991]] je Goriško [[moštvo]] vseskozi, z redkimi izjemami, ko so dvakrat za kratek čas izpadli v drugo ligo, nastopalo prvi slovenski ligi, ki je bila ob rednih spremembah tekmovalnih sistemov tretje oziroma četrto razredno tekmovanje v okviru nekdanje Jugoslavije. Najboljši dosežek je Vozilom, kot se je v obdobju 1971-1991 imenoval klub, uspel z drugim mestom v sezoni 1968/69. Člani sijajne generacije [[Dean Mavrič]], kasnejši predsednik in [[športni direktor]] kluba, [[Damjan Marušič]] in [[Darko Gulin]], so bili v tistem času tudi člani slovenske republiške reprezentance. V zadnjem obdobju skupne države velja omeniti dosežek iz sezone 1987/88, ko jih je tvorec največjih novodobnih uspehov [[Pavel Pinni]] popeljal do tretjega mesta. Primorsko nogometno čast sta s sijajnimi nastopi ob koncu osemdesetih let branila [[Koper]], ki je prvak Slovenije postal [[1985]] in [[1988]] ter [[Izola]], najboljša v letu [[1990]]. ===Korak v novo smer=== Največji zasuk za celoten slovenski [[nogomet]] je nastopil z osamosvojitvijo leta [[1991]]. [[Nogometna zveza Slovenije]] in klubi so imeli pred seboj svetlejšo, a hkrati negotovo prihodnost. Goriški nogometaši, takrat pod imenom SAOP [[Gorica]], so v prvem prvenstvu samostojne Slovenije zaostali za Olimpijo, [[Maribor]]om in Izolo ter med 21 ekipami zasedli zelo dobro četrto mesto. Poleg nosilcev igre [[Bratkič]]a, [[Debenjak]]a, [[Zupan]]a in [[Hlede]]ta se je s 25 zadetki najbolj izkazal napadalec [[Miloš Breznikar]]. Prvo odmevno uvrstitev je [[Gorica]], ki ji od leta [[1993]] ob strani vseskozi stoji domače turistično-igralniško podjetje [[Hit]], d.d., zabeležila v sezoni 1994/95, ko je osvojila tretje mesto. Že v naslednji sezoni so se ljubitelji nogometa na Goriškem veselili prvega naslova državnih prvakov. ===Prvi naslov državnih prvakov 1996=== Ekipa je bila skorajda nova, na trenerski stolček je sedel [[Milan Miklavič]], do tedaj zelo cenjen strokovnjak v Avstriji, in prvi naslov je bil tu. [[Hit]] [[Gorica]] je tako po štirih zaporednih uspehih prekinila niz ljubljanske Olimpije. Vratar [[Mavrič]], igralci [[Srebrnič]], [[Radovanović]], [[Madon]], [[Debenjak]], [[Jermaniš]], [[Demirović]], [[Valentinčič]], [[Vulič]], [[Protega]] in ostali so izborili prvi nastop za modro-bele v evropskih pokalih. Zaradi sprememb tekmovalnega sistema, ki ga je evropska nogometna zveza [[Uefa]] vpeljala prav tisto leto, je [[Gorica]] namesto v kvalifikacijah za Ligo prvakov nastopala v Pokalu [[Uefa]], kjer pa je bil skopski [[Vardar]] (0:1, 1:2) uspešnejši. Sredi devetdesetih let je bilo precej drugačno tudi vzdušje. Ob skromnejši infrastrukturi so bile napetosti med najboljšimi in sosednjimi klubi veliko večje. V anale bodo šli predvsem lokalni derbiji s [[Nogometni klub Primorje|Primorje]]m, ki si jih je ob strastnem navijanju obeh skup redno ogledalo preko tri tisoč gledalcev. V štirih naslednjih letih so bili vedno uvrščeni tik pod vrh lestvice, dvakrat drugi in dvakrat tretji. V letih [[2001]] in [[2002]] je bila [[Hit]] [[Gorica]] zmagovalec pokala Slovenije. === Presenetljivi državni prvaki 2004 === Po umiku družbe [[Hit]], d. d. z mesta generalnega pokrovitelja kluba, se je kalvarija okrog vodstva kluba, ki je trajala kar leto dni, nekako vendarle razpletla. Igralci in trenerji so bili preusmerjeni na društvo Mladi nogometaš Gorica, kjer je imela prva ekipa vse tekmovalne pravice za 1. SNL. Z namenom, da se finančno loči poslovanje profesionalnega moštva, pa je bilo v juniju [[2003]] ustanovljeno Nogometno društvo Gorica. Novo vodstvo se je pred senzacionalno sezono 2003/04 obrnilo k politiki uveljavljanja mladih domačih igralcev, ki je bila povsem drugačna od običajnih in prva v našem prostoru. Vsi so v en glas zatrjevali, da je njihov cilj uvrstitev med šestim in osmim mestom. K previdnejšim napovedim jih je napeljevala predvsem zavest o mladosti moštva ter slabe izkušnje iz bližnje preteklosti. Ekipa je štela 24 igralcev, kar 17 pa jih je bilo iz domače regije. Povsem nepričakovano, z igro in pristopom pa še kako zasluženo, so si modro-beli z zmago nad Koprom (2:0) v zadnjem krogu priborili drugi naslov državnih prvakov. Kot leta [[1996]], ko so prekinili niz štirih zaporednih naslovov Olimpije, so maja [[2004]] prekinili sedemletno nadvlado [[Maribor]]a. V moštveni duh so se povsem prelili [[Pirih]], [[Srebrnič]], [[Kokot]], [[Ranič]], brata [[Kovačevič]], [[Šabec]], [[Puš]], [[Živec]], [[Rodić]], [[Šturm]] in ostali. === Pokal UEFA === Po dolgih letih čakanja in nekaj uspešnih nastopov v tekmovanju za Pokal [[Uefa]], ko so v Športnem parku med drugim gostili Romo, [[Club Brugge]] in [[Panathinaikos]], je bil spopad z evropsko klubsko elito pred vrati. Goriški klub je prvič v svoji zgodovini nastopal v kvalifikacijah za sanjsko Ligo prvakov. V prvem krogu je suvereno odpravil estonskega prvaka Floro iz [[Tallinn]]a, nakar se je odvila neverjetna danska pravljica. Na prvi tekmi drugega kroga je bil Danski prvak [[FC Copenhagen]] še za odtenek boljši, na povratnem srečanju pa je Gorica bržčas odigrala svojo najboljšo tekmo v zgodovini in kar s 5:0 popolnoma nadigrala favorizirane Dance. V tretjem predkrogu je bil francoski [[Monaco]], ki je leto pred tem igral celo v finalu lige prvakov, premočan. === Državni prvaki 2005 in 2006 === V sezono zatem so prvaki vstopili kot veliki favoriti. Za seboj so imeli lepo evropsko izkušnjo, kader je ostal skoraj nespremenjen, iz mladinskih pogonov so prišli novi mladi, obetavni fantje. Po ponovni osvojitvi naslova, se je na ob najbolj nepravem trenutku zgodil zdrs, ki ima še vedno grenak priokus. [[Evropa]], ki se je goriškim fantom leto prej predstavila v sijoči luči, je ob bolečem porazu v [[Tirana|Tirani]], dobila črn madež. Ekipa z [[Valter Birsa|Birso]], [[Miran Burgič|Burgičem]] in ostalimi vzhajajočimi talenti slovenske scene se je pobrala in, sicer nekoliko težje kot pred tem, osvojila še tretje prvenstvo zapored. Lanski poletni prestopni rok je pomenil skoraj popolno razprodajo igralcev, ki so postali plen bogatejših, zahodnih klubov. Evropska pot se je zaustavila pri še enem uglednem klubu, Steaui iz [[Bukarešta|Bukarešte]]. v lanski sezoni so se po petih letih razšli z režiserjem največjih uspehov trenerjem [[Pavel Pinni|Pavlom Pinnijem]]. Ob koncu so se veselili drugega mesta v prvenstvu. Jubilejno šestdeseto tekmovalno leto se ni začelo najbolje, a bo časa za izboljšanje dosežkov še dovolj. === Izpad iz Prve Lige leta 2019 === Klub je večino svoje zgodovine pod samostojno Slovenijo igral v [[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]] vse do leta 2018 ko je zaradi poraza proti [[NK Tabor Sežana|NK Tabor Sežani]] v tekmi za obstanek v [[Prva slovenska nogometna liga|1 SNL]] saj je kljub sezono končal na 9, mestu. Ponovno se je v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvo Ligo]] uspel uvrstiti leta 2022 a je še isto sezono ponovno izpadel nazaj v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in v sezoni 2025/26 je prvič v zgodovini izpadel tudi iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. === Mladinska šola kot temelj bodočnosti === ''Uspehi niso le rezultati, uspeh je mladinska šola z več kot 400 nogometaši, ki redno trenirajo, uspeh je nova infrastruktura v Športnem parku, nova vadbena površina ob Kornu, dve igrišči z umetno travo in nenazadnje je uspeh tudi ugled, ki ga kot nogometni klub uživamo v Sloveniji in po vsej Evropi'' je ob 60. obletnici zapisal Viljem De Brea, ki ND Gorici predseduje že od leta 2002 in se bo zapisal kot vodja kluba ob osvojitvi treh državnih naslovov 2004-2006. Pred njim so se v uspešnem obdobju zadnjih 14 let od leta [[1993]] zvrstili Darko Likar, Danilo Kovačič, predsednik ob prvem državnem naslovu leta [[1996]], Branko Tomažič, predsednik ob pokalnem naslovu [[2001]] in Črtomir Špacapan, predsednik ob pokalnem naslovu [[2002]]. Izpostaviti moramo za slovenske razmere zgledno urejenost in poslovanje tako Nogometnega društva Gorica kot društva Mladi nogometaš Gorica, pod okriljem katerega vadi okrog 450 otrok vseh starostnih kategorij. S postavitvijo umetne razsvetljave februarja [[2003]] in nedavnim pokritjem tribune, so tudi pogoji za nadaljnje uspešne nastope goriških nogometašev zagotovljeni. ==Zanimivosti== === Najdaljši igralski status === V šestdesetih letih delovanja je v majici Goriškega kluba je največ sezon nastopal [[Sandi Bratkič]], ki je med leti 1976/77 in 1993/94 zbral kar 17 aktivnih sezon. Z eno manj mu sledi [[Florjan Debenjak]], 14 let pa sta v mestu vrtnic igrala [[Vitko Uršič]] in [[Miran Srebrnič]]. 13 jih je zbral [[Peter Trampuž]], 12 pa [[Franc Bajt]] in Vasja [[Birsa]]. V šestnajstih sezonah slovenskega državnega prvenstva je največ tekem odigral legendarni kapetan [[Miran Srebrnič]] (399). Sledijo mu [[Florjan Debenjak]] (310), vratar [[Borut Mavrič]] (220), [[Vili Bečaj]] (174), [[Aleš Kokot]] (165) in [[Elvis Ribarič]] (165). Strelsko se je najbolj izkazal nekdanji športni direktor [[Novica Nikčević]] s 44 doseženimi zadetki. [[Miloš Breznikar]] jih je dosegel šest manj, za njim pa so [[Miran Srebrnič]] (34), [[Florjan Debenjak]] (33), [[Anton Žlogar (nogometaš)|Anton Žlogar]] (32), po 31 so jih dosegli [[Vili Bečaj]], [[Enes Demirović]] in [[Mladen Kovačevič]], pri 30 pa se je zaustavil [[Miran Burgič]]. Belo-modri so poleg [[NK Maribor|Maribora]] in [[Nogometni klub Celje|Celja]] (Publikuma) edini klub, ki je v prvi ligi igral vseh 16 sezon, do letošnje pa so na 541 tekmah zabeležili 254 zmag, 148 remijev in 139 porazov, ob razliki v zadetkih 852:584. Zbrali so 854 točk, kar jih na večni lestvici uvršča na drugo mesto za [[NK Maribor|Mariborom]] (944) in pred [[NK Celje|Celjem]] (723). [[NK Primorje|Primorje]] je peto (704), [[NK Koper|Koper]] pa sedmi (534). === Ustanovitelji === Oktobra 1947 so bili člani prvega upravnega odbora Fizkulturnega društva Gorica iz Šempetra predsednik [[Janko Klančič]], ki bil na predsedniški funkciji celo desetletje, dr. [[Franc Derganc]], po katerem nosi ime šempetrska bolnišnica, dr. [[Marjan Zdravlič]], [[Franc Zorn]] - Joško, dolgoletni tajnik kluba in [[Andrej Mlekuž]]. Ob tem velja poudariti še najbolj zaslužnega uradnika [[Rudolfa Varla]], ki je s svojim delom klubu pomagal kar cela štiri desetletja. === Rekorden obisk === Tako kot razvoj se je tudi obisk tekem belo-modrih skozi obdobja spreminjal. Če je bilo v prvem desetletju in pol v Šempetru veliko zanimanje, saj so imeli prebivalci okoliških vasi klub za svojega, se je odnos spremenil že po selitvi v [[Nova Gorica|Novo Gorico]] leta [[1963]]. Manjkalo je zaledje. Kljub temu pa naj bi bilo največ gledalcev prisotnih maja [[1982]], ko so se Novogoričani v počastitev 35-obletnice pomerili s [[Split|splitskim]] [[Hajduk]]om. Ob igrišču se je zbralo čez pet tisoč ljubiteljev nogometa. Po dograditvi glavne tribune stadiona v Športnem parku v letu [[1993]], pa je bil rekorden obisk zabeležen [[1. maj]]a [[1996]], ko sta se na odločilni tekmi za naslov prvaka pomerili Hit Gorica in [[Olimpija]] (2:2). Kljub močnemu nalivu se je zbralo okrog 4.500 gledalcev. === Evropska tekmovanja === Hit Gorica je prvič nastopila v evropskih pokalih v julija [[1996]] in do danes zbrala 36 tekem, kjer je devetkrat zmagala. Kar 34 jih je odigral nekdanji kapetan Miran Srebrnič, najboljši strelec pa je s šestimi zadetki [[Enes Demirović]]. Največji uspeh sega v leto [[2004]], ko so s 5:0 premagali [[FC Copenhagen]] in se uvrstili na zadnjo stopničko pred Ligo prvakov. Sicer pa so še štirikrat, proti Romi, [[Panathinaikos]]u, [[Osijek]]u in [[AEK]]-ju iz Aten, nastopili v 1. krogu pokala [[Uefa]]. ===Goriške vrtnice=== Goriške vrtnice so začele cveteti že v letu [[1994]]. Kot organizirana navijaška skupina so se oblikovali [[5.3.1995]]. V skupino je bilo sprva včlanjenih 40 članov. Z boljšo organizacijo in uspehi se je število članov večalo po zaslugi ustanovitelja in prvega vodje Goriških vrtnic Zvoneta Sosoliča. Po končani sezoni 1995 je skupina dobila svoj statut, disciplinsko komisijo in okrepila vodstvo. Za vodjo je bil izbran Milan Mauntiger. Sprva se je skupina financirala s samoprivspevki članov, potem pa je na pomoč priskočil klub HiT Gorica in razni sponzorji. Sledila je nabava uniform letnih in zimskih, izdelava šalov, majic, zastavic, blazinic, značk.... Po končani sezoni 1996 je skupina izvolila predsedstvo v katerega sta bila izvoljena Zvone Sosolič in Robi Kogoj, ki uspešno opravljata svoje naloge. Število članov se je povečalo na 65, od tega 17 navijačic. V letošnjem letu smo izdelali svoj koledar, nove šale in uniforme. Udeležujemo se vseh tekem doma in na tujem, sodelujemo z OK Salonit Anhovo in na raznih prireditvah in športnih tekmovanjih. Geslo naše skupine je »fair« navijanje in sodelovanje s klubom.Zgledno sodelujemo z vsemi navijaškimi skupinami. == Uvrstitve v Slovenskih ligah == {| class="wikitable" |+ !Sezona !Mesto !Št. ekip !Liga |- |1991/92 |4. |21 |'''1.SNL''' |- |1992/93 |12. |18 |'''1.SNL''' |- |1993/94 |5. |16 |'''1.SNL''' |- |1994/95 |3. |16 |'''1.SNL''' |- |1995/96 |1. |10 |'''1.SNL''' |- |1996/97 |3. |10 |'''1.SNL''' |- |1997/98 |3 |10 |'''1.SNL''' |- |1998/99 |2. |12 |'''1.SNL''' |- |1999/00 |2. |12 |'''1.SNL''' |- |2000/01 |7. |12. |'''1.SNL''' |- |2001/02 |4, |12. |'''1.SNL''' |- |2002/03 |8. |12. |'''1.SNL''' |- |2003/04 |1. |12. |'''1.SNL''' |- |2004/05 |1. |12. |'''1.SNL''' |- |2005/06 |1. |10. |'''1.SNL''' |- |2006/07 |2. |10. |'''1.SNL''' |- |2007/08 |3. |10. |'''1.SNL''' |- |2008/09 |2. |10. |'''1.SNL''' |- |2009/10 |3. |10. |'''1.SNL''' |- |2010/11 |5. |10. |'''1.SNL''' |- |2011/12 |5. |10. |'''1.SNL''' |- |2012/13 |6 |10. |'''1.SNL''' |- |2013/14 |4. |10. |'''1.SNL''' |- |2014/15 |9. |10. |'''1.SNL''' |- |2015/16 |4. |10. |'''1.SNL''' |- |2016/17 |2, |10. |'''1.SNL''' |- |2017/18 |6. |10. |'''1.SNL''' |- |2018/19 |9. |10. |'''1.SNL''' |- |2019/20 |2. |16 |'''2.SNL''' |- |2020/21 |10. |10 |'''1.SNL''' |- |2021/22 |1. |16 |'''2.SNL''' |- |2022/23 |9. |10 |'''1.SNL''' |- |2023/24 |4. |16 |'''2.SNL''' |- |2024/25 |3, |16 |'''2.SNL''' |- |2025/26 |15. |16 |'''2.SNL''' |} == Člansko moštvo == ===Ekipa za sezono 2017/18=== '' 19 April 2018.'' {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat= SLO |pos=GK|name=[[Grega Sorčan]]}} {{Fs player|no= 3|nat= SLO |pos=DF|name=[[Uroš Celcer]]}} {{Fs player|no= 4|nat= SLO |pos=DF|name=[[Matija Škarabot]]}} {{Fs player|no= 6|nat= SLO |pos=DF|name=[[Miha Gregorič]]}} {{Fs player|no= 7|nat= SLO |pos=FW|name=[[Mark Gulič]]}} {{Fs player|no= 8|nat= CRO |pos=MF|name=[[Marko Tešija]]}} {{Fs player|no= 9|nat= NGR |pos=FW|name=[[Donatus Edafe]]}} {{Fs player|no=10|nat= SLO |pos=FW|name=[[Miran Burgič]]}} {{Fs player|no=11|nat= CRO |pos=FW|name=[[Andrija Filipović]]}} {{Fs player|no=12|nat= SLO |pos=GK|name=[[Uroš Likar]]}} {{Fs player|no=13|nat= USA |pos=FW|name=[[Kyrian Nwabueze]]}} {{Fs player|no=14|nat= SLO |pos=MF|name=[[Jaka Kolenc]]}} {{Fs player|no=16|nat= SLO |pos=MF|name=[[Rok Grudina]]}} {{Fs player|no=17|nat= NGR |pos=FW|name=[[Bede Amarachi Osuji]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=18|nat= SLO |pos=MF|name=[[Rok Bužinel]]}} {{Fs player|no=20|nat= SLO |pos=MF|name=[[Dejan Žigon]]}} {{Fs player|no=23|nat= SLO |pos=DF|name=[[Tine Kavčič]]}} {{Fs player|no=24|nat= SLO |pos=MF|name=[[Jan Humar]]}} {{Fs player|no=25|nat= CRO |pos=DF|name=[[Matteo Tomiček]]}} {{Fs player|no=26|nat= SLO |pos=MF|name=[[Amel Džuzdanović]]}} {{Fs player|no=27|nat= SLO |pos=DF|name=[[Alen Jogan]]}} {{Fs player|no=29|nat= SLO |pos=DF|name=[[Jani Curk]]}} {{Fs player|no=30|nat= SLO |pos=MF|name=[[Leon Marinič]]}} {{Fs player|no=42|nat= CRO |pos=MF|name=[[Matej Šantek]]}} {{Fs player|no=43|nat= SLO |pos=DF|name=[[Žiga Lipušček]]}} {{Fs player|no=91|nat= SLO |pos=GK|name=[[Januš Štrukelj]]}} {{Fs player|no=96|nat= SLO |pos=FW|name=[[Tilen Nagode]]}} {{Fs player|no=99|nat= BIH |pos=FW|name=[[Semir Smajlagić]]}} {{Fs end}} <small>Vir: [http://www.nd-gorica.com/ekipa/first_team_2016_17/ ND Gorica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160703161916/http://www.nd-gorica.com/ekipa/first_team_2016_17 |date=2016-07-03 }}</small> == Dosežki == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:60%;" |+Pokali<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//Default.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-07|language=en}}</ref> !ime tekmovanja !Št. zmag !Sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |4 |1995-96, 2003-04, 2004-05, 2005-06 |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |1 |2021-22 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Slovenski Pokal]] |3 |2000-01, 2001-02, 2013-14 |} ==Viri== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.ofsajd.com/cgi-bin/Ofsajd?content=nogopedija&id=HiT_Gorica Zgodovia (Nogopedija na www.ofsajd.com)] * [http://www.ofsajd.com/cgi-bin/Ofsajd?content=klubi&id=120 Profil] {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Gorica]] [[Kategorija:Šport v Novi Gorici]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1947]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:ND Gorica| ]] {{normativna kontrola}} 49oiuluqaa9g62c239w7pibxtir6s4g 0 178248 6688875 6687814 2026-06-13T17:03:48Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688875 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Kosalj | image = Abramis ballerus.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Ballerus ballerus'' |article-number=e.T135587A146106491 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135587A146106491.en}}</ref> | taxon = Ballerus ballerus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus ballerus | Linnaeus, 1758 | Abramis ballerus | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus farenus | Linnaeus, 1758 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Ballerus|access-date=27 March 2025}}</ref> }} '''Kosalj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Abramis ballerus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). == Opis == Kosalj ima podolgovato, visoko in močno bočno stisnjeno [[telo]], katerega eno šestino zavzema [[glava]] z majhnimi koničastimi usti. Telo je pokrito z majhnimi cikloidnimi [[luske|luskami]], ki so pri tej vrsti najmanjše v [[rod (biologija)|rodu]] ''Abramis''. Od ostalih vrst iz istega rodu se kosalj loči tudi po dolgi bazi predrepne plavuti, ki je precej daljša kot pri drugih vrstah. Začenja se namreč na nasprotni strani hrbtne plavuti in poteka skoraj do repne plavuti. Repna plavut je sestavljena iz dveh krakov, spodnji krak pa je daljši od zgornjega. Po sredini telesa poteka ravna [[pobočnica]], ki le tik pred škržnim poklopcem zavije navzgor. Koselj je po zgornjem delu glave rjavkaste barve, hrbet je temno zelen ali temno moder, boki pa so svetlo rumenkasto srebrne barve. Trebuh teh rib je rdečkaste barve. Prsni in trebušni plavuti so rumene, ostale pa so malce temnejše, obrobljene s temnejšim robom in posute s temnejšimi pegami. Kosalj zraste povprečno od 20 do 30&nbsp;cm, izjemoma pa doseže tudi do 45&nbsp;cm in lahko dosežejo do 80 dekagramov. Spolno te ribe dozorijo v četrtem ali petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do začetka junija. [[Drst]]ijo se v višjem toku rek, kamor se v času drsti premaknejo iz nižjih, počasneje tekočih delov rek. Samice odložijo na vodno rastlinje do 76.000 lepljivih [[ikre|iker]]. == Razširjenost in uporabnost == Kosalj poseljuje počasnejše [[vodotok]]e in akumulacijska [[jezero|jezera]]. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v spodnjem toku [[reka|rek]], ki se izlivajo v [[Baltik]] in v vzhodni del [[Severno morje|Severnega morja]]. Naselitveno območje sega tudi v [[porečje]] [[Donava|Donave]], [[Don (reka)|Dona]], [[Volga|Volge]] in [[Uralsko gorovje|uralskih]] rek, na severu pa poseljuje reke , ki se stekajo v jezero [[Maelar]] in nekatere reke na [[Finska|Finskem]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] ga najdemo v rekah [[Mura|Muri]], [[Drava|Dravi]], občasno pa tudi v [[Sava|Savi]], [[Krka|Krki]] in [[Kolpa|Kolpi]]. Kot mnoge druge ribje vrste kosalja ogroža onesnaževanje. Gospodarsko kosalj ni pomembna riba. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} == Zunanje povezave == * {{ITIS |id=639435 |taxon=Ballerus ballerus |accessdate=24 January 2006}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] d59g072dt447ej7zvcm46om8si1xpmw 6688889 6688875 2026-06-13T17:10:29Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688889 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Kosalj | image = Abramis ballerus.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Ballerus ballerus'' |article-number=e.T135587A146106491 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135587A146106491.en}}</ref> | taxon = Ballerus ballerus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus ballerus | Linnaeus, 1758 | Abramis ballerus | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus farenus | Linnaeus, 1758 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Ballerus|access-date=27 March 2025}}</ref> }} '''Kosalj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Abramis ballerus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Opis == Kosalj ima podolgovato, visoko in močno bočno stisnjeno [[telo]], katerega eno šestino zavzema [[glava]] z majhnimi koničastimi usti. Telo je pokrito z majhnimi cikloidnimi [[luske|luskami]], ki so pri tej vrsti najmanjše v [[rod (biologija)|rodu]] ''Abramis''. Od ostalih vrst iz istega rodu se kosalj loči tudi po dolgi bazi predrepne plavuti, ki je precej daljša kot pri drugih vrstah. Začenja se namreč na nasprotni strani hrbtne plavuti in poteka skoraj do repne plavuti. Repna plavut je sestavljena iz dveh krakov, spodnji krak pa je daljši od zgornjega. Po sredini telesa poteka ravna [[pobočnica]], ki le tik pred škržnim poklopcem zavije navzgor. Koselj je po zgornjem delu glave rjavkaste barve, hrbet je temno zelen ali temno moder, boki pa so svetlo rumenkasto srebrne barve. Trebuh teh rib je rdečkaste barve. Prsni in trebušni plavuti so rumene, ostale pa so malce temnejše, obrobljene s temnejšim robom in posute s temnejšimi pegami. Kosalj zraste povprečno od 20 do 30&nbsp;cm, izjemoma pa doseže tudi do 45&nbsp;cm in lahko dosežejo do 80 dekagramov. Spolno te ribe dozorijo v četrtem ali petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do začetka junija. [[Drst]]ijo se v višjem toku rek, kamor se v času drsti premaknejo iz nižjih, počasneje tekočih delov rek. Samice odložijo na vodno rastlinje do 76.000 lepljivih [[ikre|iker]]. == Razširjenost in uporabnost == Kosalj poseljuje počasnejše [[vodotok]]e in akumulacijska [[jezero|jezera]]. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v spodnjem toku [[reka|rek]], ki se izlivajo v [[Baltik]] in v vzhodni del [[Severno morje|Severnega morja]]. Naselitveno območje sega tudi v [[porečje]] [[Donava|Donave]], [[Don (reka)|Dona]], [[Volga|Volge]] in [[Uralsko gorovje|uralskih]] rek, na severu pa poseljuje reke , ki se stekajo v jezero [[Maelar]] in nekatere reke na [[Finska|Finskem]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] ga najdemo v rekah [[Mura|Muri]], [[Drava|Dravi]], občasno pa tudi v [[Sava|Savi]], [[Krka|Krki]] in [[Kolpa|Kolpi]]. Kot mnoge druge ribje vrste kosalja ogroža onesnaževanje. Gospodarsko kosalj ni pomembna riba. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} == Zunanje povezave == * {{ITIS |id=639435 |taxon=Ballerus ballerus |accessdate=24 January 2006}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ei0re2sg9p8ox94f3hab1vq40cylcc0 0 180294 6688976 6392793 2026-06-13T20:27:35Z ~2026-32552-67 260877 6688976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Grosseto | izvorno_ime = Provincia di Grosseto | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the Province of Grosseto.svg | grb = Provincia di Grosseto-Stemma.svg | zemljevid = Grosseto in Italy.svg | dežela = [[Slika:Coat of arms of Tuscany.svg|16px|link=]] [[Toskana]] | glavno_mesto = [[Grosseto]] | občine = [[Seznam občin italijanske dežele Toskana#Pokrajina Grosseto|28 občin]] | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 4503,12 | površina_ref = | prebivalstvo = 215802 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-21}}</ref> | poštne_številke = 58100, 58010–58055 | telefon = 0564, 0566 | registrska = GR | istat = 053 }} '''Pokrajina Grosseto''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Provincia di Grosseto''', izg. ''Provinča di Groseto'') je ena od desetih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki sestavljajo [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Toskana]]. Zavzema ves južni del dežele in [[Toskansko otočje]]. Meji na [[sever]]u s pokrajinama [[Pisa (pokrajina)|Pisa]] in [[Siena (pokrajina)|Siena]], na [[vzhod]]u s pokrajino Siena in z deželo [[Lacij]], na [[jug]]u z deželo Lacij in s [[Tirensko morje|Tirenskim morjem]] in na [[zahod]]u s Tirenskim morjem in s pokrajino [[Livorno (pokrajina)|Livorno]]. == Večje občine == Glavno mesto je Grosseto z okoli 80.000 prebivalci, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Grosseto]] | align="right" |79.589 |- |[[Follonica]] | align="right" |21.761 |- |[[Monte Argentario]] | align="right" |13.062 |- |[[Orbetello]] | align="right" |14.978 |- |[[Roccastrada]] | align="right" |9.302 |- |[[Massa Marittima]] | align="right" |8.805 |- |} == Naravne zanimivosti == Najvišja [[gora]] v pokrajini, [[Monte Amiata|Amiata]] (1738 m), je ugasli [[ognjenik]], ki je baje prenehal bruhati okoli 700.000 let od tega. V raznih krajih pokrajine so izviri [[žveplo|žveplenih]] [[toplice|toplic]], ki opozarjajo na podtalno prisotnost [[magma|magme]]. Kljub temu je pokrajina uvrščena med popolnoma asismična italijanska področja, se pravi področja izven vsake [[potres]]ne nevarnosti: izvedenci so namreč mnenja, da je povratek vulkanske dejavnosti nemogoč. * [[Narodni park Arcipelago Toscano]] (Parco nazionale dell' Arcipelago Toscano) * [[Krajinski park Maremma]] (Parco naturale della Maremma) * [[Krajinski park Montioni]] (Parco interprovinciale di Montioni) * [[Naravni rezervat Laguna di Orbetello]] (Riserva naturale Laguna di Orbetello) * [[Naravni rezervat Lago di Burano]] (Riserva naturale Lago di Burano) * [[Naravni rezervat Scarlino]] (Riserva naturale Scarlino) * [[Naravni rezervat Belagaio]] (Riserva naturale Belagaio) * [[Naravni rezervat Duna Feniglia]] (Riserva naturale Duna Feniglia) * [[Naravni rezervat Basso Merse]] (Riserva naturale Basso Merse) * [[Naravni rezervat Cornate e Fosini]] (Riserva naturale Cornate e Fosini) * [[Naravni rezervat Farma]] (Riserva naturale Farma) * [[Naravni rezervat La Pietra]] (Riserva naturale La Pietra) * [[Naravni rezervat Monte Penna]] (Riserva naturale Monte Penna) * [[Naravni rezervat Rocconi]] (Riserva naturale Rocconi) * [[Naravni rezervat Monte Labbro]] (Riserva naturale Monte Labbro) * [[Naravni rezervat Pescinello]] (Riserva naturale Pescinello) * [[Naravni rezervat Poggio all'Olmo]] (Riserva naturale Poggio all'Olmo) * [[Naravni rezervat Bosco della SS. Trinità]] (Riserva naturale provinciale Bosco della SS. Trinità) * [[Mokrišče Diaccia Botrona]] (Riserva naturale Diaccia Botrona) * [[Mokrišče Montauto]] (Riserva naturale Montauto) == Zgodovinske zanimivosti == Ker je v nižinskih predelih pokrajine v [[srednji vek|srednjem veku]] obstajala stalna nevarnost okužitve z [[malarija|malarijo]], se je ljudstvo normalno selilo vsako [[poletje]] na višja področja; nekateri so se na [[grič]]ih tudi stalno naselili, a večina se je vračala v dolino, predvsem meščani. Vsakoletno preseljevanje je močno oviralo razvoj mest. Za časa [[Avstro-ogrska monarhija|avstrijske]] nadvlade ([[1737]] - [[1859]]) je [[Franc I. Štefan Lotarinški]] leta [[1766]] priznal pokrajini upravno samostojnost, zaradi česar so bili ustanovljeni razni uradi, ki so morali seveda delovati kljub neugodnim pogojem. Zato je bil leta [[1780]] izdan poseben [[zakon]], imenovan ''estatatura'' (it. ''estate'' = poletje), ki je predvideval letno preselitev celotne administracije iz glavnega mesta Grosseta v druge kraje. Sprva so si razni uradi izbrali poletne sedeže v raznih mestih, končno pa je bilo uradno imenovano mesto Scansano za "drugo glavno mesto" pokrajine. Po [[združitev Italije|zedinjenju Italije]] je [[Kraljevina Italija|državna]] oblast večkrat skušala ta zakon odpraviti, toda [[uradnik]]e, ki so zaradi tega ostajali čez poletje v nižini, je redno napadala malarija. Kljub temu je bila leta [[1897]] estatatura odpravljena. Ljudstvo se je sicer še vedno selilo, a glavno mesto z vso uradno pokrajinsko upravo je ostalo le Grosseto. Poletno preseljevanje prebivalstva je trajalo vse do popolne izsušitve [[Maremma|maremanskega]] [[barje|barja]] v prvi polovici [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]], ko se ni bilo več bati malarije. == Viri == {{sklici}} * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{-}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Grosseto]] [[Kategorija:Pokrajina Grosseto| ]] 4hpj56dzkctojtlk3lv9cjr55ti4pgc 0 181836 6688839 6688752 2026-06-13T16:03:26Z Shabicht 3554 6688839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] l7tq6gron08wzmwk6b05egiad05zzfy 10 181904 6689030 6671622 2026-06-14T01:49:14Z Bruno Rosta 6151 International E road network map.svg 6689030 wikitext text/x-wiki {{navbox |title = [[Vseevropsko cestno omrežje]] |listclass = hlist |name = E-ceste |image = [[Slika:International E road network map.svg|100px]] |list1 = * [[Evropska pot E1|E1]] <!--* [[Evropska pot E02|E2]] not an e-road but a pedestrian hiking path --> * [[Evropska pot E3|E3]] * [[Evropska pot E4|E4]] * '''[[Evropska pot E5|E5]]''' * [[Evropska pot E6|E6]] * [[Evropska pot E7|E7]] * [[Evropska pot E8|E8]] * [[Evropska pot E9|E9]] * '''[[Evropska pot E10|E10]]''' * [[Evropska pot E11|E11]] * [[Evropska pot E12|E12]] * [[Evropska pot E13|E13]] * [[Evropska pot E14|E14]] * '''[[Evropska pot E15|E15]]''' * [[Evropska pot E16|E16]] * [[Evropska pot E17|E17]] * [[Evropska pot E18|E18]] * [[Evropska pot E19|E19]] * '''[[Evropska pot E20|E20]]''' * [[Evropska pot E21|E21]] * [[Evropska pot E22|E22]] * [[Evropska pot E23|E23]] * [[Evropska pot E24|E24]] * '''[[Evropska pot E25|E25]]''' * [[Evropska pot E26|E26]] * [[Evropska pot E27|E27]] * [[Evropska pot E28|E28]] * [[Evropska pot E29|E29]] * '''[[Evropska pot E30|E30]]''' * [[Evropska pot E31|E31]] * [[Evropska pot E32|E32]] * [[Evropska pot E33|E33]] * [[Evropska pot E34|E34]] * '''[[Evropska pot E35|E35]]''' * [[Evropska pot E36|E36]] * [[Evropska pot E37|E37]] * [[Evropska pot E38|E38]] * [[Evropska pot E39|E39]] * '''[[Evropska pot E40|E40]]''' * [[Evropska pot E41|E41]] * [[Evropska pot E42|E42]] * [[Evropska pot E43|E43]] * [[Evropska pot E44|E44]] * '''[[Evropska pot E45|E45]]''' * [[Evropska pot E46|E46]] * [[Evropska pot E47|E47]] * [[Evropska pot E48|E48]] * [[Evropska pot E49|E49]] * '''[[Evropska pot E50|E50]]''' * [[Evropska pot E51|E51]] * [[Evropska pot E52|E52]] * [[Evropska pot E53|E53]] * [[Evropska pot E54|E54]] * '''[[Evropska pot E55|E55]]''' * [[Evropska pot E56|E56]] * [[Evropska pot E57|E57]] * [[Evropska pot E58|E58]] * [[Evropska pot E59|E59]] * '''[[Evropska pot E60|E60]]''' * [[Evropska pot E61|E61]] * [[Evropska pot E62|E62]] * [[Evropska pot E63|E63]] * [[Evropska pot E64|E64]] * '''[[Evropska pot E65|E65]]''' * [[Evropska pot E66|E66]] * [[Evropska pot E67|E67]] * [[Evropska pot E68|E68]] * [[Evropska pot E69|E69]] * '''[[Evropska pot E70|E70]]''' * [[Evropska pot E71|E71]] * [[A62 autoroute|E72]]<!--- 100% shared road/signage, 100% shared article ---> * [[Evropska pot E73|E73]] * [[Evropska pot E74|E74]] * '''[[Evropska pot E75|E75]]''' * [[Evropska pot E76|E76]] * [[Evropska pot E77|E77]] * [[Evropska pot E78|E78]] * [[Evropska pot E79|E79]] * '''[[Evropska pot E80|E80]]''' * [[Evropska pot E81|E81]] * [[Evropska pot E82|E82]] * [[Evropska pot E83|E83]] * [[Evropska pot E84|E84]] * '''[[Evropska pot E85|E85]]''' * [[Evropska pot E86|E86]] * [[Evropska pot E87|E87]] * [[Evropska pot E88|E88]] * [[Evropska pot E89|E89]] * '''[[Evropska pot E90|E90]]''' * [[Evropska pot E91|E91]] * [[Evropska pot E92|E92]] * [[Evropska pot E93|E93]] * [[Evropska pot E94|E94]] * '''[[Evropska pot E95|E95]]''' * [[Evropska pot E96|E96]] * [[Evropska pot E97|E97]] * [[Evropska pot E98|E98]] * [[Evropska pot E99|E99]] * [[Evropska pot E101|E101]] * [[Evropska pot E105|E105]] * [[Evropska pot E115|E115]] * [[Evropska pot E117|E117]] * [[Evropska pot E119|E119]] * [[Evropska pot E121|E121]] * [[Evropska pot E123|E123]] * [[Evropska pot E125|E125]] * [[Evropska pot E127|E127]] |list2 = * [[Evropska pot E134|E134]] * [[Evropska pot E136|E136]] * [[N8 road (Ireland)|E201]]<!--- 100% shared road/signage, 100% shared article ---> * [[Evropska pot E231|E231]] * [[Evropska pot E232|E232]] * [[Evropska pot E233|E233]] * [[Bundesautobahn 27|E234]]<!--- 100% shared road/signage, 100% shared article ---> * [[Evropska pot E251|E251]] * [[Evropska pot E261|E261]] * [[Evropska pot E262|E262]] * [[Evropska pot E263|E263]] * [[Evropska pot E264|E264]] * [[Evropska pot E265|E265]] * [[Evropska pot E271|E271]] * [[Evropska pot E272|E272]] * [[Evropska pot E311|E311]] * [[Evropska pot E312|E312]] * [[Evropska pot E313|E313]] * [[Evropska pot E314|E314]] * [[Evropska pot E331|E331]] * [[Evropska pot E371|E371]] * [[Evropska pot E372|E372]] * [[Evropska pot E373|E373]] * [[Evropska pot E391|E391]] * [[Evropska pot E401|E401]] * [[Evropska pot E402|E402]] * [[Evropska pot E403|E403]] * [[Evropska pot E404|E404]] * [[Evropska pot E411|E411]] * [[Evropska pot E420|E420]] * [[Evropska pot E421|E421]] * [[Evropska pot E422|E422]] * [[Evropska pot E429|E429]] * [[Evropska pot E441|E441]] * [[Evropska pot E442|E442]] * [[Evropska pot E451|E451]] * [[Evropska pot E461|E461]] * [[Evropska pot E462|E462]] * [[Evropska pot E471|E471]] * [[Evropska pot E501|E501]] * [[Evropska pot E502|E502]] * [[Evropska pot E511|E511]] * [[Evropska pot E512|E512]] * [[Evropska pot E531|E531]] * [[Evropska pot E532|E532]] * [[Evropska pot E533|E533]] * [[Evropska pot E551|E551]] * [[Evropska pot E552|E552]] * [[Evropska pot E571|E571]] * [[Evropska pot E572|E572]] * [[Evropska pot E573|E573]] * [[Evropska pot E574|E574]] * [[Evropska pot E575|E575]] * [[Evropska pot E576|E576]] * [[Evropska pot E577|E577]] * [[Evropska pot E578|E578]] * [[Evropska pot E579|E579]] * [[Evropska pot E581|E581]] * [[Evropska pot E583|E583]] * [[Evropska pot E584|E584]] * [[Evropska pot E591|E591]] * [[Evropska pot E592|E592]] * [[Evropska pot E601|E601]] * [[Evropska pot E602|E602]] * [[Evropska pot E603|E603]] * [[Evropska pot E604|E604]] * [[Evropska pot E606|E606]] * [[Evropska pot E607|E607]] * [[Evropska pot E611|E611]] * [[Evropska pot E612|E612]] * [[Evropska pot E641|E641]] * [[Evropska pot E651|E651]] * [[Evropska pot E652|E652]] * [[Evropska pot E653|E653]] * [[Evropska pot E661|E661]] * [[Evropska pot E662|E662]] * [[Evropska pot E671|E671]] * [[Evropska pot E673|E673]] * [[Evropska pot E675|E675]] * [[Evropska pot E691|E691]] * [[Evropska pot E692|E692]] * [[Evropska pot E711|E711]] * [[Evropska pot E712|E712]] * [[Evropska pot E713|E713]] * [[Evropska pot E714|E714]] * [[Evropska pot E717|E717]] * [[Evropska pot E751|E751]] * [[Evropska pot E761|E761]] * [[Evropska pot E762|E762]] * [[Evropska pot E763|E763]] * [[Evropska pot E771|E771]] * [[Evropska pot E772|E772]] * [[Evropska pot E773|E773]] * [[Evropska pot E801|E801]] * [[Evropska pot E802|E802]] * [[Evropska pot E803|E803]] * [[Autopista AP-68|E804]]<!--- 100% shared road/signage, 100% shared article ---> * [[Evropska pot E805|E805]] * [[Evropska pot E806|E806]] * [[Evropska pot E821|E821]] * [[Evropska pot E840|E840]] * [[Evropska pot E841|E841]] * [[Evropska pot E842|E842]] * [[Evropska pot E843|E843]] * [[Evropska pot E844|E844]] * [[Evropska pot E846|E846]] * [[Evropska pot E847|E847]] * [[Evropska pot E848|E848]] * [[Evropska pot E851|E851]] * [[Evropska pot E852|E852]] * [[Evropska pot E853|E853]] * [[Evropska pot E871|E871]] * [[Evropska pot E881|E881]] * [[Autovía A-3|E901]]<!--- 100% shared road/signage, 100% shared article ---> * [[Autovía A-44|E902]]<!--- 100% shared road/signage, 100% shared article ---> * [[Evropska pot E903|E903]] * [[Evropska pot E931|E931]] * [[Evropska pot E932|E932]] * [[Evropska pot E933|E933]] * [[Evropska pot E951|E951]] * [[Evropska pot E952|E952]] * [[Evropska pot E961|E961]] * [[Evropska pot E962|E962]] * [[Evropska pot E981|E981]] * [[Evropska pot E982|E982]] * [[Evropska pot E001|E001]] * [[Evropska pot E002|E002]] * [[Evropska pot E003|E003]] * [[Evropska pot E004|E004]] * [[Evropska pot E005|E005]] * [[Evropska pot E006|E006]] * [[Evropska pot E007|E007]] * [[Evropska pot E008|E008]] * [[Evropska pot E009|E009]] * [[Evropska pot E010|E010]] * [[Evropska pot E011|E011]] * [[Evropska pot E012|E012]] * [[Evropska pot E013|E013]] * [[Evropska pot E014|E014]] * [[Evropska pot E015|E015]] * [[Evropska pot E016|E016]] * [[Evropska pot E017|E017]] * [[Evropska pot E018|E018]] * [[Evropska pot E019|E019]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za transport v Evropi]] [[Kategorija:Predloge za avtoceste po državah|τ]] </noinclude> r7xq7pgzxfptsdia9n54l3y7sytjd5a 0 181909 6689029 6671788 2026-06-14T01:48:45Z Bruno Rosta 6151 International E road network map.svg 6689029 wikitext text/x-wiki {{Infobox highway system |country = EUR | title = Vseevropsko cestno omrežje | markers = {{Infopolje Cesta/shieldmain/EUR|type=E|route=40}}{{Infopolje Cesta/shieldmain/EUR|type=E|route=018}} | caption = Oznaka evropske poti za E40 in E018 | map = International E road network map.svg | map_notes = Zemljevid vseevropskega cestnega omrežja | formed = 16. sptember 1950 |label1 = Evropska pot E |field1 = Evropska pot nn (Enn ali E nn) }} [[Slika:International E road network map.svg|thumb|right|500px|Mreža evropskih poti]] '''Vseevropsko cestno omrežje''' je [[cestno omrežje]] praviloma cest najvišjih kategorij v [[Evropa|Evropi]], [[Srednja Azija|Srednji]] in [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Omrežje obsega preko 50.000&nbsp;km cest za gospodarstvo pomembnih cest, ki so označene s posebno oznako E in številko na zelenm polju. Ta oznaka se v posamezni državi običajno nahaja poleg lokalne oznake ceste, lahko pa tudi kot samostojna oznaka. Čez Slovenijo vodijo smeri: [[Slika:Slovenia - A3.svg|thumb|275px|Mreža evropskih poti, [[Slovenija]]]] * {{Jct|E|56|country=EUR}} * {{Jct|E|70|country=EUR}} - 4550&nbsp;km: [[A Coruña]] ([[Španija]]) – ... – [[Trst]] – [[Postojna]] – [[Ljubljana]] – [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] - [[Zagreb]] – [[Slavonski Brod]] – [[Beograd]] – [[Vršac]] – ... – [[Poti]] ([[Gruzija]]) * {{Jct|E|57|country=EUR}} - 380&nbsp;km: [[Sattledt]] ([[Avstrija]]) – [[Liezen]] – [[St. Michael]] – [[Gradec]] – [[Spielfeld]]/[[Šentilj]] – [[Maribor]] – [[Ljubljana]] * {{Jct|E|59|country=EUR}} - 660&nbsp;km: [[Praga]] ([[Češka]]) – [[Jihlava]] – [[Dunaj]] – [[Gradec]] – [[Spielfeld]]/[[Šentilj]] – [[Maribor]] – [[Zagreb]] ([[Hrvaška]]) * {{Jct|E|61|country=EUR}} - 240&nbsp;km: [[Beljak]] ([[Avstrija]]) – [[Predor Karavanke]] – [[Naklo]] – [[Ljubljana]] – [[Trst]] – [[Reka, Hrvaška|Reka]] ([[Hrvaška]]) * {{Jct|E|751|country=EUR}} - 33,6&nbsp;km: [[Reka, Hrvaška|Reka]] ([[Hrvaška]]) – [[Pulj]] – [[Koper]] - [[Trst]]/Trieste ([[Italija]]) * {{Jct|E|652|country=EUR}} - 19,4&nbsp;km: [[Celovec]] – [[Prelaz Ljubelj]] – [[Naklo]] * {{Jct|E|653|country=EUR}} - 110&nbsp;km – [[Letina]] ([[Madžarska]]) - [[Tornyiszentmiklós]] - [[Pince]] - [[Murska Sobota]] - [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] - [[Maribor]] ==Vzpostavitev evropskih cest== Potek evropskih cest je bil določen pod okriljem [[OZN]]. Temeljni dokument je Evropski sporazum o glavnih mednarodnih prometnih žilah, podpisan 15. novembra 1975. Države, ki so ratificirale ta sporazum so se obvezale, da bodo navedeno cestno omrežje dogradile v ustreznih tehničnih elementih, ki so navedeni v prilogah tega sporazuma oziroma izgradnjo vnesle v svoje nacionalne programe razvoja cestnega omrežja. Seznam E cest se v večjih časovnih razmakih skladno z izgradnjo cest tudi dopolnjuje. Večja sprememba je bila narejena leta 1992, kasneje le manjše dopolnitve. <!-- ==Numbering system== The route numbering system, defined by UNECE since [[1975]], went through a major change in [[1992]] and is now as follows (text and layout slightly modified from the original for clarity of understanding): [[Slika:Interchange near Frankfurt airport as seen from an aircraft.JPG|right|thumb|Intersection of [[Evropska pot E42|E42]] and [[Evropska pot E451|E451]] from over [[Frankfurt International Airport]]]] #[[Reference roads]] and [[intermediate roads]], called Class-A roads, have two-digit numbers. Branch, link and connecting roads, called Class-B roads, have three-digit numbers. #In general: #*North-south reference roads have two-digit numbers terminating in the figure 5 and increasing from west to east. #*East-west reference roads have two-digit numbers terminating in the figure 0 and increasing from north to south. #*Intermediate roads have two-digit odd (north-south) and two-digit even (west-east) numbers between the numbers of the reference roads between which they are located. #*Class-B roads have three-digit numbers, the first digit being that of the nearest reference road to the north, the second digit being that of the nearest reference road to the west, and the third digit being a serial number. #North-south Class-A roads located eastwards of road E99 have three-digit odd numbers from 101 to 129. Other rules mentioned in paragraph 2 above apply to these roads. #Class-B roads located eastwards of E101 have 3-digit numbers beginning with 0, from 001 to 099. ===Exceptions=== In the first established and approved version, the road numbers were well ordered. Since then a number of exceptions to this principle have been allowed. Two Class-A roads, namely [[Evropska pot E47|E47]] and [[Evropska pot E55|E55]], have been allowed to retain their pre-[[1992]] numbers, [[Evropska pot E6|E6]] and [[Evropska pot E4|E4]] respectively, within [[Sweden]] and [[Norway]]. These exceptions were granted because the excessive expense connected with re-signing not only the long routes themselves, but also the associated road network in the area, since Sweden and Norway have integrated the E-roads into their national networks and they are signposted as any other national route. These roads maintain their new numbers from [[Denmark]] and southward, though, as are other Evropska pots within [[Scandinavia]]. Further exceptions are [[Evropska pot E67|E67]], going from [[Estonia]] to [[Poland]] (wrong side of [[Evropska pot E75|E75]] and [[Evropska pot E77|E77]]), assigned around year 2000, simply because it was best available number for this new route, most of [[Evropska pot E63|E63]] in [[Finland]] (wrong side of E75) [[Evropska pot E8|E8]] in Finland (partly on the wrong side of [[Evropska pot E12|E12]] after a lengthening around [[2002]]) and [[Evropska pot E82|E82]] (Spain and Portugal, wrong side of [[Evropska pot E80|E80]]). These irregularities exist just because it is hard to maintain good order when extending the network, and the UNECE does not want to change road numbers unnecessarily. --> ==Oznake v seznamu== V spodnjem seznamu cest pomeni oznaka ('–'), da gre za cestno povezavo med dvema naseljema, medtem ko oznaka ('…') pomeni, da gre za potek preko vodne poti (s [[trajekt]]om ali brez njega). == Cesta razreda A == [[Slika:E-wegen België.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Belgija]]]] [[Slika:Finland european roads.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Finska]]]] [[Slika:E-roads-Caucasus-countries.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Gruzija]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan]]]] [[Slika:European Highways DE.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Nemčija]]]] [[Slika:E-wegenNederland.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Nizozemska]]]] [[Slika:European Highways PL.svg|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Poljska]]]] [[Slika:E-roads-Turkey.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Turčija]]]] [[Slika:European Highways UK-EI.png|thumb|right|275px|Mreža evropskih poti, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Republika Irska]] ]] === Smer sever-jug (glavne) === * {{Jct|E|5|country=EUR}} - 2960&nbsp;km: [[Greenock]] – [[Glasgow]] – [[Preston]] – [[Birmingham]] – [[Southampton]] … [[Le Havre]] – [[Pariz]] – [[Orléans]] – [[Bordeaux]] – [[Donostia|San Sebastián]] – [[Madrid]] – [[Sevilja]] – [[Algeciras]] * {{Jct|E|15|country=EUR}} - 3590&nbsp;km: [[Inverness]] – [[Perth, Scotland|Perth]] – [[Edinburgh]] – [[Newcastle upon Tyne|Newcastle]] – [[London]] – [[Folkestone]] – [[Dover]] … [[Calais]] – [[Pariz]] – [[Lyon]] – [[Orange, Vaucluse|Orange]] – [[Narbonne]] – [[Girona]] – [[Barcelona]] – [[Tarragona]] – [[Castellón de la Plana]] – [[Valencija]] – [[Alicante]] – [[Murcia]] – [[Almería]] – [[Málaga]] – [[Algeciras]] * {{Jct|E|25|country=EUR}} - 1830&nbsp;km: [[Hoek van Holland]] – [[Rotterdam]] – [[Eindhoven]] – [[Maastricht]] – [[Liège]] – [[Bastogne]] – [[Arlon]] – [[Luksemburg]] – [[Metz]] – [[Saint-Avold]] – [[Strasbourg]] – [[Mulhouse]] – [[Basel]] – [[Olten]] – [[Berne]] – [[Lozana]] – [[Ženeva]] – [[Mont Blanc]] – [[Aosta]] – [[Ivrea]] – [[Vercelli]] – [[Alessandria]] – [[Genova]] … [[Bastia]] – [[Porto Vecchio]] – [[Bonifacio]] … [[Porto Torres]] – [[Sassari]] – [[Cagliari]] … [[Palermo]] * {{Jct|E|35|country=EUR}} - 1660&nbsp;km: [[Amsterdam]] – [[Utrecht]] – [[Arnhem]] – [[Emmerich]] – [[Oberhausen]] – [[Köln]] – [[Frankfurt ob Majni]] – [[Heidelberg]] – [[Karlsruhe]] – [[Offenburg]] – [[Basel]] – [[Olten]] – [[Luzern]] – [[Altdorf, Švica|Altdorf]] – [[Cestni predor Gotthard]] – [[Bellinzona]] – [[Lugano]] – [[Chiasso]] – [[Como]] – [[Milano]] – [[Piacenza]] – [[Parma]] – [[Modena]] – [[Firence]] – [[Rim]] * {{Jct|E|45|country=EUR}} - 4920&nbsp;km: [[Karesuando]] - [[Arvidsjaur]] - [[Östersund]] - [[Mora]] - [[Säffle]] - [[Gothenburg]] … [[Frederikshavn]] – [[Aalborg]] – [[Århus]] – [[Vejle]] – [[Kolding]] – [[Frøslev]] – [[Flensburg]] – [[Hamburg]] – [[Hanover]] – [[Göttingen]] – [[Kassel]] – [[Fulda]] – [[Würzburg]] – [[Nürnberg]] – [[München]] – [[Rosenheim]] – [[Wörgl]] – [[Innsbruck]] – [[Prelaz Brenner|Brenner]] – [[Fortezza]] – [[Bolzano]] – [[Trento]] – [[Verona]] – [[Modena]] – [[Bologna]] – [[Cesena]] – [[Perugia]] – [[Fiano Romano]] – [[Neapelj]] – [[Salerno]] – [[Sicignano]] – [[Cosenza]] – [[Villa San Giovanni]] … [[Messina]] – [[Catania]] – [[Sirakuze]] – [[Gela]] * {{Jct|E|55|country=EUR}} - 2920&nbsp;km: [[Helsingborg]] … [[Helsingør]] – [[København]] – [[Køge]] – [[Vordingborg]] – [[Farø]] – [[Nykøbing Falster]] – [[Gedser]] … [[Rostock]] – [[Berlin]] – [[Lübbenau]] – [[Dresden]] – [[Teplice]] – [[Praga]] – [[Tábor]] – [[Linz]] – [[Salzburg]] – [[Beljak]] – [[Trbiž]] – [[Videm, Italija|Videm]] – [[Palmanova]] – [[Mestre]] – [[Ravena]] – [[Cesena]] – [[Rimini]] – [[Fano]] – [[Ancona]] – [[Pescara]] – [[Canosa]] – [[Bari]] – [[Brindisi]] … [[Igumenica]] – [[Preveza]] – [[Rhion]] – [[Patras]] – [[Pyrgos, Grčija|Pyrgos]] – [[Kalamáta]] (glej tudi E4.) * {{Jct|E|65|country=EUR}} - 3800&nbsp;km: [[Malmö]] – [[Ystad]] … [[Świnoujście]] – [[Wolin]] – [[Goleniów]] – [[Szczecin]] – [[Gorzów Wielkopolski]] – [[Świebodzin]] – [[Zielona Góra]] – [[Legnica]] – [[Jelenia Góra]] – [[Harahov]] – [[Železný Brod]] – [[Turnov]] – [[Mladá Boleslav]] – [[Praga]] – [[Jihlava]] – [[Brno]] – [[Bratislava]] – [[Rajka]] – [[Csorna]] – [[Szombathely]] – [[Zalaegerszeg]] – [[Nagykanizsa]] – [[Letina]] – [[Zagreb]] – [[Karlovec]] – [[Reka, Hrvaška|Reka]] – [[Split]] – [[Dubrovnik]] – [[Petrovac]] – [[Podgorica]] – [[Bijelo Polje]] – [[Skopje]] – [[Kičevo]] – [[Ohrid]]- [[Bitola]] – [[Niki (mesto)|Niki]] – [[Vevi]] – [[Kozani]] – [[Larisa]] – [[Domokos]] – [[Lamia (mesto)|Lamia]] – [[Brallos]] – [[Itea]] – [[Antirrion]] … [[Rhion]] – [[Egion]] – [[Korint]] – [[Tripoli, Grčija|Tripoli]] – [[Kalamata]] … [[Kissamos]] – [[Chania|Chaniá]] * {{Jct|E|75|country=EUR}} - 4340&nbsp;km: [[Vardø]] – [[Vadsø]] – [[Nesseby|Varangerbotn]] – [[Utsjoki]] – [[Inari, Finska|Inari]] – [[Ivalo]] – [[Sodankylä]] – [[Rovaniemi]] – [[Kemi]] – [[Oulu]] – [[Jyväskylä]] – [[Heinola]] – [[Lahti]] – [[Helsinki]] … [[Gdansk]] – [[Świecie]] – [[Łódź]] – [[Piotrków Trybunalski]] – [[Katovice]] – [[Žilina]] – [[Bratislava]] – [[Győr]] – [[Budimpešta]] – [[Szeged]] – [[Subotica]] - [[Novi Sad]] - [[Beograd]] – [[Niš]] – [[Kumanovo]] – [[Skopje]] – [[Solun]] – [[Larisa]] – [[Lamia]] – [[Atene]] … [[Hanija]] – [[Iraklion]] – [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] – [[Sitia]] * {{Jct|E|85|country=EUR}} - 2300&nbsp;km: [[Klaipeda]] – [[Kaunas]] – [[Vilna]] – [[Lida]] – [[Slonim]] – [[Kobrin]] – [[Dubno]] — [[Ternopil']] — [[Črnovice]] — [[Siret]] – [[Suceava]] – [[Roman, Romunija|Roman]] – [[Urziceni]] – [[Bukarešta]] – [[Giurgiu]] – [[Rousse]] – [[Bjala (Ruse oblast)|Bjala]] – [[Veliko Tarnovo]] – [[Stara Zagora]] – [[Haskovo]] – [[Svilengrad]] – [[Ormenio]] – [[Kastanies]] – [[Didjmotejčo]] – [[Alexandroupolis]] * {{Jct|E|95|country=EUR}} - 1790&nbsp;km: [[Sankt Peterburg]] – [[Pskov]] – [[Gomel]] – [[Kijev]] – [[Odesa]] … [[Samsun]] – [[Merzifon]] * {{Jct|E|101|country=EUR}} - 850&nbsp;km: [[Moskva]] – [[Kaluga]] – [[Brjansk]] – [[Gluhov]] – [[Kijev]] * {{Jct|E|105|country=EUR}} - 3770&nbsp;km: [[Kirkenes]] – [[Murmansk]] – [[Petrozavodsk]] – [[Sankt Peterburg]] – [[Moskva]] – [[Orel]] – [[Harkov]] – [[Simferopol]] – [[Alušta]] – [[Jalta]] * {{Jct|E|115|country=EUR}} - 1730&nbsp;km: [[Jaroslavelj]] – [[Moskva]] – [[Voronež]] – [[Novorosijsk]] * {{Jct|E|117|country=EUR}} - 1050&nbsp;km: [[Mineralnje Vodi]] – [[Nalčik]] – [[Vladikavkaz]] – [[Tbilisi]] – [[Erevan]] – [[Goris]] – [[Megri]] * {{Jct|E|119|country=EUR}} - 2630&nbsp;km: [[Moskva]] – [[Tambov]] – [[Povorino]] – [[Volgograd]] – [[Astrakan]] – [[Mahačkala]] – [[Kuba, Azerbajdžan|Kuba]] – [[Baku]] – [[Aljat]] – [[Astara]] * {{Jct|E|121|country=EUR}} - 2700&nbsp;km: [[Samara]] – [[Uralsk]] – [[Atirau]] – [[Beineu]] – [[Šetpe]] – [[Džetibai]] – [[Fetisovo]] – [[Bekdaš]] – [[Turkmenbaši]] – [[Gizilarbat]] – meja [[Iran]]a * {{Jct|E|123|country=EUR}} - 2840&nbsp;km: [[Čeljabinsk]] – [[Kostanaj]] – [[Esil]] – [[Deržavinsk]] – [[Arkalik]] – [[Žezkazgan]] – [[Kizilorda]] – [[Šimkent]] – [[Taškent]] – [[Ajni]] – [[Dušanbe]] – [[Nižnij Panj]] * {{Jct|E|125|country=EUR}} - 2600&nbsp;km: [[Išim]] – [[Astana]] – [[Karagandi]] – [[Balhaš]] – [[Burubajtal]] – [[Almati]] – [[Biškek]] – [[Narin]] – [[prelaz Torugart]] * {{Jct|E|127|country=EUR}} - 1330&nbsp;km: [[Omsk]] – [[Pavlodar]] – [[Semej]] – [[Georgijevka]] – [[Majkapšagaj]] === Smer zahod-vzhod (glavne smeri) === * {{Jct|E|10|country=EUR}} - 880&nbsp;km: [[Å, Moskenes|Å]] – [[Svolvær]] … [[Melbu]] – [[Sortland]] – [[Lødingen]] – [[Evenes]] – [[Narvik]] – [[Kiruna]] – [[Töre]] – [[Luleå]] * {{Jct|E|20|country=EUR}} - 1880&nbsp;km: [[Shannon]] – [[Limerick]] – [[Dublin]] … [[Liverpool]] – [[Manchester]] – [[Kingston upon Hull]] … [[Esbjerg]] – [[København]] – [[Malmö]] – [[Helsingborg]] – [[Halmstad]] – [[Gothenburg]] – [[Örebro]] – [[Stockholm]] … [[Talin]] – [[Narva]] – [[Sankt Peterburg]] * {{Jct|E|30|country=EUR}} - 6050&nbsp;km: [[Cork]] – [[Waterford]] – [[Wexford]] – [[Rosslare]] … [[Fishguard]] – [[Swansea]] – [[Bridgend]] - [[Cardiff]] – [[Newport]] – [[Bristol]] – [[London]] – [[Colchester]] – [[Ipswich]] – [[Felixstowe]] … [[Hoek van Holland]] – [[Haag]] – [[Gouda]] – [[Utrecht]] – [[Amersfoort]] – [[Oldenzaal]] – [[Osnabrück]] – [[Bad Oeynhausen]] – [[Hanover]] – [[Braunschweig]] – [[Magdeburg]] – [[Berlin]] – [[Świebodzin]] – [[Poznanj]] – [[Varšava]] – [[Brest, Belarusija|Brest]] – [[Minsk]] – [[Smolensk]] – [[Moskva]] – [[Rjazan]] – [[Penza]] – [[Samara]] – [[Ufa]] – [[Čeljabinsk]] – [[Kurgan, Rusija|Kurgan]] – [[Išim]] – [[Omsk]] * {{Jct|E|40|country=EUR}} - 8500&nbsp;km: [[Calais]] – [[Brugge]] – [[Gent]] – [[Bruselj]] – [[Leuven]] - [[Liège]] – [[Aachen]] – [[Köln]] – [[Olpe, Nemčija|Olpe]] – [[Wetzlar]] – [[Gießen]] - [[Bad Hersfeld]] - [[Eisenach]] – [[Erfurt]] – [[Gera]] – [[Chemnitz]] – [[Dresden]] – [[Görlitz]] – [[Legnica]] – [[Wrocław]] – [[Opole]] – [[Gliwice]] – [[Zabrze]] - [[Katovice]] - [[Krakov]] – [[Przemyśl]] – [[Lvov]] – [[Rivne]] – [[Žitomir]] – [[Kijev]] – [[Poltava]] – [[Harkov]] – [[Luhansk]] – [[Volgograd]] – [[Astrahan]] – [[Atirau]] – [[Beineu]] – [[Kungrad]] – [[Nukus]] – [[Daşoguz]] – [[Buhara]] – [[Navoi]] – [[Samarkand]] – [[Džizah]] – [[Taškent]] – [[Šimkent]] – [[Taraz]] – [[Biškek]] – [[Almati]] – [[Sary-Ozek]] – [[Taldykorgan]] – [[Učaral]] – [[Taskesken]] – [[Ayaguz]] – [[Georgijevska]] – [[Öskemen]] – [[Ridder, Kazahstan|Ridder]] * {{Jct|E|50|country=EUR}} - 5100&nbsp;km: [[Brest, Francija|Brest]] – [[Rennes]] – [[Le Mans]] – [[Pariz]] – [[Reims]] – [[Metz]] – [[Saarbrücken]] – [[Mannheim]] – [[Heilbronn]] – [[Nürnberg]] – [[Rozvadov]] – [[Plzeň]] – [[Praga]] – [[Jihlava]] – [[Brno]] – [[Trenčín]] – [[Prešov]] – [[Košice]] – [[Vyšné Nemecké]] – [[Užgorod]] – [[Mukačevo]] – [[Strij]] – [[Ternopil]] – [[Hmelnicki]] – [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] – [[Uman]] – [[Kirovograd]] – [[Dnupro]] – [[Doneck]] – [[Rostov na Donu]] – [[Armavir]] – [[Mineralnye Vody]] – [[Mahačkala]] znan kot "Via Caroli" * {{Jct|E|60|country=EUR}} - 6200&nbsp;km: [[Brest, Francija|Brest]] – [[Lorient]] – [[Vannes]] – [[Nantes]] – [[Angers]] – [[Tours]] – [[Orléans]] – [[Montargis]] – [[Auxerre]] – [[Beaune]] – [[Dole, Jura|Dole]] – [[Besançon]] – [[Belfort]] – [[Mulhouse]] – [[Basel]] – [[Zürich]] – [[Winterthur]] – [[St. Gallen]] – [[St. Margrethen]] – [[Bregenz]] – [[Feldkirch, Vorarlberg|Feldkirch]] – [[Landeck]] – [[Telfs]] – [[Innsbruck]] – [[Lauterach]] – [[Feldkirch, Vorarlberg|Feldkirch]] – [[Imst]] – [[Innsbruck]] – [[Wörgl]] – [[Rosenheim]] – [[Bad Reichenhall]] – [[Salzburg]] – [[Sattledt]] – [[Linz]] – [[Sankt Pölten]] – [[Dunaj]] – [[Nickelsdorf]] – [[Mosonmagyaróvár]] – [[Budimpešta]] – [[Szolnok]] – [[Püspökladány]] – [[Oradea]] – [[Cluj-Napoca]] – [[Turda]] – [[Târgu Mureș]] – [[Brașov]] – [[Ploiești]] – [[Bukarešta]] – [[Urziceni]] – [[Slobozia]] – [[Hârșova]] – [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] - [[Agigea]] … [[Poti]] – [[Samtredia]] – [[Hašuri]] – [[Tbilisi]] – [[Ganca]] – [[Evlak]] – [[Baku]] … [[Turkmenbaši]] – [[Gyzylarbat]] – [[Ašhabat]] – [[Tedjen]] – [[Mari, Turkmenistan|Mari]] – [[Čardžou]] – [[Alat]] – [[Buhara]] – [[Karši]] – [[Guzai]] – [[Šerobod]] – [[Termis]] – [[Dušanbe]] – [[Jirgatal]] – [[Sari Taš]] – [[Irkeštam]] * {{Jct|E|70|country=EUR}} - 4550&nbsp;km: [[A Coruña]] – [[Bilbao]] – [[San Sebastián]] – [[Bordeaux]] – [[Clermont-Ferrand]] – [[Lyon]] – [[Chambéry]] – [[Susa, Italija|Susa]] – [[Torino]] – [[Alessandria]] – [[Tortona]] – [[Brescia]] – [[Verona]] – [[Mestre]] – [[Palmanova]] – [[Trst]] – [[Postojna]] – [[Ljubljana]] – [[Zagreb]] – [[Slavonski Brod]] – [[Beograd]] – [[Vršac]] – [[Temišvar]] – [[Drobeta-Turnu Severin]] – [[Craiova]] – [[Alexandria, Romunija|Alexandria]] – [[Bukarešta]] – [[Giurgiu]] – [[Ruse]] – [[Razgrad]] – [[Šumen]] – [[Varna, Bolgarija|Varna]] … [[Samsun]] – [[Ordu]] – [[Giresun]] – [[Trabzon]] – [[Batumi]] – [[Poti]] * {{Jct|E|80|country=EUR}} - 5600&nbsp;km : [[Lizbona]] – [[Valladolid]] – [[San Sebastián]] – [[Toulouse]] – [[Nica]] – [[Genova]] – [[Rim]] – [[Pescara]] … [[Dubrovnik]] – [[Podgorica]] - [[Priština]] – [[Niš]] - [[Sofija]] – [[Plovdiv]] - [[Carigrad]] – [[İzmir]] – [[Gerede]] – [[Amasja]] – [[Erzurum]] – [[Gürbulak]] – [[Iran]] * {{Jct|E|90|country=EUR}} - 4770&nbsp;km: [[Lizbona]] – [[Madrid]] – [[Barcelona]] … [[Mazara del Vallo]] – [[Palermo]] – [[Buonfornello]] – [[Messina]] … [[Reggio di Calabria]] – [[Metaponto]] – [[Taranto]] – [[Brindisi]] … [[Igumenica]] – [[Janina (mesto)|Janina]] - [[Kozani]] – [[Solun]] – [[Alexandroupolis]] – [[Gelibolu]] … [[Lapseki]] – [[Bursa]] – [[Ankara]] – [[Adana]] – [[Nusaybin]] – [[Habur]] – [[Irak]] === Smer sever-jug === * {{Jct|E|1|country=EUR}} - 1460&nbsp;km: [[Larne]] – [[Belfast]] – [[Dublin]] – [[Rosslare]] … [[A Coruña]] – [[Pontevedra]] – [[Valença, Portugal|Valença]] – [[Oporto]] - [[Lizbona]] - [[Albufeira]] - [[Castro Marim]] – [[Huelva]] – [[Sevilja]] * {{Jct|E|3|country=EUR}} - 470&nbsp;km: [[Cherbourg-Octeville]] – [[La Rochelle]] * {{Jct|E|7|country=EUR}} - 250&nbsp;km: [[Pau, Francija|Pau]] – [[Jaca]] – [[Zaragoza]] * {{Jct|E|9|country=EUR}} - 967&nbsp;km: [[Orléans]] – [[Toulouse]] – [[Barcelona]] * {{Jct|E|11|country=EUR}} - 540&nbsp;km: [[Vierzon]] – [[Montluçon]] – [[Clermont-Ferrand]] – [[Montpellier]] * {{Jct|E|13|country=EUR}} - 230&nbsp;km: [[Doncaster]] – [[Sheffield]] – [[Nottingham]] – [[Leicester]] – [[Northampton]] – [[London]] * {{Jct|E|17|country=EUR}} - 670&nbsp;km: [[Antwerpen]] – [[Beaune]] * {{Jct|E|19|country=EUR}} - 520&nbsp;km: [[Amsterdam]] – [[Bruselj]] – [[Pariz]] * {{Jct|E|21|country=EUR}} - 540&nbsp;km: [[Metz]] – [[Ženeva]] * {{Jct|E|23|country=EUR}} - 390&nbsp;km: [[Metz]] – [[Lozana]] * {{Jct|E|27|country=EUR}} - 350&nbsp;km: [[Belfort]] – [[Berne]] – [[Martigny, Švica|Martigny]] – [[Aosta]] * {{Jct|E|29|country=EUR}} - 290&nbsp;km: [[Köln]] – [[Sarreguemines]] – E25 (proti [[Strasbourg]]u) * {{Jct|E|31|country=EUR}} - 520&nbsp;km: [[Rotterdam]] – [[Ludwigshafen]] * {{Jct|E|33|country=EUR}} - 100&nbsp;km: [[Parma]] – [[La Spezia]] * {{Jct|E|37|country=EUR}} - 290&nbsp;km: [[Bremen]] – [[Köln]] * {{Jct|E|39|country=EUR}} - 1330&nbsp;km: [[Trondheim]] – [[Orkanger]] – [[Vinjeøra]] – [[Halsa]] – [[Straumsnes, Møre og Romsdal|Straumsnes]] – [[Krifast]] – [[Batnfjordsøra]] – [[Molde]] … [[Vestnes]] – [[Skodje]] – [[Ålesund]] – [[Volda]] – [[Nordfjordeid]] … [[Sandane]] – [[Førde]] – [[Lavik]] … [[Instefjord]] – [[Knarvik]] – [[Bergen]] – [[Os, Hordaland|Os]] … [[Stord]] – [[Sveio]] – [[Aksdal]] – [[Bokn]] … [[Rennesøy]] – [[Randaberg]] – [[Stavanger]] – [[Sandnes]] – [[Helleland]] – [[Flekkefjord]] – [[Lyngdal]] – [[Mandal]] – [[Kristiansand]] … [[Hirtshals]] – [[Hjørring]] – [[Nørresundby]] – [[Ålborg]] * {{Jct|E|41|country=EUR}} - 760&nbsp;km: [[Dortmund]] – [[Wetzlar]] – [[Aschaffenburg]] – [[Würzburg]] – [[Stuttgart]] – [[Schaffhausen]] – [[Winterthur]] – [[Zürich]] – [[Altdorf, Švica|Altdorf]] * {{Jct|E|43|country=EUR}} - 510&nbsp;km: [[Würzburg]] – [[Ulm]] – [[Lindau]] – [[Bregenz]] – [[St. Margrethen]] – [[Buchs, St. Gallen|Buchs]] – [[Chur]] – [[Prelaz San Bernardino#Predor San-Bernardino|San Bernardino]] – [[Bellinzona]] * {{Jct|E|47|country=EUR}} - 290&nbsp;km: [[Helsingborg]] … [[Helsingør]] – [[København]] – [[Køge]] – [[Vordingborg]] – [[Farø]] – [[Rødby]] … [[Puttgarden]] – [[Oldenburg, Schleswig-Holstein|Oldenburg]] – [[Lübeck]] (glej tudi E06) * {{Jct|E|49|country=EUR}} - 740&nbsp;km): [[Magdeburg]] – [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] – [[Plauen]] – [[Schönberg]] – [[Vojtanov]] – [[Cheb]] - [[Karlovy Vary]] – [[Plzeň]] – [[Češke Budejovice]] – [[Halámky]] – [[Dunaj]] * {{Jct|E|51|country=EUR}} - 410&nbsp;km: [[Berlin]] – [[Leipzig]] – [[Gera]] – [[Hirschberg]] – [[Hof]] – [[Bayreuth]] – [[Nürnberg]] * {{Jct|E|53|country=EUR}} - 270&nbsp;km: [[Plzeň]] – [[Bayerisch Eisenstein]] – [[Deggendorf]] – [[München]] * {{Jct|E|57|country=EUR}} - 380&nbsp;km: [[Sattledt]] – [[Liezen]] – [[St. Michael]] – [[Gradec]] – [[Maribor]] – [[Ljubljana]] * {{Jct|E|59|country=EUR}} - 660&nbsp;km: [[Praga]] – [[Jihlava]] – [[Dunaj]] – [[Gradec]] – [[Šentilj]] – [[Maribor]] – [[Zagreb]] * {{Jct|E|61|country=EUR}} - 240&nbsp;km): [[Beljak]] – [[predor Karavanke]] – [[Naklo]] – [[Ljubljana]] – [[Trst]] – [[Reka, Hrvaška|Reka]] * {{Jct|E|63|country=EUR}} - 1110&nbsp;km: [[Sodankylä]] – [[Kemijärvi]] - [[Posio]] – [[Kuusamo]] – [[Kajaani]] – [[Iisalmi]] – [[Kuopio]] – [[Jyväskylä]] – [[Tampere]] – [[Turku]] * {{Jct|E|67|country=EUR}} - 1630&nbsp;km ): [[Helsinki]] … [[Talin]] – [[Riga]] – [[Kaunas]] – [[Varšava]] – [[Piotrków Trybunalski]] – [[Vroclav]] – [[Kłodzko]] – [[Kudowa Zdrój]] – [[Náchod]] – [[Hradec Králové]] – [[Praga]]; znana tudi kot ''[[Via Baltica]]'' * {{Jct|E|69|country=EUR}} - 130&nbsp;km: [[Nordkap]] – [[Olderfjord]] * {{Jct|E|71|country=EUR}} - 970&nbsp;km: [[Košice]] – [[Miskolc]] – [[Budimpešta]] – [[Balatonaliga]] – [[Nagykanizsa]] – [[Zagreb]] – [[Karlovec]] – [[Knin]] – [[Split]] * {{Jct|E|73|country=EUR}} - 710&nbsp;km: [[Budimpešta]] – [[Szekszárd]] – [[Mohač]] – [[Osijek]] – [[Đakovo]] – [[Bosanski Šamac|Šamac]] – [[Zenica (mesto)|Zenica]] – [[Mostar]] – [[Metković]] * {{Jct|E|77|country=EUR}} - 1690&nbsp;km: [[Pskov]] – [[Riga]] – [[Šiauliai]] – [[Tolpaki]] – [[Kaliningrad]] … [[Gdansk]] – [[Elbląg]] – [[Varšava]] – [[Radom]] – [[Krakov]] – [[Trstená]] – [[Ruzomberok]] – [[Zvolen]] – [[Budimpešta]] * {{Jct|E|79|country=EUR}} - 1160&nbsp;km: [[Miskolc]] – [[Debrecen]] – [[Berettyóújfalu]] – [[Oradea]] – [[Beiuș]] – [[Deva, Romunija|Deva]] – [[Petroșani]] – [[Târgu Jiu]] – [[Craiova]] – [[Calafat]] … [[Vidin]] – [[Vraca]] – [[Botevgrad]] – [[Sofija]] – [[Blagoevgrad]] – [[Serres, Grčija|Serres]] – [[Solun]] * {{Jct|E|81|country=EUR}} - 990&nbsp;km: [[Mukačevo]] – [[Halmeu]] – [[Satu Mare]] – [[Zalău]] – [[Cluj-Napoca]] – [[Turda]] – [[Sebeș]] – [[Sibiu]] – [[Pitești]] – [[Bukarešta]] - [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] * {{Jct|E|83|country=EUR}} - 250&nbsp;km: [[Bjala, Ruse|Bjala]] – [[Pleven]] – [[Jablanica, Loveč|Jablanica]] – [[Botevgrad]] – [[Sofija]] * {{Jct|E|87|country=EUR}} - 2030&nbsp;km: [[Odesa]] – [[Izmail]] – [[Reni]] – [[Galați]] – [[Tulcea]] – [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] – [[Varna, Bolgarija|Varna]] – [[Burgas]] – [[Malko Tarnovo]] – [[Dereköy]] – [[Kırklareli]] – [[Babaeski]] – [[Havsa]] – [[Keșan]] – [[Gelibolu]] – [[Ayvalık]] – [[İzmir]] – [[Selçuk]] – [[Aydın]] – [[Denizli]] – [[Acıpayam]] – [[Korkuteli]] – [[Antalya]] * {{Jct|E|89|country=EUR}} - 130&nbsp;km: [[Gerede]] – [[Kızılcahamam]] – [[Ankara]] * {{Jct|E|91|country=EUR}} - 170&nbsp;km: [[Toprakkale]] – [[İskenderun]] – [[Antakja]] – [[Yayladağ]] – [[Sirija]] * {{Jct|E|97|country=EUR}} - 1150&nbsp;km: Ne obstoja več [[Herson]] – [[Džankoj]] – [[Novorosijsk]] – [[Soči, Rusija|Soči]] – [[Suhumi]] – [[Poti]] - (manjka povezava) - [[Trabzon]] - [[Gümüshane]] - [[Askale]] * {{Jct|E|99|country=EUR}} - Ne obstoja več [[Sanliurfa]] - [[Diyarbakir]] - [[Bitlis]] - [[Doğubeyazit]] - [[Iğdir]] - [[Dilucu]] - [[Sadarak]] === Smer zahod-vzhod === * E02 – ni upurabljena * {{Jct|E|4|country=EUR}} - 1590&nbsp;km: [[Helsingborg]] – [[Jönköping]] – [[Linköping]] – [[Norrköping]] – [[Södertälje]] – [[Stockholm]] – [[Uppsala]] – [[Sundsvall]] – [[Örnsköldsvik]] – [[Umeå]] – [[Luleå]] – [[Haparanda]] – [[Tornio]] * {{Jct|E|6|country=EUR}} - 3120&nbsp;km: [[Trelleborg]] – [[Malmö]] – [[Helsingborg]] – [[Halmstad]] – [[Gothenburg]] – [[Oslo]] – [[Hamar]] – [[Lillehammer]] – [[Dovre|Dombås]] – [[Trondheim]] – [[Stjørdal]] – [[Steinkjer]] – [[Mosjøen]] – [[Mo i Rana]] – [[Rognan]] – [[Fauske]] … [[Ballangen]] – [[Narvik]] – [[Setermoen]] – [[Alta, Norveška|Alta]] – [[Olderfjord]] – [[Lakselv]] – [[Karasjok]] – [[Nesseby|Varangerbotn]] – [[Kirkenes]] * {{Jct|E|8|country=EUR}} – 1410&nbsp;km: [[Tromsø]] – [[Balsfjord|Nordkjosbotn]] – [[Storfjord|Skibotn]] – [[Kilpisjärvi]] – [[Kolari]] – [[Tornio]] – [[Kemi]] – [[Oulu]] – [[Kokkola]] – [[Vaasa]] – [[Pori]] – [[Turku]] * {{Jct|E|12|country=EUR}} - 910&nbsp;km: [[Mo i Rana]] – [[Umeå]] … [[Vaasa]] – [[Tampere]] – [[Hämeenlinna]] – [[Helsinki]] * {{Jct|E|14|country=EUR}} - 460&nbsp;km: [[Trondheim]] – [[Östersund]] – [[Sundsvall]] * {{Jct|E|16|country=EUR}} - 710&nbsp;km: [[Derry]] – [[Belfast]] … [[Glasgow]] – [[Edinburgh]] … [[Bergen]] – [[Arna, Norveška|Arna]] – [[Voss]] … [[Lærdal]] – [[Tyin]] – [[Fagernes]] – [[Hønefoss]] – [[Sandvika]] – [[Oslo]] * {{Jct|E|18|country=EUR}} – 1890&nbsp;km: [[Craigavon]] – [[Belfast]] – [[Larne]] … [[Stranraer]] – [[Gretna]] – [[Carlisle]] – [[Newcastle upon Tyne|Newcastle]] … [[Kristiansand]] – [[Arendal]] – [[Porsgrunn]] – [[Larvik]] – [[Sandefjord]] – [[Horten]] – [[Drammen]] – [[Oslo]] – [[Askim]] – [[Karlstad]] – [[Örebro]] – [[Västerås]] – [[Stockholm]]/[[Kapellskär]] … [[Mariehamn]] … [[Turku]]/[[Naantali]] – [[Helsinki]] – [[Kotka]] – [[Vaalimaa]] – [[Vyborg]] – [[Sankt Peterburg]] * {{Jct|E|22|country=EUR}} - 5320&nbsp;km: [[Holyhead]] – [[Chester]] – [[Warrington]] – [[Manchester]] – [[Leeds]] – [[Doncaster]] – [[Immingham]] … [[Amsterdam]] – [[Groningen]] – [[Bremen]] – [[Hamburg]] – [[Lübeck]] – [[Rostock]] – [[Sassnitz]] … [[Trelleborg]] – [[Malmö]] – [[Kalmar]] – [[Norrköping]] … [[Ventspils]] – [[Riga]] – [[Rezekne]] – [[Velikie Luki]] – [[Moskva]] – [[Vladimir (mesto)|Vladimir]] – [[Nižni Novgorod]] - [[Kazan]] - [[Yelabuga]] - [[Perm]] - (Azija) - [[Jekaterinburg]] - [[Tyumen]] - [[Išim]] * {{Jct|E|24|country=EUR}} - 230&nbsp;km: [[Birmingham]] – [[Cambridge]] – [[Ipswich]] * {{Jct|E|26|country=EUR}} - 280&nbsp;km: [[Hamburg]] – [[Berlin]] * {{Jct|E|28|country=EUR}} – 1230&nbsp;km: [[Berlin]] – [[Szczecin]] – [[Goleniów]] – [[Koszalin]] – [[Słupsk]] - [[Gdynia]] - [[Gdansk]] – [[Kaliningrad]] – [[Tolpaki]] – [[Nesterov]] – [[Marijampolė]] – [[Vilna]] – [[Minsk]] * {{Jct|E|32|country=EUR}} - 30&nbsp;km: [[Colchester]] – [[Harwich]] * {{Jct|E|34|country=EUR}} - 470&nbsp;km: [[Zeebrugge]] – [[Antwerpen]] – [[Eindhoven]] – [[Venlo]] – [[Oberhausen]] – [[Dortmund]] – [[Bad Oeynhausen]] * {{Jct|E|36|country=EUR}} - 220&nbsp;km: [[Berlin]] – [[Lübbenau]] – [[Cottbus]] – [[Legnica]] * {{Jct|E|38|country=EUR}} – <!-- &nbsp;km: --> [[Gluhov]] - [[Kursk]] - [[Voronež]] - [[Saratov]] - [[Uralsk]] - [[Aktobe]] - [[Karabutak]]} - [[Aralsk]] - [[Novokazalinsk]] - [[Kizilorda]] - [[Šimkent]] * {{Jct|E|42|country=EUR}} - 620&nbsp;km: [[Dunkerque]] – [[Lille]] – [[Mons]] – [[Charleroi]] – [[Namur (mesto)|Namur]] – [[Liège]] – [[Sankt-Vith]] – [[Wittlich]] – [[Bingen am Rhein|Bingen]] – [[Wiesbaden]] – [[Frankfurt ob Majni]] – [[Aschaffenburg]] * {{Jct|E|44|country=EUR}} - 780&nbsp;km: [[Le Havre]] – [[Amiens]] – [[Charleville-Mezières]] – [[Luksemburg]] – [[Trier]] – [[Koblenz]] – [[Wetzlar]] – [[Gießen]] * {{Jct|E|46|country=EUR}} - 720&nbsp;km: [[Cherbourg-Octeville]] – [[Caen]] – [[Rouen]] – [[Reims]] – [[Charleville-Mezières]] – [[Liège]] * {{Jct|E|48|country=EUR}} – 350&nbsp;km: [[Schweinfurt]] – [[Bayreuth]] – [[Marktredwitz]] – [[Cheb]] – [[Karlovy Vary]] – [[Praga]] * {{Jct|E|52|country=EUR}} - 520&nbsp;km: [[Strasbourg]] – [[Appenweier]] – [[Karlsruhe]] – [[Stuttgart]] – [[Ulm]] – [[München]] – [[Salzburg]] * {{Jct|E|54|country=EUR}} - 860&nbsp;km: [[Pariz]] – [[Chaumont]] – [[Mulhouse]] – [[Basel]] – [[Waldshut-Tiengen|Waldshut]] – [[Lindau]] – [[München]] * {{Jct|E|56|country=EUR}} - 310&nbsp;km: [[Nürnberg]] – [[Regensburg]] – [[Passau]] – [[Wels]] – [[Sattledt]] * {{Jct|E|58|country=EUR}} – 2200&nbsp;km: [[Dunaj]] – [[Bratislava]] – [[Zvolen]] – [[Košice]] – [[Užgorod]] – [[Mukačevo]] – [[Halmeu]] – [[Suceava]] – [[Iași]] – [[Sculeni]] – [[Chișinău]] – [[Odesa]] – [[Mikolajiv]] – [[Herson]] – [[Melitopol]] – [[Taganrog]] – [[Rostov na Donu]] * {{Jct|E|62|country=EUR}} - 1290&nbsp;km: [[Nantes]] – [[Poitiers]] – [[Mâcon]] – [[Ženeva]] – [[Lausanne]] – [[Martigny]] – [[Sion, Švica|Sion]] – [[Prelaz Simplon]] – [[Gravellona Toce]] – [[Milano]] – [[Tortona]] – [[Genova]] * {{Jct|E|64|country=EUR}} - 240&nbsp;km [[Torino]] – [[Milano]] – [[Brescia]] * {{Jct|E|66|country=EUR}} - 650&nbsp;km: [[Fortezza]] – [[San Candido]] – [[Spittal an der Drau]] – [[Beljak]] – [[Celovec]] – [[Gradec]] – [[Veszprém]] – [[Székesfehérvár]] * {{Jct|E|68|country=EUR}} – 510&nbsp;km: [[Szeged]] – [[Arad, Romunija|Arad]] – [[Deva, Romunija|Deva]] – [[Sibiu]] – [[Brașov]] * {{Jct|E|72|country=EUR}} - 250&nbsp;km: [[Bordeaux]] – [[Toulouse]] * {{Jct|E|74|country=EUR}} - 240&nbsp;km: [[Nica]] – [[Cuneo]] – [[Asti]] – [[Alessandria]] * {{Jct|E|76|country=EUR}} - 80&nbsp;km: [[Pisa]] - [[Migliarino]] – [[Firence]] * {{Jct|E|78|country=EUR}} – 270&nbsp;km: [[Grosseto]] – [[Arezzo]] – [[Sansepolcro]] – [[Fano]] * {{Jct|E|82|country=EUR}} - 380&nbsp;km: [[Porto]] – [[Vila Real]] – [[Bragança, Portugalska|Bragança]] – [[Zamora (Španija)|Zamora]] – [[Tordesillas]] * {{Jct|E|84|country=EUR}} - 150&nbsp;km: [[Keşan]] – [[Tekirdağ]] – [[Silivri]] * {{Jct|E|86|country=EUR}} - 200&nbsp;km: [[Kristalopigi]] – [[Florina, Grčija|Flórina]] – [[Vévi]] – [[Géfira]] * {{Jct|E|88|country=EUR}} - 640&nbsp;km : Ne obstoja več [[Ankara]] – [[Yozgat]] – [[Sivas, Turkey|Sivas]] – [[Refahiye]] * {{Jct|E|92|country=EUR}} - 320&nbsp;km: [[Igumenica]] – [[Janina (mesto)|Janina]] – [[Trikala]] – [[Vólos]] * {{Jct|E|94|country=EUR}} - 80&nbsp;km: [[Korint]] – [[Megara]] – [[Elevzina]] – [[Atene]] * {{Jct|E|96|country=EUR}} - 440&nbsp;km: Ne obstoja več [[İzmir]] – [[Usak]] – [[Afyon]] – [[Sivrihisar]] * {{Jct|E|98|country=EUR}} – 60&nbsp;km : [[Topboğazı]] – [[Kırıkhan]] – [[Reyhanlı]] – [[Cilvegözü]] → ''[[Siria]]'' == Cesta razreda B == * {{Jct|E|134|country=EUR}} - [[Haugesund]] – [[Odda|Røldal]] – [[Haukeli]] – [[Seljord]] – [[Kongsberg]] – [[Drammen]] * {{Jct|E|136|country=EUR}} - [[Ålesund]] – [[Vestnes|Tresfjord]] – [[Rauma, Norveška|Åndalsnes]] – [[Dovre|Dombås]] * {{Jct|E|201|country=EUR}} - [[Cork (mesto)|Cork]] – [[Portlaoise]] * {{Jct|E|231|country=EUR}} - [[Amsterdam]] – [[Amersfoort]] * {{Jct|E|232|country=EUR}} - [[Amersfoort]] – [[Hoogeveen]] – [[Groningen (mesto)|Groningen]] * {{Jct|E|233|country=EUR}} - [[Hoogeveen]] – [[Haselünne]] – [[Cloppenburg]] * {{Jct|E|234|country=EUR}} - [[Cuxhaven]] – [[Bremerhaven]] – [[Bremen]] – [[Walsrode]] * {{Jct|E|251|country=EUR}} - [[Sassnitz]] – [[Stralsund]] – [[Neubrandenburg]] – [[Berlin]] * {{Jct|E|261|country=EUR}} - [[Świecie]] – [[Poznanj]] – [[Vroclav]] * {{Jct|E|262|country=EUR}} - [[Kaunas]] – [[Ukmerge]] – [[Daugavpils]] – [[Rezekne]] – [[Ostrov]] * {{Jct|E|263|country=EUR}} - [[Talin]] – [[Tartu]] – [[Võru]] – [[Luhamaa]] * {{Jct|E|264|country=EUR}} - [[Jõhvi]] – [[Tartu]] – [[Valga]] - [[Valka]] - [[Valmiera]] - [[Incukalns]] * {{Jct|E|271|country=EUR}} - [[Minsk]] – [[Babruysk]] - [[Homel]] (formerly began [[Klaipėda]] – [[Kaunas]] – [[Vilnius]]) * {{Jct|E|272|country=EUR}} - [[Klaipėda]] – [[Palanga]] – [[Šiauliai]] – [[Panevėžys]] – [[Ukmerge]] – [[Vilnius]] * {{Jct|E|311|country=EUR}} - [[Breda (Nizozemska)|Breda]] – [[Gorinchem]] – [[Utrecht (mesto)|Utrecht]] * {{Jct|E|312|country=EUR}} - [[Vlissingen]] – [[Breda (Netherlands)|Breda]] – [[Eindhoven]] * {{Jct|E|313|country=EUR}} - [[Antwerp]] – [[Liège]] * {{Jct|E|314|country=EUR}} - [[Leuven]] – [[Hasselt]] – [[Heerlen]] – [[Aachen]] * {{Jct|E|331|country=EUR}} - [[Dortmund]] – [[Kassel]] * {{Jct|E|371|country=EUR}} - [[Radom]] – [[Rzeszów]] – [[Barwinek]] – [[Vyšný Komárnik]] – [[Svidnik]] – [[Prešov]] * {{Jct|E|372|country=EUR}} - [[Varšava]] – [[Lublin]] – [[Lvov]] * {{Jct|E|373|country=EUR}} - [[Lublin]] – [[Kovel]] – [[Rivne]] – [[Kijev]] * E381 – izgradnja odpovedana * {{Jct|E|391|country=EUR}} - [[Trosna]] – [[Gluhov]] * {{Jct|E|401|country=EUR}} - [[Saint-Brieuc]] – [[Caen]] * {{Jct|E|402|country=EUR}} - [[Calais]] – [[Rouen]] – [[Le Mans]] * {{Jct|E|403|country=EUR}} - [[Zeebrugge]] – [[Bruges]] – [[Roeselare]] – [[Kortrijk]] – [[Tournai]] * {{Jct|E|404|country=EUR}} - [[Jabbeke]] – [[Zeebrugge]] * {{Jct|E|411|country=EUR}} - [[Bruselj]] – [[Metz]] * {{Jct|E|420|country=EUR}} - [[Nivelles]] – [[Charleroi]] – [[Reims]] * {{Jct|E|421|country=EUR}} - [[Aachen]] – [[Sankt-Vith]] – [[Luxembourg]] * {{Jct|E|422|country=EUR}} - [[Trier]] – [[Saarbrücken]] * {{Jct|E|429|country=EUR}} - [[Tournai]] – [[Halle, Belgium|Halle]] * {{Jct|E|441|country=EUR}} - [[Chemnitz]] – [[Plauen]] – [[Hof]] (E51) * {{Jct|E|442|country=EUR}} - [[Karlovy Vary]] – [[Teplice]] – [[Turnov]] – [[Hradec Králové]] – [[Olomouc]] – [[Žilina]] * {{Jct|E|451|country=EUR}} - [[Gießen]] – [[Frankfurt ob Majni]] – [[Mannheim]] * {{Jct|E|461|country=EUR}} - [[Svitavy]] – [[Brno]] – [[Dunaj]] * {{Jct|E|462|country=EUR}} - [[Brno]] – [[Olomouc]] – [[Český Těšín]] - [[Katovice]] – [[Krakov]] * {{Jct|E|471|country=EUR}} - [[Mukačeve]] – [[Lvov]] * {{Jct|E|501|country=EUR}} - [[Le Mans]] – [[Angers]] * {{Jct|E|502|country=EUR}} - [[Le Mans]] – [[Tours]] * {{Jct|E|511|country=EUR}} - [[Courtenay]] – [[Troyes]] * {{Jct|E|512|country=EUR}} - [[Remiremont]] – [[Mulhouse]] * {{Jct|E|531|country=EUR}} - [[Offenburg]] – [[Donaueschingen]] * {{Jct|E|532|country=EUR}} - [[Memmingen]] – [[Füssen]] * {{Jct|E|533|country=EUR}} - [[München]] – [[Garmisch-Partenkirchen]] – [[Mittenwald]] – [[Seefeld in Tirol]] – [[Innsbruck]] * {{Jct|E|551|country=EUR}} - [[Češke Budejovice]] – [[Humpolec]] * {{Jct|E|552|country=EUR}} - [[München]] – [[Braunau am Inn]] – [[Wels]] – [[Linz]] * {{Jct|E|571|country=EUR}} - [[Bratislava]] – [[Zvolen]] – [[Košice]] * {{Jct|E|572|country=EUR}} - [[Trencin]] – [[Žiar nad Hronom]] * {{Jct|E|573|country=EUR}} - [[Püspökladány]] – [[Nyíregyháza]] – [[Čop, Ukrajina|Čop]] – [[Užgorod]] * {{Jct|E|574|country=EUR}} - [[Bacău]] – [[Brașov]] – [[Pitești]] – [[Craiova]] * {{Jct|E|575|country=EUR}} - [[Bratislava]] – [[Dunajská Streda]] – [[Medved'ov]] – [[Vámosszabadi]] – [[Győr]] * {{Jct|E|576|country=EUR}} - [[Cluj-Napoca]] – [[Dej]] (prej z nadaljevanjem [[Bistrița]] – [[Suceava]]) * {{Jct|E|577|country=EUR}} - [[Ploiesti]] - [[Buzău]] * {{Jct|E|578|country=EUR}} – [[Sărățel]] – [[Reghin]] – [[Toplița]] – [[Gheorgheni]] – [[Miercurea Ciuc]] – [[Sfântu Gheorghe]] – [[Chichiș]] * {{Jct|E|581|country=EUR}} - [[Tișița]] – [[Tecuci]] – [[Albița]] – [[Leușeni]] – [[Kišinjev|Chișinău]] – [[Odesa]] * {{Jct|E|583|country=EUR}} - [[Săbăoani]] – [[Iași]] – [[Bălți]] – [[Mogiliv-Podilski]] – [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] – [[Žitomir]] * {{Jct|E|584|country=EUR}} - [[Poltava]] – [[Kropivnicki]] – [[Kišinjev|Chișinău]] – [[Giurgiulești]] – [[Galați]] – [[Slobozia]] * {{Jct|E|592|country=EUR}} - [[Krasnodar]] – [[Djoubga]] * {{Jct|E|601|country=EUR}} - [[Niort]] – [[La Rochelle]] * {{Jct|E|602|country=EUR}} - [[La Rochelle]] – [[Saintes]] * {{Jct|E|603|country=EUR}} - [[Saintes]] – [[Angoulême]] – [[Limoges]] (prej potekala do Sculena) * {{Jct|E|604|country=EUR}} - [[Tours]] – [[Vierzon]] * {{Jct|E|606|country=EUR}} - [[Angoulême]] – [[Bordeaux]] * {{Jct|E|607|country=EUR}} - [[Digoin]] – [[Chalon-sur-Saône]] * {{Jct|E|611|country=EUR}} - [[Lyon]] – [[Pont-d'Ain]] * {{Jct|E|612|country=EUR}} - [[Ivrea]] – [[Torino]] * {{Jct|E|641|country=EUR}} - [[Wörgl]] – [[Sankt Johann in Tirol]] – [[Lofer]] – [[Salzburg]] * {{Jct|E|651|country=EUR}} - [[Altenmarkt im Pongau]] – [[Liezen]] * {{Jct|E|652|country=EUR}} - [[Celovec]] – [[Prelaz Ljubelj]] – [[Naklo]] * {{Jct|E|653|country=EUR}} - [[Letina]] - [[Torniyiszentmiklós]] - [[Pince]] – [[Murska Sobota]] – [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] – [[Maribor]] (dodana 2003) * {{Jct|E|661|country=EUR}} - [[Balatonkeresztúr]] – [[Nagyatád]] – [[Barcs]] – [[Virovitica]] – [[Okučani]] – [[Banja Luka]] – [[Jajce, Bosna|Jajce]] – [[Donji Vakuf]] – [[Zenica (mesto)|Zenica]] * {{Jct|E|662|country=EUR}} - [[Subotica]] – [[Sombor]] – [[Osijek]] * {{Jct|E|671|country=EUR}} - [[Timișoara]] – [[Arad, Romunija|Arad]] – [[Oradea]] – [[Satu Mare]] * {{Jct|E|673|country=EUR}} - [[Lugoj]] – [[Ilia]] * {{Jct|E|675|country=EUR}} - [[Agigea]] – [[Negru Vodă, Constanța|Negru Vodă]] – [[Kardam, Dobrič|Kardam]] <!--[[:bg:Кардам (Област Добрич)]]--> * {{Jct|E|691|country=EUR}} - [[Aštarak]] - [[Gjumri]] – [[Ašotsk]] - [[Vale]] – [[Turkgözü]] - [[Posof]] - [[Kars]] - [[Horasan]] * {{Jct|E|692|country=EUR}} - [[Batumi]] – [[Samtredia]] * {{Jct|E|711|country=EUR}} - [[Lyon]] – [[Grenoble]] * {{Jct|E|712|country=EUR}} - [[Geneva]] – [[Chambéry]] – [[Marseille]] * {{Jct|E|713|country=EUR}} - [[Valence, Drôme|Valence]] – [[Grenoble]] * {{Jct|E|714|country=EUR}} - [[Orange, France|Orange]] – [[Marseille]] * {{Jct|E|717|country=EUR}} - [[Torino]] – [[Savona]] * {{Jct|E|751|country=EUR}} - [[Reka, Hrvaška|Reka]] – [[Pulj]] – [[Koper]] - [[Trst]] ([[Italija]]) * {{Jct|E|761|country=EUR}} - [[Bihać]] – [[Jajce, Bosna|Jajce]] – [[Donji Vakuf]] – [[Zenica (mesto)|Zenica]] – [[Sarajevo]] – [[Užice]] – [[Čačak]] – [[Kraljevo]] – [[Kruševac]] – [[Pojate]] – [[Paraćin]] – [[Zaječar]] * {{Jct|E|762|country=EUR}} - [[Sarajevo]] – [[Podgorica]] → ''[[Albanija]]'' * {{Jct|E|763|country=EUR}} - [[Beograd]] – [[Čačak]] – [[Nova Varoš]] – [[Bijelo Polje]] * {{Jct|E|771|country=EUR}} - [[Drobeta-Turnu Severin]] – [[Niš]] * {{Jct|E|772|country=EUR}} - [[Jablanica, Loveč|Jablanica]] – [[Veliko Trnovo]] – [[Šumen]] * {{Jct|E|773|country=EUR}} - [[Popovica]] – [[Stara Zagora]] – [[Burgas]] * {{Jct|E|801|country=EUR}} - [[Coimbra]] – [[Viseu]] – [[Vila Real]] – [[Chaves]] – [[Verín]] * {{Jct|E|802|country=EUR}} - [[Bragança, Portugal|Bragança]] – [[Guarda]] – [[Castelo Branco]] – [[Portalegre]] – [[Évora]] – [[Beja, Portugal|Beja]] – [[Ourique]] * {{Jct|E|803|country=EUR}} - [[Salamanca]] – [[Mérida, Španija|Mérida]] – [[Sevilla]] * {{Jct|E|804|country=EUR}} - [[Bilbao]] – [[Logroño]] – [[Zaragoza]] * {{Jct|E|805|country=EUR}} - [[Famalicão]] – [[Chaves]] * {{Jct|E|806|country=EUR}} - [[Torres Novas]] – [[Abrantes]] – [[Castelo Branco]] – [[Guarda]] * {{Jct|E|821|country=EUR}} - [[Rim]] – [[San Cesareo]] * {{Jct|E|840|country=EUR}} - [[Sassari]] – [[Olbia]] … [[Civitavecchia]] – konec na E80 * {{Jct|E|841|country=EUR}} - [[Avellino]] – [[Salerno]] * {{Jct|E|842|country=EUR}} - [[Neapelj]] – [[Avellino]] – [[Benevento]] – [[Canosa di Puglia]] * {{Jct|E|843|country=EUR}} - [[Bari]] – [[Taranto]] * {{Jct|E|844|country=EUR}} - [[Spezzano Albanese]] – [[Sibari]] * {{Jct|E|846|country=EUR}} - [[Cosenza]] – [[Crotone]] * {{Jct|E|847|country=EUR}} - [[Sicignano degli Alburni]] – [[Potenza]] – [[Metaponto]] * {{Jct|E|848|country=EUR}} – [[Sant'Eufemia Lamezia]] – [[Catanzaro]] * {{Jct|E|851|country=EUR}} - [[Petrovac na Moru|Petrovac]] → ''[[Albanija]]'' → [[Prizren]] – [[Priština]] * {{Jct|E|852|country=EUR}} - [[Ohrid]] → ''[[Albanija]]'' * {{Jct|E|853|country=EUR}} - [[Janina (mesto)|Janina]] → ''[[Albanija]]'' * {{Jct|E|871|country=EUR}} - [[Sofija]] – [[Kjustendil]] – [[Kumanovo]] * {{Jct|E|881|country=EUR}} - [[Izmit]] - [[Bursa]] - [[Balikesir]] - [[Manisa]] - [[Izmir]] - [[Cesme]] * {{Jct|E|901|country=EUR}} - [[Madrid]] – [[Valencia]] * {{Jct|E|902|country=EUR}} - [[Jaén]] – [[Granada]] – [[Málaga]] * E902 prej [[Nikozija]] – [[Pafos]] * {{Jct|E|903|country=EUR}} (ne obstaja več) – [[Girne]] ([[Kirenija]]) – [[Nikozija]] – [[Limassol]] * {{Jct|E|931|country=EUR}} - [[Mazara del Vallo]] – [[Gela]] * {{Jct|E|932|country=EUR}} - [[Buonfornello]] – [[Enna]] – [[Catania]] * {{Jct|E|933|country=EUR}} - [[Alcamo]] – [[Trapani]] * {{Jct|E|951|country=EUR}} - [[Janina (mesto)|Janina]] – [[Árta]] – [[Agrinio]] – [[Mestolóngi]] * {{Jct|E|952|country=EUR}} - [[Aktio]] – [[Vónica]] – [[Amfilohija]] – [[Karpenisi]] – [[Lamia (mesto)|Lamia]] * {{Jct|E|961|country=EUR}} - [[Tripoli, Grčija|Tripoli]] – [[Šparta (mesto)|Šparta]] – [[Githio]] * {{Jct|E|962|country=EUR}} - [[Elevzina]] – [[Thiva]] * E962 prej [[Tripoli, Grčija|Tripoli]] – [[Šparta (mesto)|Šparta]] – [[Gytheion]] * {{Jct|E|001|country=EUR}} - [[Tbilisi]] – [[Bagrataše]] – [[Vanatzor]] * {{Jct|E|002|country=EUR}} - [[Aljat]] - [[Saatli]] - [[Mehgr]] - [[Ordubad]] - [[Djulfa]] - [[Nahičevan]] – [[Sadarak]] (razširjena 2004) * {{Jct|E|003|country=EUR}} - [[Učkuduk]] – [[Daşoguz]] – [[Ašgabat]] – [[Gaudan]] * {{Jct|E|004|country=EUR}} - [[Kzilorda]] – [[Učkuduk]] – [[Bučara]] * {{Jct|E|005|country=EUR}} - [[Guza]] – [[Samarkand]] * {{Jct|E|006|country=EUR}} - [[Ajni]] – [[Kokand]] * {{Jct|E|007|country=EUR}} - [[Taškent]] – [[Kokand]] – [[Andijan]] – [[Oš]] – [[Irkeštam]] * {{Jct|E|008|country=EUR}} – [[Dušanbe]] - [[Kulab]] - [[Kalaikumb]] - [[Korog]] – [[Murgab, Tadžikistan|Murgab]] - [[Kulma]] - meja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] (glej [[Pamirska cesta]]) (razširjena 2003) * {{Jct|E|009|country=EUR}} - [[Jirgatal]] – [[Korog]] – [[Iškašim]] – [[Ljanga]] – Kitajska * {{Jct|E|010|country=EUR}} - [[Oš]] – [[Biškek]] * {{Jct|E|011|country=EUR}} - [[Kokpek]] - [[Kegen]] – [[Tjup]] (spremenjena 2003) * {{Jct|E|012|country=EUR}} - [[Almati]] - [[Kokpek]] - [[Čundža]] - [[Koktal]] - [[Korgos]] * {{Jct|E|013|country=EUR}} - [[Sari-Ozek]] – [[Koktal]] * {{Jct|E|014|country=EUR}} - [[Ušaral]] – [[Dostik|Družba]] * {{Jct|E|015|country=EUR}} - [[Tašesken]] – [[Bakti]] * {{Jct|E|016|country=EUR}} - [[Zapadnoe]] - [[Žaksi]] - [[Atbasar]] – [[Astana]] (spremenjena 2003) * {{Jct|E|017|country=EUR}} - [[Jelabuga]] – [[Ufa]] (dodana 2003) * {{Jct|E|018|country=EUR}} – [[Žezkazgan]] – [[Karagandi]] - [[Pavlodar]] - [[Uspenka]] (dodana 2003) * {{Jct|E|019|country=EUR}} - [[Petropavl]] – [[Zapadnoe]] (dodana 2003) <!-- ==Signage== {{Evropska pot number sign|30}} The Evropska pots are signposted with the green number sign at right. There are different strategies for determining how frequently to signpost the roads. * [[Sweden]], [[Norway]] and [[Denmark]] have integrated the E-road numbers into their networks, meaning that the roads usually have no other national number. * In [[Belgium]], E-numbers are associated with motorways: for those, only the E-number is signposted, while for non-motorways only the national number (if any) is shown. [[Serbia]] has a similar principle. * In most of the countries the E-roads form a network on top of the national network. The green signs are frequent enough to show how to follow the roads, but do not usually show how to reach them. * In some countries, like [[Germany]], E-roads are poorly signposted, making it difficult to follow them. Drivers have to use the national network. * In Ireland, they also are poorly signposted. In [[July 2007]], the [[N11 road|N11]] [[bypass]] in [[Gorey]], Republic of Ireland, opened with [[Slika:E-01 euroroute IE.png|50px]] markers added to route confirmation signs, this was the first road with E-road markers in Ireland. Since then a recent new section of the [[N8 road|N8]] opened with [[Slika:E-201 euroroute IE.png|50px]] markers. A new version of the ''Traffic Signs Manual 1996'' may confirm this new policy but has yet to be published. * In a few countries, such as the [[United Kingdom]] or [[Uzbekistan]], the E-roads are not signposted at all. In the UK, E-roads are not recognised, even by the official authorities, and it is quite possible to say from a legal point of view that there are no E-roads in the UK. ==Standard== In the E-road convention (from 1975) there are standard requirements indicated. The roads have to be paved, at least {{convert|8.4|m|ft|0|abbr=on}} wide, not have too sharp bends (suitable for at least 80 km/h, exceptionally 60 km/h), be priority roads, bypass cities and villages and other requirements. They shall have enough capamesto to avoid congestion, and preferably be motorway or expressway. In reality these requirements have not been followed stringently, when new E-roads have been added. For example the [[Evropska pot E10|E45]] in Sweden, added 2006, have long parts with {{convert|6.0|m|ft|0|abbr=on}} width. The [[Evropska pot E10|E10]] in Norway have parts with {{convert|5.0|m|ft|0|abbr=on}} width. In Central Asia some gravel roads have been included. ==Notable E-roads== * The longest E-road is [[Evropska pot E40|E40]], which is more than 8000&nbsp;km (5000 milj) long, connecting [[France]] with [[Kazakhstan]]. * The shortest E-roads are [[Evropska pot E844|E844]], 22&nbsp;km (13.75 milj), in [[Italy]] and [[Evropska pot E32|E32]], 30&nbsp;km (18.75 milj), in the [[United Kingdom]]. * Northernmost is [[E69]], [[North Cape]], [[Norway]], 71°10' N * Westernmost is [[Evropska pot E01|E01]], [[Lisbon]], [[Portugal]], 9°10' W * Southernmost is [[Evropska pot E75|E75]], [[Crete]], [[Greece]], 35°6' N * Easternmost is [[Evropska pot E127|E127]], [[Maikapshagai]], [[Kazakhstan]], 85°36' E * The highest E-road is [[E008]] which reaches 4272 m (13562 feet) altitude in the [[Pamir Mountains]] in [[Tajikistan]]. *The highest E-road in Europe is [[Evropska pot E62|E62]] reaching 2005m (6365 ft) at the [[Simplon Pass]], [[Switzerland]]. *The lowest E-road is [[Evropska pot E39|E39]] which reaches 262 m (832 feet) below sea level in the [[Bømlafjordtunnel]], [[Norway]]. --> == Zunanje povezave == {{Commonscat|International E-road network}} {{Commonscat|E-road signs|Oznake E cest}} * [http://ec.europa.eu/ten/transport/index_en.htm EU Transport Networks home page] * [https://web.archive.org/web/20021012220228/http://www.geocities.com/marcelmonterie/eu.htm Introduction to EU Evropska pots, with links] * [http://search.unece.org/b/trk?uid=4b2a920667566d33&sn=38599608&ip=62.240.180.1&lgkKy=European+Agreement+on+Main+International+Traffic+Arteries&rn=1&http://www.unece.org/trans/conventn/ECE-TRANS-SC1-384e.pdf UNECE document ECE/TRANS/SC.1/384 "Road Transport Infrastructure"; 14 March 2008 ([[PDF]] file, official E route list starting at p.&nbsp;14)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} * [http://www.autosnelwegen.net/ Routes in Benelux as well as E routes in Europe] * [http://www.transglobalhighway.com/ Trans-Global Highway and the Eur-Africa Friendship Tunnel] * [http://live.unece.org/fileadmin/DAM/trans/conventn/ECE-TRANS-SC1-384e.pdf European Agreement on Main International Traffic Arteries (AGR)] (englisch, mit Liste Europastraßen) [[Kategorija:Seznami cest]] [[Kategorija:Transport v Evropi]] [[Kategorija:Evropske poti| ]] 60cdulowf70mbcxwhcx9fb9hbfy5rjb 0 182769 6688914 6500787 2026-06-13T18:34:52Z ~2026-32552-67 260877 6688914 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ribič}} '''Ribič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|66. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.594, na dan 1. januarja 2011 pa 1.595 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Ribič-Laufer|Alenka Ribič Laufer]] (*1971), baletna plesalka in koreografinja * [[Alojz Ribič|Alojz (Lojze) Ribič]] (1922—2007), rudar in politični delavec *[[Andrej Ribič]], elektroenergetski menedžer, direktor [[DARS]] ... * [[Andreja Ribič]] (*1969), kegljavka * [[Avgust Ribič]], operni pevec (mož Ivanke) * [[Ignacij Ribič|Ignacij (Nace) Ribič]] (1922—1989), kipar, konservator, likovni pedagog * [[Igor Ribič]] (*1962), slikar, oblikovalec, pop-glasbenik *[[Irena Ribič]], zgodovinarka, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Ljubljana * [[Ivan Ribič (1890|Ivan Ribič]] (1890—?), gospodarsko-politični delavec, sodelavec OF, poslanec * [[Ivan Ribič]] (1920—1982), pisatelj in filmski scenarist * [[Ivanka Ribič]] (1895—1980), koncertna in operna sopranistka, pedagoginja *[[Jakob Ribič]] (*1995), dramaturg * [[Josip Viktor Ribič]] (1846—1874), pravnik in publicist * [[Lojze Ribič|Lojze (Alojz) Ribič]] (1928—2023), elektroenergetik * [[Marinka Ribič]] (*1970), baletna plesalka * [[Marjan Ribič]] (*1931), zborovodja, notograf * [[Martina Ribič Pucelj]], kirurginja *[[Mateja Ribič]] (*1977), pravnica, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve * [[Mojca Ribič-Juh]] (*1943), igralka *[[Nataša Ribič Štefanec]] (*1963), slikarka, grafičarka * [[Peter Ribič]] (*1979), strokovnjak za hortikulturo/floristiko * [[Renato Ribič]] (*1960), glasbenik * [[Tanja Ribič]] (*1968), gledališka in filmska igralka, pevka == Glej tudi == * priimek [[Ribičič]] *priimek [[Ribarič]] *priimek [[Ribar]] *priimek [[Rybář]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribič}} {{priimek|Ribič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ca3zb1volm7g0jzkz7zhw9h4vyugqgn 0 183152 6688824 6519397 2026-06-13T15:54:17Z Ihana Aneta 242446 6688824 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rajh}} '''Rajh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|159. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.046 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.032 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na zasedal 162. mesto. * [[Andrej Rajh]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Andreja Rajh]], pevka * [[Bernard Rajh]] (*1953), jezikoslovec in bibliotekar * [[Breda Rajh Divjak]], pianistka ([[PORL]]) * [[Edo Rajh]], hrvaških ekonomist * [[Eva Rajh]] (*1985), bohemistka; prevajalka * [[Gregor Rajh]] (*1992), lokostrelec; seizmolog (=?) *[[Helena Snoj Rajh]] (1893—1970), gledališka igralka, koncertna pevka, pesnica *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] (-[[Kunaver]]) (*1963), lutkarica, režiserka *[[Jakob Rajh]] (?—1926?), dr., narodni delavec (brat Štefana) *[[Jurij Rajh]], zbiralec narodnega blaga * [[Leopold Rajh]] (1930—2011), gospodarstvenik, inovator * [[Miha Rajh]], podjetnik (PharSol), inovator - biotehnolog * [[Mirko Rajh]] (1887—1941), brigadni general VKJ * [[Robi Rajh]], jiu-jitsu športnik (mednarodni memorial v Mariboru) * [[Slavko Rajh]], glasbenik saksofonist * [[Sonja Rajh]], gospodarstvenica * [[Špela Rajh]], tenisačica * [[Štefan Rajh]] (1876—?), odvetnik, narodni delavec * [[Vekoslav Rajh]] (*1967), veteran * [[Zdenka Semlič Rajh]], zgodovinarka, arhivistka in bibliotekarka == Glej tudi == * priimke [[Reich]], [[Raich]], [[Rajher]], [[Rajhman]] in [[Reichman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rajh}} {{priimek}} 4kkk001el48aq9mb4w2ecqgc2vpybjp 0 185848 6688857 6047208 2026-06-13T16:34:54Z Sporti 5955 /* Veleposlaniki */ pos. 6688857 wikitext text/x-wiki [[Slika:Embassy of Slovenia in Copenhagen.jpg|sličica|Poslopje veleposlaništva v [[København]]u]] '''Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem''' (uradni naziv '''Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kopenhagnu''') je [[diplomatsko-konzularno predstavništvo|diplomatsko predstavništvo]] ([[veleposlaništvo Republike Slovenije|veleposlaništvo]]) [[Slovenija|Republike Slovenije]] s sedežem v [[København]]u ([[Danska]]). Poleg te države to veleposlaništvo pokriva še [[Islandija|Islandijo]], [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]] in [[Švedska|Švedsko]]. == Veleposlaniki == * [[Mihael Zupančič]] (2022–2026) * [[Edvin Skrt]] (2018–2022) * [[Tone Kajzer]] (2013–2018) * [[Bogdan Benko]] (2008–2012) * Rudi Gabrovec (2004–2008) * [[Andrej Logar]] (2000–2004) == Glej tudi == * [[Konzulat Republike Slovenije v Risskovu]] * [[seznam veleposlaništev Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.kopenhagen.veleposlanistvo.si/}} * [http://www.mzz.gov.si/index.php?id=524 Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061006183614/http://www.mzz.gov.si/index.php?id=524 |date=2006-10-06 }} {{-}} {{Veleposlanistva Slovenije}} {{diplomacy-stub}} [[Kategorija:Veleposlaništva Republike Slovenije|Danska]] [[Kategorija:Veleposlaništva na Danskem|Slovenija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Københavnu]] t51cnnxqwgq7b8gxa3xrae3al439xhi 0 193021 6689130 1547013 2026-06-14T09:35:24Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689130 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ploščič]] {{R from scientific name|fish}} 11g0al3x594eif3pub85mexmfzilu8l 0 193078 6689107 1547609 2026-06-14T09:03:23Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689107 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pezdirk]] {{R from scientific name|fish}} fk34asmmmy3e1rt5auno076nml0dwfq 0 195965 6688979 6688582 2026-06-13T20:31:57Z A09 188929 dp po [[cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] 6688979 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[kapucinski samostan Novo mesto|samostanske kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|knjižnice Mirana Jarca]]. | |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 zgradil jo je Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- | |[[cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil zasebno hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj|{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Trojica]] |[[Ponikve pod Mirno goro]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 7xz848lv1f754l5lxojk81xcy1avjjm 6689154 6688979 2026-06-14T11:47:15Z A09 188929 +1 starokrščanska, +1 nova, zaglavji za obe kategoriji cerkva 6689154 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- class="static-row-header" ! colspan=6 | Starokrščanske cerkve |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila 9,4×13,5 m. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- class="static-row-header sticky-header" ! colspan=6 | Poznejše cerkve |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[kapucinski samostan Novo mesto|samostanske kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|knjižnice Mirana Jarca]]. | |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 zgradil jo je Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- | |[[cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil zasebno hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj|{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Trojica]] |[[Ponikve pod Mirno goro]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] qthvwjrimbizxu4biwwfqua0mp1lqsy 0 220182 6688933 6673747 2026-06-13T19:02:14Z G-Cup 10746 /* Življenje */ Dopolnila ob otvoritvi kip Sejalca. 6688933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik}} '''France Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[ kipar]], [[grafik]], [[ilustrator]] in [[pedagog]], * [[26. september]] [[1895]], [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], † [[16. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Oče Janez je bil kmet, rezbar in podobar, mati Marjeta (rojena Sever) pa kmetica. France Kralj je bil v letih 1920-1923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Bil je samosvoj sakralni umetnik. Po vojni je slikal v stilu patetičnega realizma. Uveljavil se je kot učitelj mlajših ustvarjalcev (keramikov in kiparjev) na srednji tehnični šoli. Obsežna zbirka njegovih del je v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. Sledil mu je mlajši brat [[Anton Kralj|Tone]], ki se je iz ekspresionista razvil v realističnega figuralika. == Dela == Rodovitnost, fasadni celopostaven kip, Ljubljana Mati z otrokom, fasadni celopostaven kip, Igriška ulica, Ljubljana Ribi, Ribnik v Tivoliju Vodomet Evropa, Ljubljana (zasnova 1955) Sejalec - rekonstruiran kip je bil postavljen 14. junija 2025 nad vhod bloka ob Štefanovi ulici == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih kiparjev]] *[[seznam slovenskih grafikov]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=300245|avtor=Stelè Francè|ime=Kralj France|vir=SBL}} * Rekonstrukcija Sejalca kiparja Franceta Kralja se vrača na pročelje v središču Ljubljane | STA | 22. 5. 26 {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, France}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]] [[Kategorija:Ekspresionistični grafiki]] [[Kategorija:Ekspresionistični kiparji]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] fhwf2o5jogba5wafal42kyjs92rcexi 0 221878 6688929 6362877 2026-06-13T18:47:01Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6688929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height =178 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1993-97 | youthyears2 = 1998-2001 | youthyears3 = 2000–2002 | youthyears4 = 2002–2005 | youthclubs1 = Breg (Trst) | youthclubs2 = MNK Izola | youthclubs3 = [[MNK Izola|Izola]] | youthclubs4 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2005–2007 | years2 = 2006–2007 | years3 = 2007–2008 | years4 = 2008–2010 | years5 = 2010–2013 | years6 = 2013 | years7 = 2014 | years8 = 2014 | years9 = 2015 | years10 = 2015 | years11 = 2016 | years12 = 2016 | years13 = 2017–2019 | years14 = 2019 | years15 = 2019–2022 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) | clubs3 = [[U.S. Lecce|Lecce]] | clubs4 = [[NK Celje|Celje]] | clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs6 = [[FC Vaslui|Vaslui]] | clubs7 = [[FK Vardar|Vardar]] | clubs8 = [[NK Celje|Celje]] | clubs9 = [[FK Voždovac|Voždovac]] | clubs10 = [[Ayia Napa F.C.|Ayia Napa]] | clubs11 = [[FC Čikhure Sačhere|Čikhure Sačhere]] | clubs12 = [[NK Celje|Celje]] | clubs13 = [[FC Großklein]] | clubs14 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | clubs15 = [[GASV Pölfing-Brunn|Pölfing-Brunn]] | caps1 = 34 | caps2 = 7 | caps3 = 1 | caps4 = 41 | caps5 = 78 | caps6 = 12 | caps7 = 11 | caps8 = 14 | caps9 = 11 | caps10 = 11 | caps11 = 4 | caps12 = 10 | caps13 = 39 | caps14 = 13 | caps15 = 50 | goals1 = 2 | goals2 = 2 | goals3 = 0 | goals4 = 11 | goals5 = 16 | goals6 = 0 | goals7 = 0 | goals8 = 2 | goals9 = 0 | goals10 = 0 | goals11 = 0 | goals12 = 0 | goals13 = 7 | goals14 = 0 | goals15 = 10 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 1 }} '''Anej Lovrečič''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. maj]] [[1987]], [[Koper]]. Lovrečič je svojo kariero začel pri klubu ŠD Breg(Trst), s Koprom je nastopal v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski nogometni ligi]] v sezoni 2006/07.<ref>{{navedi splet|publisher=Prva Liga|title=Anej Lovrečič|url=http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=44441&id=1&all=1|accessdate=3. avgusta 2009}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Lovrečič, Anej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Lecceja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vasluija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Vardarja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Voždovca]] [[Kategorija:Nogometaši Ayia Nape]] [[Kategorija:Nogometaši FC Čikhure Sačhere]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši GASV Pölfing-Brunna]] [[Kategorija:Koprski športniki]] pqjvp7q261eeiz38vxs5zrag2n3z59t 0 223288 6688879 6688213 2026-06-13T17:03:51Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688879 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pegunica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Alburnus chalcoides'' |volume=2024 |article-number=e.T135499A135067276 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135499A135067276.en |access-date=18 April 2025}}</ref> | image = Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary b77 461-0.jpg | taxon = Alburnus chalcoides | display_parents = 3 | authority = ([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772) | synonyms = * ''Cyprinus chalcoides'' <small>Güldenstädt, 1772</small> * ''Chalcalburnus chalcoides'' <small>(Güldenstädt, 1772)</small> * ''Cyprinus clupeoides'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1776</small> * ''Leuciscus albuloides'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844</small> * ''Alburnus longissimus'' <small>Warpachowski, 1892</small> * ''Alburnus latissimus'' <small>Kamensky, 1901</small> }} '''Pegunica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Alburnus chalcoides''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]]. Pegunica je razširjena v [[Iran]]u, [[Avstrija|Avstriji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Italija|Italiji]], [[Romanija|Romuniji]], [[Srbija|Srbiji]] , [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/povodje_mure.pdf|title=Invasive Freshwater Species in Slovenia|last=Povž|first=Meta|accessdate=2009-10-10|archive-date=2011-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111006202332/http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/povodje_mure.pdf|url-status=dead}}</ref>, [[Turkmenistan]]u in [[Uzbekistan]]u. V Sloveniji je [[invazivne vrste|invazivna vrsta]] v [[povodje|povodju]] [[Mura|Mure]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * World Conservation Monitoring Centre 1996. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/4377/all Chalcalburnus chalcoides]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. {{Taxonbar|from=Q1634196}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1772]] mv0pmt0idmak4w9cgcplouo3tho3v9j 6688892 6688879 2026-06-13T17:12:18Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688892 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pegunica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Alburnus chalcoides'' |volume=2024 |article-number=e.T135499A135067276 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135499A135067276.en |access-date=18 April 2025}}</ref> | image = Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary b77 461-0.jpg | taxon = Alburnus chalcoides | display_parents = 3 | authority = ([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772) | synonyms = * ''Cyprinus chalcoides'' <small>Güldenstädt, 1772</small> * ''Chalcalburnus chalcoides'' <small>(Güldenstädt, 1772)</small> * ''Cyprinus clupeoides'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1776</small> * ''Leuciscus albuloides'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844</small> * ''Alburnus longissimus'' <small>Warpachowski, 1892</small> * ''Alburnus latissimus'' <small>Kamensky, 1901</small> }} '''Pegunica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Alburnus chalcoides''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). Pegunica je razširjena v [[Iran]]u, [[Avstrija|Avstriji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Italija|Italiji]], [[Romanija|Romuniji]], [[Srbija|Srbiji]] , [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/povodje_mure.pdf|title=Invasive Freshwater Species in Slovenia|last=Povž|first=Meta|accessdate=2009-10-10|archive-date=2011-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111006202332/http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/povodje_mure.pdf|url-status=dead}}</ref>, [[Turkmenistan]]u in [[Uzbekistan]]u. V Sloveniji je [[invazivne vrste|invazivna vrsta]] v [[povodje|povodju]] [[Mura|Mure]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * World Conservation Monitoring Centre 1996. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/4377/all Chalcalburnus chalcoides]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. {{Taxonbar|from=Q1634196}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1772]] cov7i90lvleggl6xsfiwcgsd5gz1umw 0 238439 6689120 5805866 2026-06-14T09:20:18Z Marko3 1829 6689120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Petelinji zajtrk | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Petelinji_zajtrk.JPG|20%]] | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 2006 | author = [[Feri Lainšček]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[Slovenski jezik|slovenščina]] | series = zbirka Domača književnost | subject = slovenska književnost | genre = [[roman]] | publisher = [[Pomurska založba]] | release_date = 1999 | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 231 | isbn = 86-7195-288-6 | oclc = 41533384 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 43392513 | predmetne-oznake = prijateljstvo, ljubezen, podeželje, Prekmurje, medosebni odnosi | udk = 821.163.6-311.2 }} '''''Petelinji zajtrk''''' {{COBISS|ID=43392513}} je [[roman]] [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]]; izšel je leta [[1999]] pri [[Pomurska založba|Pomurski založbi]]. Zgodba je umeščena v avtomobilsko delavnico, kjer liki sanjajo o prijateljstvu in ljubezni. Po romanu je bila posneta radijska nadaljevanka v petih delih in film, kateri je prejel vrsto nagrad. == Vsebina == Roman spremlja skupino prijateljev z mestnega roba, ki se zbirajo okrog čudaškega mehanika Gajaša. Tu so gostilniški popevkar Malačiči, melanholični profesor filozofije Batistula, vodja voznega parka Pavlica, zobozdravnik s pomenljivim priimkom Zobar ter lastnik lokalne nočne scene Lepec. Življenje vsakega izmed njih zaznamujejo nemoč in hkrati neugodena želja po spremembah, robatost govorice in dejanj na eni ter romantizirano, še pogosteje erotizirano hrepenenje na drugi strani. Najpogosteje pa se njihov vsakdan konča zgolj z novim zaznamkom na dolgem seznamu prečutih pivskih noči, v katerih modrujejo o pravičnosti in politiki, o prijateljstvu in ljubezni. Prav ljubezen pa je tista, ki nevarno zaplete usode omenjene druščine, ko se v njihovo bližino naseli Gajašev vajenec Dj, ki se zaljubi v Lepčevo ženo Bronjo. Vajenec je tudi tisti, ki pripoveduje svojo ljubezensko zgodbo. == Priredbe == Po romanu je bil posnet film z naslovom [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]], katerega režiser je [[Marko Naberšnik]]. == Izdaja == Roman je bil izdan pri Pomurski založbi leta 1999. {{COBISS|ID=43392513}} == Viri == * Lainšček, F. (1999). ''Petelinji zajtrk''. Murska Sobota: Pomurska založba. * M. H. (2012). ''Feri Lainšček''. Članek na spletni strani. Pridobljeno 25.5. 2012 s spletne strani http://www.katedra-on.net/intervju/50-feri-lainscek {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130929010621/http://katedra-on.net/intervju/50-feri-lainscek |date=2013-09-29 }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[Feri Lainšček]] == Zunanje povezave == * [http://www.ferilainscek.si Spletna stran Ferija Lainščka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }} * [http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=3150 Spletna stran slovenskega filmskega centra]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Knjige leta 1999]] [[Kategorija:Slovenski romani]] [[Kategorija:Dela Ferija Lainščka]] [[Kategorija:Romani, po katerih so posneli film]] {{normativna kontrola}} mhkpoc1ravtpal6k516r9wc4p5e8dra 0 243374 6689141 6688563 2026-06-14T10:58:18Z ~2026-34964-54 261624 /* */ 6689141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], filantrop, dobrotnik, apostol, * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] r64tplu3rnn8y76k1bcyfjccjqjjdq0 6689143 6689141 2026-06-14T11:03:44Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34964-54|~2026-34964-54]] ([[User talk:~2026-34964-54|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6688563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] ih0s6k7plpe1e7gqop68q88t29m3fur 0 269081 6688868 6687364 2026-06-13T17:03:45Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688868 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Androga | image = SilverBreamBliccaBjoerknaCropped.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Blicca bjoerkna'' |volume=2024 |article-number=e.T39270A135095016 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T39270A135095016.en |access-date=28 March 2025}}</ref> | taxon = Blicca bjoerkna | parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms = *''Abramis bjoerkna'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> *''Cyprinus bjoerkna'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> }} '''Androga''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Blicca bjoerkna''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). == Opis == Androga povprečno doseže v dolžino med 20 in 35&nbsp;cm. Ima visoko, bočno močno stisnjeno telo, pokrito s cikloidnimi [[luske|luskami]]. Te ne pokrivajo sprednjega dela hrbta in grebena na trebuhu. Na prvi pogled je androga podobna [[ploščič]]u, od katerega se loči po precej večjih očeh, krajši prsni plavuti in po manjšem številu plavutnic v predrepni plavuti. V ustih ima androga, za razliko od ploščiča dvoredne goltne [[zob]]e. Ima relativno majhno glavo z majhnimi končnimi usti. Osnovna hrana androge je [[plankton]], vodno rastlinje,in razne male vodne [[žuželke]] in [[nevretenčarji]]. Po hrbtu je androga rjavkasto modre barve, boke ima modre s srebrnim leskom, trebuh pa ima bele barve. [[Samica|Samice]] vedno zrastejo večje od [[samec|samcev]]. Plavuti so modro sive barve, s starostjo pa postajajo prsni in trebušna plavut čedalje bolj rdečkaste. Te ribe spolno dozorijo v tretjem letu starosti, [[drst]]ijo pa se od maja do junija. Takrat v [[Slovenija|Sloveniji]] velja [[lovopust]] za to ribjo vrsto. Samica odlaga lepljive [[ikre]] na vodno rastlinje, kamor jih odloži med 17.000 in 110.000 v roku več dni<ref>{{navedi knjigo |last=Povž|first=M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. == Razširjenost == Androga je riba počasnega toka rek in stoječih voda. Najraje se zadržuje v vodah, kjer je dno peščeno. Prezimi v globljih vodah, spomladi pa se preseli v plitvine, kjer se hrani. Poseljuje [[vodotok]]e severne [[Evropa|Evrope]], razen skrajnega severa do Pirinejskega polotoka na zahodu, njen življenjski prostor pa se preko osrednje Evrope širi vse do severnega dela [[Mala Azija|Male Azije]] ter severnih pritokov [[Črno morje|Črnega morja]]. Na vzhodu je razširjena vse do [[Ural]]a. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje [[Mura|Muro]], [[Drava|Dravo]], spodnji tok [[Sava|Save]], [[Krka|Krke]] in [[Kolpa|Kolpe]] ter spodnje toke njihovih pritokov. Pogosto jo vlagajo tudi v [[ribnik]]e. ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Blicca bjoerkna}} {{Taxonbar|from=Q183407}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] qa3p8ur1cpbrpcnrak5zjqejq38dbwf 6688881 6688868 2026-06-13T17:05:55Z Pinky sl 2932 6688881 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Androga | image = SilverBreamBliccaBjoerknaCropped.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Blicca bjoerkna'' |volume=2024 |article-number=e.T39270A135095016 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T39270A135095016.en |access-date=28 March 2025}}</ref> | taxon = Blicca bjoerkna | parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms = *''Abramis bjoerkna'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> *''Cyprinus bjoerkna'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> }} '''Androga''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Blicca bjoerkna''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Opis == Androga povprečno doseže v dolžino med 20 in 35&nbsp;cm. Ima visoko, bočno močno stisnjeno telo, pokrito s cikloidnimi [[luske|luskami]]. Te ne pokrivajo sprednjega dela hrbta in grebena na trebuhu. Na prvi pogled je androga podobna [[ploščič]]u, od katerega se loči po precej večjih očeh, krajši prsni plavuti in po manjšem številu plavutnic v predrepni plavuti. V ustih ima androga, za razliko od ploščiča dvoredne goltne [[zob]]e. Ima relativno majhno glavo z majhnimi končnimi usti. Osnovna hrana androge je [[plankton]], vodno rastlinje,in razne male vodne [[žuželke]] in [[nevretenčarji]]. Po hrbtu je androga rjavkasto modre barve, boke ima modre s srebrnim leskom, trebuh pa ima bele barve. [[Samica|Samice]] vedno zrastejo večje od [[samec|samcev]]. Plavuti so modro sive barve, s starostjo pa postajajo prsni in trebušna plavut čedalje bolj rdečkaste. Te ribe spolno dozorijo v tretjem letu starosti, [[drst]]ijo pa se od maja do junija. Takrat v [[Slovenija|Sloveniji]] velja [[lovopust]] za to ribjo vrsto. Samica odlaga lepljive [[ikre]] na vodno rastlinje, kamor jih odloži med 17.000 in 110.000 v roku več dni<ref>{{navedi knjigo |last=Povž|first=M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. == Razširjenost == Androga je riba počasnega toka rek in stoječih voda. Najraje se zadržuje v vodah, kjer je dno peščeno. Prezimi v globljih vodah, spomladi pa se preseli v plitvine, kjer se hrani. Poseljuje [[vodotok]]e severne [[Evropa|Evrope]], razen skrajnega severa do Pirinejskega polotoka na zahodu, njen življenjski prostor pa se preko osrednje Evrope širi vse do severnega dela [[Mala Azija|Male Azije]] ter severnih pritokov [[Črno morje|Črnega morja]]. Na vzhodu je razširjena vse do [[Ural]]a. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje [[Mura|Muro]], [[Drava|Dravo]], spodnji tok [[Sava|Save]], [[Krka|Krke]] in [[Kolpa|Kolpe]] ter spodnje toke njihovih pritokov. Pogosto jo vlagajo tudi v [[ribnik]]e. ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Blicca bjoerkna}} {{Taxonbar|from=Q183407}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 6k9el6o1m705ikekd83q8zlu2q03iyv 0 269504 6688954 5962391 2026-06-13T19:51:14Z ~2026-32552-67 260877 6688954 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Lesjak''' (* 1957), [[Slovenci|slovenski]] računalničar, raziskovalec in visokošolski učitelj ter občasno v [[politik|politiki]]. Med 1. julijem 2006 in 21. novembrom 2008 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lesjak, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski računalnikarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za management v Kopru]] [[Kategorija:Prodekani Fakultete za management v Kopru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lesjak, Dušan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Lesjak, Dušan]] 2raz6gywe7sxkjgrwyuvrthvel9p9tj 6688956 6688954 2026-06-13T19:51:44Z ~2026-32552-67 260877 6688956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Lesjak''' (* 1957), [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]], raziskovalec in visokošolski učitelj ter občasno v [[politik|politiki]]. Med 1. julijem 2006 in 21. novembrom 2008 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lesjak, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski računalnikarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za management v Kopru]] [[Kategorija:Prodekani Fakultete za management v Kopru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lesjak, Dušan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Lesjak, Dušan]] 2f2a5w5gwxzzf0r5ezfdhpkq52wzea7 6688957 6688956 2026-06-13T19:52:23Z ~2026-32552-67 260877 6688957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Lesjak''' (* [[22. december]] [[1957]], [[Celje]]), [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]], raziskovalec in visokošolski učitelj ter občasno v [[politik|politiki]]. Med 1. julijem 2006 in 21. novembrom 2008 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lesjak, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski računalnikarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za management v Kopru]] [[Kategorija:Prodekani Fakultete za management v Kopru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lesjak, Dušan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Lesjak, Dušan]] exeshe4je5m9jg7y9bal1shieklz0ai 0 279526 6688776 5933420 2026-06-13T12:51:08Z Engelbert 76895 pp, zp 6688776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice Lea-Cox |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice Lea-Cox''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. februar]] [[1898]], † [[23. maj]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lea-Cox/Maurice/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Lea-Cox, Maurice}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1974]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] o38lqot5rzzyg5x49c5wq451vh6e1lo 6688777 6688776 2026-06-13T12:51:37Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1974]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice Lea-Cox |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice Lea-Cox''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. februar]] [[1898]], † [[23. maj]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lea-Cox/Maurice/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Lea-Cox, Maurice}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 0yx2j5s3zaly1c0ugnsubg28ez56i8b 0 279527 6688778 5927607 2026-06-13T12:56:52Z Engelbert 76895 pp, zp 6688778 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Duncan Alexander Learmont |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Duncan Alexander Learmont''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[22. avgust]][[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Learmont/Duncan_Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Learmont, Duncan Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 28saq0hvtoosatbvgrabzixprfvjdnx 0 279531 6688779 6455598 2026-06-13T13:04:11Z Engelbert 76895 pp, zp 6688779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Emund Leech-Porter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1914–1951 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Emund Leech-Porter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1896]], † [[5. marec]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leech-Porter/john_Emund/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leech-Porter, John Emund}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1979]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] b9bqulo9s07zxa6svg1ltd1gonpoijl 6688780 6688779 2026-06-13T13:05:22Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Emund Leech-Porter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1914–1951 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Emund Leech-Porter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1896]], † [[5. marec]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leech-Porter/john_Emund/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leech-Porter, John Emund}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]] 6n5nd7tm4tdg8dv6gc4ybts5wqmfgcz 0 279532 6689051 5934283 2026-06-14T06:20:51Z Engelbert 76895 pp, zp 6689051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Patrick Stephen Leeper |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Patrick Stephen Leeper''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1909]], † [[17. junij]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leeper/Patrick_Stephen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leeper, Patrick Stephen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 3uoquweniz6fhjs5knodimim74ikcky 0 279533 6689054 6332618 2026-06-14T06:31:05Z Engelbert 76895 pp, zp 6689054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Oliver William Hargreaves Leese |image=<!--Wikidata--> |caption=<!--Wikidata--> |nickname=»Baron Leese« |placeofbirth=<!--Wikidata--> |placeofdeath=<!--Wikidata--> |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[Osma armada (Združeno kraljestvo)|Osma armada]] (1943–1944) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Oliver William Hargreaves baronet Leese''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. oktober]] [[1894]], † [[22. januar]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leese/Oliver_William_Hargreaves/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leese, Oliver William Hargreaves}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] aefxvcputxe3a2w654pn4js6avqodv4 6689056 6689054 2026-06-14T06:34:36Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Oliver William Hargreaves Leese |image=<!--Wikidata--> |caption=<!--Wikidata--> |nickname=»Baron Leese« |placeofbirth=<!--Wikidata--> |placeofdeath=<!--Wikidata--> |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[Osma armada (Združeno kraljestvo)|Osma armada]] (1943–1944) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Oliver William Hargreaves baronet Leese''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. oktober]] [[1894]], † [[22. januar]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leese/Oliver_William_Hargreaves/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leese, Oliver William Hargreaves}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] mceoxjvqfvzd9mso8pxxlphboa8xiq1 0 279535 6688774 5935204 2026-06-13T12:42:07Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6688774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Eustace Le Fleming |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger Eustace Le Fleming''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. april]] [[1895]], † [[9. maj]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Le_Fleming/Roger_Eustace/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Le Fleming, Roger Eustace}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1962]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] 1u7ip70eu66heldzs8x56rif4hpxwef 6688775 6688774 2026-06-13T12:44:21Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688775 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Eustace Le Fleming |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger Eustace Le Fleming''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. april]] [[1895]], † [[9. maj]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Le_Fleming/Roger_Eustace/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Le Fleming, Roger Eustace}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] 08lpr22fz2fdz9xff48rbwzrzhrbm94 0 279537 6689057 5928321 2026-06-14T06:41:33Z Engelbert 76895 pp, zp 6689057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis St. David Benwell Lejeune |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis St. David Benwell Lejeune''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. marec]] [[1899]], † [[1. junij]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lejeune/Francis_St._David_Benwell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lejeune, Francis St. David Benwell}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fgcqjshhoic6y42vk92c78ng77ogygi 6689058 6689057 2026-06-14T06:43:32Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis St. David Benwell Lejeune |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis St. David Benwell Lejeune''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. marec]] [[1899]], † [[1. junij]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lejeune/Francis_St._David_Benwell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lejeune, Francis St. David Benwell}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] ef9g1sar0r6j06j6mbwkbsej6wzqfph 0 279538 6689138 5935168 2026-06-14T10:51:45Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6689138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Walter Dickson Leslie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1906–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert Walter Dickson Leslie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[31. januar]] [[1883]], † [[31. januar]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leslie/Robert_Walter_Dickson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leslie, Robert Walter Dickson}} [[Kategorija:Rojeni leta 1883]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] pw247ustrs582ndmehessz2lqwbrkb3 6689139 6689138 2026-06-14T10:54:00Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1957]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Walter Dickson Leslie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1906–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert Walter Dickson Leslie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[31. januar]] [[1883]], † [[31. januar]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leslie/Robert_Walter_Dickson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leslie, Robert Walter Dickson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] glom9x8x273kjtnnzqdynf4stiow2yp 6689140 6689139 2026-06-14T10:56:00Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Umrli na rojstni dan]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Walter Dickson Leslie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1906–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert Walter Dickson Leslie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[31. januar]] [[1883]], † [[31. januar]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Leslie/Robert_Walter_Dickson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leslie, Robert Walter Dickson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Umrli na rojstni dan]] jzyx9ykrafhbtpizm3yp56dd79ic0jm 0 279578 6689142 5926581 2026-06-14T10:58:44Z Engelbert 76895 pp 6689142 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Benjamin Carl Lester |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Benjamin Carl Lester''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1890]], † [[8. januar]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lester/Benjamin_Carl/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lester, Benjamin Carl}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d05tc9pnaju90rnx80k0xaunqih854y 0 279579 6689145 5931233 2026-06-14T11:11:37Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6689145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Sydney Lethbrigde |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1915–1960 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Sydney Lethbrigde''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. december]] [[1897]], † [[11. avgust]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lethbridge/John_Sydney/Great_Britain.html Generals.dk]{{en}} {{normativna kontrola}} {{nano-stub}} {{DEFAULTSORT:Lethbrigde, John Sydney}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] illjmiluz1lh1d9me456gwlqu7eha4z 6689146 6689145 2026-06-14T11:13:36Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Sydney Lethbrigde |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1915–1960 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Sydney Lethbrigde''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. december]] [[1897]], † [[11. avgust]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lethbridge/John_Sydney/Great_Britain.html Generals.dk]{{en}} {{normativna kontrola}} {{nano-stub}} {{DEFAULTSORT:Lethbrigde, John Sydney}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] ev4lb2syf0jaze5me88cr96jdk27rw7 0 279580 6689148 5927981 2026-06-14T11:23:59Z Engelbert 76895 pp, zp 6689148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ernest Ord Lewin |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1900–1938<br>1939–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ernest Ord Lewin''', [[Red kopeli|CB]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. april]] [[1879]], † [[10. maj]] [[1950]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lewin/Ernest_Ord/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{start box}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[Louis Oldfield|Sir Louis Oldfield]]}} {{s-ttl|title=[[Malaya Command|GOC Malaya Command]]|years=1934&ndash;1935}} {{s-aft|after=[[William George Sheddon Dobbie|Sir William Dobbie]]}} {{end}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lewin, Ernest Ord}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] j7zuk1oup5qtqt3y4hvbywdcpae4d96 0 281335 6688998 6641132 2026-06-13T21:38:22Z ~2026-34651-20 261602 /* */ 6688998 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=november 2020}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Miran Rudan | Origin = {{ikonazastave|SLO}} [[Krško]], [[Slovenija]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[dance glasba|dance]] | Background = solo_singer | Occupation = | Years_active = 1984–danes | Label = [[ZKP RTV Slovenija]], [[Jugoton]], [[GRMI]], [[Nika (glasbena založniška hiša)|Nika]], [[Menart Records]], [[Arthea]], [[Megažur]] | Associated_acts = [[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]], [[Randez Vous]], [[Pop Design]], [[Design]], | URL = }} '''Miran Rudan''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[16. avgust]] [[1965]], [[Zagreb]]. ==Življenjepis== Rodil se je v Zagrebu, kjer sta tedaj starša živela začasno. Bil je sin edinec mame Slavice Rudan (rojene 7.3.1932), ki je otroštvo preživel v Krškem, kjer je obiskoval osnovno šolo [[Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško|Jurija Dalmatina]], srednjo šolo pa je končal v Brežicah. Z glasbo se je začel ukvarjati že v osnovni šoli, kjer je pel v zboru. Leta 1984 je zmagal na avdiciji in tako postal član skupine [[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]]. Leta 1985 je postal član skupine [[Randez Vous]], v kateri je nadomestil prejšnjega pevca [[Božidar Wolfand - Wolf|Wolfa.]] Z njimi je posnel 3 albume. Leta 1989 pa je postal član skupine [[Pop Design]]. Nekaj let je ustvarjal solo, po tem pa se je spet pridružil skupini [[Pop Design]], ki jo je čez nekaj let ponovno zapustil. Največji uspeh je doživel s pesmijo ''Laure ni več'' priredbo pesmi ''Laura non c'è'' italijanskega pevca [[Nek|Neka]]. Renesansa uspeha pa je prišla s plesnimi remiksi starejših uspešnic v izvedbi Dee Jay Time DJ Svizca ([[Boštjan Ikovic]], produkcija [[Dean Windisch]]). Več uspešnic je bilo tudi poslovenjenih pesmi nemškega pevca [[:de:Nik P.|Nika P.]]. Leta 1990 je sodeloval pri zmagovalni skladbi [[Pesem Evrovizije 1990|Evrovizijskega festivala]] v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je skupaj s skupino [[Pepel in kri]] spremljal italijanskega pevca [[Toto Cutugno|Tota Cutugna]]. 27. oktobra 1999 je Miran Rudan na Tavčarjevi ulici v Ljubljani povzročil smrt kolesarke Majde Marije Kolenik (47), ki jo je zbil z odpiranjem avtomobilskih vrat. Potem je pobegnil s kraja nesreče, mimoidoči pa so videli njegov avto na pol parkiranega na pločniku. Krivdo je vedno zanikal, po dolgih kazenskih postopkih pa je bil obsojen na osem mesecev zapora pogojnega na dve leti. Kemijski izvedenci so potrdili stik med Rudanovim avtom in kolesom. Šele deset let po nesreči sta se sin in hčerka ponesrečenke z Rudanovo zavarovalnico pred sodiščem pogodili za odškodnino.<ref>Iva Ropac: [http://www.delo.si/clanek/102385 Rudan bo plačal za smrt kolesarke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100601163743/http://www.delo.si/clanek/102385 |date=2010-06-01 }}. [[Delo (časopis)|Delo]], 26. marec 2010.</ref> Miran Rudan je oče treh sinov, s prvo ženo Natašo ima Luko (1991), z drugo ženo Anito pa Nina (2010), Jakoba Bratušo (2005) in Nika (2012). Njegov stric je bil znani slovenski klarinetist in glasbenik [[Albin Rudan]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.polkavalcek.si/aktualno/novice/vecer-albina-rudana-vabi-v-begunje|title=Večer Albina Rudana vabi v Begunje!|date=19. 2. 2013|accessdate=11. 9. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911162344/http://www.polkavalcek.si/aktualno/novice/vecer-albina-rudana-vabi-v-begunje|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == * Randez Vous - Debela dek'lca (1985) * Randez Vous - Zelana je moja dolina (1986) * Randez Vous - Shopping in Graz (1988) * Pop Design - Slava Vojvodine Kranjske (1989) * Miran Rudan Band - Objemi me (1990) <small>(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) </small> * Miran Rudan Band - Vračam se (1992) <small>(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) </small> * Miran Rudan - 1994 (1994) <small>(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) </small> * Miran Rudan - D*E*K*A*D*A (1995) * Miran Rudan - V srce (1998) * Miran Rudan - 118701120 (2001) * Miran Rudan - Arena (2007) * Pop Design - Petindvajset (2010) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Prepozno je za vse'' <small>(Mirko Vuksanovič, Miran Rudan - Miran Rudan - Jani Golob)</small> - 10. mesto <small>(39 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: ''Cvetje in vrtovi'' <small>(Tone Košmrlj - Miran Rudan - Marjan Mlakar)</small> - 10. mesto <small>(1.377 telefonskih glasov)</small> == Zunanje povezave == * [http://www.miranrudan.si Miran Rudan] * [http://www.popdesign.si Pop Design] == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Reference == <references />{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rudan, Miran}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Krčani]] [[Kategorija:Posavci]] 7my3n909qpkte52ydyyn2qm4bvlmm7q 6689005 6688998 2026-06-13T22:05:35Z ~2026-34651-20 261602 /* */ 6689005 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=november 2020}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Miran Rudan | Origin = {{ikonazastave|SLO}} [[Krško]], [[Slovenija]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[dance glasba|dance]] | Background = solo_singer | Occupation = | Years_active = 1984–danes | Label = [[ZKP RTV Slovenija]], [[Jugoton]], [[GRMI]], [[Nika (glasbena založniška hiša)|Nika]], [[Menart Records]], [[Arthea]], [[Megažur]] | Associated_acts = [[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]], [[Randez Vous]], [[Pop Design]], [[Design]], | URL = }} '''Miran Rudan''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[16. avgust]] [[1965]], [[Zagreb]]. ==Življenjepis== Rodil se je v Zagrebu, kjer sta tedaj starša živela začasno. Bil je sin edinec mame Slavice Rudan (rojene 7.3.1932), ki je otroštvo preživel v Krškem, kjer je obiskoval osnovno šolo [[Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško|Jurija Dalmatina]], srednjo šolo pa je končal v Brežicah. Z glasbo se je začel ukvarjati že v osnovni šoli, kjer je pel v zboru. Leta 1984 je zmagal na avdiciji in tako postal član skupine [[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]]. Leta 1985 je postal član skupine [[Randez Vous]], v kateri je nadomestil prejšnjega pevca [[Božidar Wolfand - Wolf|Wolfa.]] Z njimi je posnel 3 albume. Leta 1989 pa je postal član skupine [[Pop Design]]. Nekaj let je ustvarjal solo, po tem pa se je spet pridružil skupini [[Pop Design]], ki jo je čez nekaj let ponovno zapustil. Največji uspeh je doživel s pesmijo ''Laure ni več'' priredbo pesmi ''Laura non c'è'' italijanskega pevca [[Nek|Neka]]. Renesansa uspeha pa je prišla s plesnimi remiksi starejših uspešnic v izvedbi Dee Jay Time DJ Svizca ([[Boštjan Ikovic]], produkcija [[Dean Windisch]]). Več uspešnic je bilo tudi poslovenjenih pesmi nemškega pevca [[:de:Nik P.|Nika P.]]. Leta 1990 je sodeloval pri zmagovalni skladbi [[Pesem Evrovizije 1990|Evrovizijskega festivala]] v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je skupaj s skupino [[Pepel in kri]] spremljal italijanskega pevca [[Toto Cutugno|Tota Cutugna]]. 27. oktobra 1999 je Miran Rudan na Tavčarjevi ulici v Ljubljani povzročil smrt kolesarke Majde Marije Kolenik (47), ki jo je zbil z odpiranjem avtomobilskih vrat. Potem je pobegnil s kraja nesreče, mimoidoči pa so videli njegov avto na pol parkiranega na pločniku. Krivdo je vedno zanikal, po dolgih kazenskih postopkih pa je bil obsojen na osem mesecev zapora pogojnega na dve leti. Kemijski izvedenci so potrdili stik med Rudanovim avtom in kolesom. Šele deset let po nesreči sta se sin in hčerka ponesrečenke z Rudanovo zavarovalnico pred sodiščem pogodili za odškodnino.<ref>Iva Ropac: [http://www.delo.si/clanek/102385 Rudan bo plačal za smrt kolesarke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100601163743/http://www.delo.si/clanek/102385 |date=2010-06-01 }}. [[Delo (časopis)|Delo]], 26. marec 2010.</ref> Miran Rudan je oče treh sinov, s prvo ženo Natašo ima Luko (1991), z drugo ženo Anito pa Nina (2010) in Nika (2012). Njegov stric je bil znani slovenski klarinetist in glasbenik [[Albin Rudan]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.polkavalcek.si/aktualno/novice/vecer-albina-rudana-vabi-v-begunje|title=Večer Albina Rudana vabi v Begunje!|date=19. 2. 2013|accessdate=11. 9. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911162344/http://www.polkavalcek.si/aktualno/novice/vecer-albina-rudana-vabi-v-begunje|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == * Randez Vous - Debela dek'lca (1985) * Randez Vous - Zelana je moja dolina (1986) * Randez Vous - Shopping in Graz (1988) * Pop Design - Slava Vojvodine Kranjske (1989) * Miran Rudan Band - Objemi me (1990) <small>(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) </small> * Miran Rudan Band - Vračam se (1992) <small>(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) </small> * Miran Rudan - 1994 (1994) <small>(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) </small> * Miran Rudan - D*E*K*A*D*A (1995) * Miran Rudan - V srce (1998) * Miran Rudan - 118701120 (2001) * Miran Rudan - Arena (2007) * Pop Design - Petindvajset (2010) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Prepozno je za vse'' <small>(Mirko Vuksanovič, Miran Rudan - Miran Rudan - Jani Golob)</small> - 10. mesto <small>(39 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: ''Cvetje in vrtovi'' <small>(Tone Košmrlj - Miran Rudan - Marjan Mlakar)</small> - 10. mesto <small>(1.377 telefonskih glasov)</small> == Zunanje povezave == * [http://www.miranrudan.si Miran Rudan] * [http://www.popdesign.si Pop Design] == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Reference == <references />{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rudan, Miran}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Krčani]] [[Kategorija:Posavci]] r3igswmzddd6iyxqnomg994xfohqpg5 0 297179 6689017 6652017 2026-06-13T22:47:12Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6689017 wikitext text/x-wiki '''Lokar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Lokar]] (1935—2020), ekonomist, publicist, esejist *[[Andrej Lokar]] (*1963), filozof, publicist * [[Anica Lokar]] (1897—1976), politična delavka, prevajalka, avtorica spominov * [[Anton Lokar]] (1772—1835), trgovec, tovarnar - obrtnik (sitar) * [[Anton Lokar]] (1884—1961), brigadni general [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojske Kraljevine Jugoslavije]] * [[Artur Anton Lokar]] (1865—1926), notar in javni delavec * [[Danilo Lokar]] (1892—1989), zdravnik in pisatelj * [[Franc Lokar]] (1931—2007), veterinar * [[Franc Lokar|France Lokar]] (1890—1966), odvetnik, lovski pisatelj * [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917—1994), pesnik, duhovnik * [[Ivan Lokar]] (1854—1942), nadučitelj * [[Janko Lokar]] (1881—1963), literarni zgodovinar in folklorist, literat, direktor klasične gimnazije v Lj * [[Jože Lokar]] (1939—1996), zdravnik psihiater, univ. profesor * [[Konrad Lokar]] (1803—1875), podjetnik in politik * [[Krista Lokar]], morska biologinja * [[Marko Lokar]] (1927—2008), veterinar * [[Matija Lokar]] (*1962), matematik, računalnikar/informatik * [[Metka Lokar]] (*1969), literarna zgodovinarka/slovenistka in umetnostna publicistka, sinologinja, prevajalka? * [[Miha Lokar]] (*1935), košarkar * [[Mirko Lokar]], komandant ljubljanskega vojnega področja 1945 * [[Rebeka Lokar]], operna pevka (mezzo)sopranistka *[[Rozika Lokar]] (r. [[Staroveški]]) (1927—2008), farmacevtka * [[Rudolf Lokar]] (1812—1871), narodni buditelj (brat Konrada) *[[Slavka Lokar]] (1931—2018), knjižničarka * [[Sonja Lokar]] (*1948), profesorica francoskega jezika, političarka * [[Vanja Lokar]] (*1939), podjetnik, trgovec, mecen == Glej še == * priimke [[Zalokar]], [[Logar (priimek)|Logar]], [[Likar]], [[Ločnik (priimek)|Ločnik]], [[Ločniškar]], [[Ločnikar]], [[Lokovšek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lokar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] giyudexqn3d7whly7a25csbq3ie54q7 0 299679 6689078 6687677 2026-06-14T08:35:02Z VidicK01 193275 (20/20) - Novi ministri & preoblikovanje resorjev: ukinitev javne uprave 6689078 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za javno upravo | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = | incumbentsince = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | residence = Tržaška cesta 21<br>1000 Ljubljana | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/ | image = | last = [[Franc Props]] | succession = [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] | first = [[Gregor Virant]] }}'''Minister za javno upravo Republike Slovenije''' je bil [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije]], ki ga je predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Funkcija ministra za javno upravo je bila 27. januarja 2012 ukinjena z ukinitvijo [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije]], ko je bilo slednje združeno z [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V času [[12. vlada Republike Slovenije|Cerarjeve vlade]] je bil ponovno vzpostavljen samostojen resor javne uprave.<ref>{{Navedi splet|title=Cerar vložil listo ministrskih kandidatov in kandidatk|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-vlozil-listo-ministrskih-kandidatov-in-kandidatk/345917|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=G. C. , B.|last=V}}</ref> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo Ministrstvo za javno upravo skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo priključeno resorju notranjih zadev v novo, skupno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Zadnji nosilec naziva Franc Props je tako 5. junija 2026 posle predal [[Franci Matoz|Franciju Matozu]].<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za javno upravo. ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_SKLE5263.html |title=- Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2009-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326041629/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_SKLE5263.html |url-status=dead }}</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * ''[[Borut Pahor]] (julij 2011 – razrešen 20. septembra 2011; začasno pooblaščen)''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042455683 |title=- Pahor bo prevzel ministrstvo za javno upravo |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2016-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309034253/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042455683 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref> ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Boris Koprivnikar]] (imenovan 18. septembra 2014 – september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Rudi Medved]] (imenovan 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Koritnik]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] (1. junij 2022 – 9. oktober 2023) * ''[[Klemen Boštjančič]] (9. oktober 2023 – 7. december 2023; začasno pooblaščen)'' * [[Franc Props]] (7. december 2023 – 4. junij 2026) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mju.gov.si Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Javna uprava]] [[Kategorija:Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Javna uprava|*]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo po državah|Slovenija]] 85vyf08lkccim4iovgfertk9u5r7b7h 0 305620 6688917 6645589 2026-06-13T18:39:51Z ~2026-34807-56 261593 6688917 wikitext text/x-wiki '''Rodošek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Edo Rodošek]] (1932—2021), gradbenik, univ. prof.; pisatelj in prevajalec znanstvene fantastike * [[Engelbert Rodošek|Engelbert (Berti) Rodošek]] (1943—2017), skladatelj, dirigent, pianist in aranžer * [[Jasna Rodošek]] (*1959), RTV-napovedovalka, radijska voditeljica *[[Marko Rodošek]], oblikovalec spletnih strani in celostnih grafičnih podob * [[Tatjana Rodošek]] (*1953), fotografinja *[[Vlasta Rodošek]], gradbenica * [[Zlata Rodošek]] (1922—2002), gledališka igralka == Glej tudi == * priimke [[Rode]], [[Rodič]], [[Rodman]], [[Rojšek]] * pa tudi priimke [[Roš]], [[Roškar]], [[Rošker]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rodošek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2bqpjzcctxf7pkidcfvms28x6wgaodp 0 330136 6688877 6687163 2026-06-13T17:03:49Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688877 wikitext text/x-wiki {{short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Klenič | image = Leuciscus leuciscus.jpg | image2 =Leuciscus leuciscus drawing.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Leuciscus leuciscus'' |article-number=e.T11887A135089547 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11887A135089547.en |access-date=11 January 2025}}</ref> | taxon = Leuciscus leuciscus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{collapsible list| {{Specieslist | Cyprinus leuciscus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus dobula | Linnaeus, 1758 | Cyprinus grislagine | Linnaeus, 1758 | Cyprinus graining | [[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792 | Cyprinus umbra | Walbaum, 1792 | Cyprinus graining | [[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|Schneide]]r, 1801 | Cyprinus lancastreinsis | [[George Shaw (biologist)|Shaw]], 1804 | Cyprinus simus | [[Benedict Jacob Römer-Büchner|Römer-Büchner]], 1827 | Leuciscus vulgaris | [[John Fleming (naturalist)|Fleming]], 1828 | Leuciscus asgenteus | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832 | Leuciscus majalis | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | Leuciscus rodens | Agassiz, 1835 | Cyprinus mugilis | [[Jean Nicolas Vallot|Vallot]], 1837 | Leuciscus rostratus | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Leuciscus saltator | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1846 | Squalius chalybeus | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1852 | Cyprinus slax | [[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854 | Squalius vulgaris var. minor | [[Antoni Walecki|Walecki]], 1863 | Squalius vulgaris var. robustior, | Walecki, 1863 | Squalius mehdem, | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1897 | Idus stagnatilis | [[Pierre-Eudoxe Dubalen|Dubalen]], 1913 | Leuciscus leuciscus roulei | [[Léon Bertin|Bertin]] & [[Roland Estève|Estève]], 1948 }} }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=30 March 2025}}</ref> }} '''Klenič''' ([[znanstveno ime]] '''''Leuciscus leuciscus''''') je evropska [[sladkovodna riba]] iz reda [[krapovci|krapovcev]]. Živi okoli 10 let. == Telesne značilnosti == Glava in trup sta bočno stisnjena. Usta so podrasla, ustna reža pa je ozka. Poleg tega se od klena loči tudi po zgradbi lusk in obarvanosti. Na hrbtu prevladuje kovinska bleščeča, črno modra barva. Boki in trebuh pa so rumenkasti ali bleščeče beli. Parne plavuti so bledo ali oražno rdeče. Klenič meri v dolžino največ do 30&nbsp;cm.<ref name = Fishbase>{{FishBase|Leuciscus|leuciscus|month=OCtober|year=2024}}</ref> == Življenjski prostor == Klenič je razširjen v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njegov življenjski prostor so predvsem hitro tekoče vode, čeprav se ga da najti tudi v počasnih rekah in jezerih. == Način življenja == Prehranjuje se skozi celo leto. Pozimi, s padcem temperatur se njegovo prehranjevanje močno upočasni. Klenič je vsejed. Prehranjuje se z žuželkami ter tudi algami. Živi v jatah, ki so lahko velike in goste. Zato lahko postane tudi škodljiv in odžira hrano drugim ribam. Ponekod velja za škodljivca.<ref name="Tierney 2020">{{cite journal |last1=Tierney |first1=P.A. |last2=Caffrey |first2=J.M. |last3=Matthews |first3=S.M. |last4=Costantini |first4=E. |last5=Holland |first5=C.V. |title=Evidence for enemy release in invasive common dace ''Leuciscus leuciscus'' in Ireland: a helminth community survey and systematic review |journal=Journal of Helminthology |date=2020 |volume=94 |pages=e191 |doi=10.1017/S0022149X20000759|pmid=32924909 |doi-access=free }}</ref> Lahko se križa s [[klen]]om. == Razmnoževanje == [[Slika:Mladica kleniča (Leuciscus leuciscus).jpg|thumb|300px|[[Mladica kleniča]]]] Kleniči se drstijo spomladi. Samica odlaga bledo rumena jajčeca pod korenine, vodne rastline ter ob vodni grušč, predvsem v plitvinah. Po enem mesecu se izležejo mladi kleniči. Samica lahko odloži od 6.500 do 9.500 jajčec. ==Sklici== {{reflist}} ==Znanje povezave== * {{Commons category-inline|Leuciscus leuciscus|Klenič}} {{Taxonbar|from=Q143326}} {{Authority control}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] kwctsugrmytomtssa8lqur7e2utth7b 0 337268 6688940 6682257 2026-06-13T19:19:38Z ~2026-32552-67 260877 /* Ž */ 6688940 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *Maja Ferlinc *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *Anton Furlan (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *Peter Golob (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *Ivan Škerlj (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (1973–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] p2vg6fa5al4cpf0crp06v2nv6sd94lt 10 342135 6688905 5988629 2026-06-13T18:11:00Z Janezdrilc 3152 pp ime 6688905 wikitext text/x-wiki {{Polje za slike | type = license | image = [[File:NotCommons-emblem-copyrighted.svg|52px|Avtorsko varovano]] | text = To je fotografija ali drugačna reprodukcija '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko varovanega]] umetniškega dela na splošno dostopnem kraju ali njegovega sestavnega dela''' (sem spadajo kipi, stavbe ipd. in njihovi sestavni deli, npr. ograje, stopnišča, fasade itd.). V Wikipediji velja, da se tovrstne fotografije lahko uporabljajo v '''majhni ločljivosti''' in '''zgolj za ponazoritev obravnavane teme''', kot to določa [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravilnik o izjemah|pravilnik o izjemah]] {{Poštena uporaba/članek|Zunanje umetniško delo|članek= {{{članek|}}}|članek2= {{{članek2|}}}|članek3= {{{članek3|}}}}} *pod pogojem, da prosta alternativa '''ne obstaja''' in je '''ni mogoče ustvariti''' *v [[Glavna stran|Wikipediji v slovenščini]], ki gostuje v ameriških stežnikih neprofitne organizacije [[wmf:Home|Fundacija Wikimedia]].}}{{upravitelj kategorij|file=[[Category:Slike - poštena uporaba]]}}{{neprosto gradivo}}<noinclude> {{dokumentacija}} </noinclude> g52qptmtl3hbb8he8nw8e76h1kjp24m 0 344124 6689133 6112901 2026-06-14T10:03:50Z ~2026-34956-19 261620 ena beseda črtana 6689133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Žiga Lamberg | honorific-suffix = | title = [[škof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Ljubljana|Ljubljana]] | see = | appointed = 6. junij 1463 | elected = | term_start = 3. julij 1463 | term_end = 18. junij 1488 | retired = | resigned = | predecessor = ''prvi škof'' | successor = [[Krištof Ravbar]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 1444 | ordained_by = | consecration = 3. julij 1463 | consecrated_by = [[papež Pij II.]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Žiga pl. Lamberg''' ({{Jezik-de|Sigismund von Lamberg}}), [[Kranjska|kranjski]] [[duhovnik]] in prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] [[škof]], * okoli leta 1420, [[grad Gutenberg]] pri [[Tržič]]u, † [[18. junij]] [[1488]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Žiga pl. Lamberg se je rodil med letoma 1410 in 1420 kot šesti od osmih otrok Jurija I. Lamberga s sedežem na gospostvu in gradu Gutenberg nad Bistrico pri Tržiču. Žiga je izhajal iz kranjskega plemiškega rodu Lambergov iz linije Kamen-gutenberških. Ta rod je na Kranjsko prišel v 14. stoletju iz Gornje Avstrije, ter se kasneje izjemno uveljavil v vojaških in upravnih službah Habsburžanov ter kot visoki cerkveni dostojanstveniki. === Župnik === Verjetno se je Žiga začel šolati v Kranju. Poznano nam je, da je leta 1444 že bil župnik pri Sv. Martinu pri Kranju in poleg tega imel še dva beneficija, in sicer župnijo Sv. Mihaela v Pliberku in kanonikat v Freisingu. V Kranju je vodil tudi bratovščino Sv. Rešnjega telesa. Z dovoljenjem je župnijo zapustil za tri leta (1446–1449), da bi se na vseučelišču v Italiji (verjetno Bologni) izpopolnil v teoloških študijah. Iz Italije se ni vrnil v Kranj, temveč na cesarski dvor na Dunaju za dvornega kaplana. === Na dunajskem dvoru === Zaradi dobrih odnosov Lambergov s cesarsko hišo je bil Žiga leta 1449 imenovan za kaplana na cesarskem dvoru in za spovednika cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] ter vodil cesarski miloščinski urad. Na dvoru se je seznanil z Enejem Silvio Piccolominijem, kasnejšim tržaškim škofom in papežem [[Pij II.|Pijem II.]], s katerim se je spoprijateljil do konca življenja. === Ljubljanski škof === Žigo (Sigismunda) pl. Lamberga je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] ob ustanovitvi [[Ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]] 6. decembra 1461 določil za prvega njenega škofa. Papež [[Pij II.]] je njegovo imenovanje potrdil 6. septembra 1462 in ga osebno posvetil in umestil v Rimu 6. junija 1463. (Pri ustanovitvi škofije si je cesar pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem [[Stolni kapitelj|stolnem kapitlju]].) Njegova posvetitev in umestitev se je nekoliko zavlekla zaradi upiranja posestno bogatega [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Benediktinskega samostana v Gornjem Gradu]] njegovi podreditvi in inkorporaciji v novo ustanovljeno škofijo. Novi škofiji in ljubljanskim škofom sta namreč cesar in papež podelila v posest in koriščenje samostanskih posesti in dohodkov, pri čemer je imel škof tudi pravico nastavljati in odstavljati priorje, ki naj bi oskrbovali dušno pastirstvo v okolici. V reševanje spora se je vključil nominirani škof Žiga Lamberg, ki se je s samostanom pogodil, da mu bo za predajo dokumentov in odstop pravic in privilegijev izplačano 120 dukatov, kar pa na koncu ni bilo realizirano. Zaradi moralnega in disciplinskega upada v samostanu in zmanjšanja števila redovnikov zaradi turških vpadov – Turki so Gornji Grad opustošili leta 1471 – je papež [[Papež Sikst IV.|Sikst IV.]] na predlog škofa Lamberga leta 1473 samostan tudi uradno razpustil. Hkrati je bilo škofu naloženo, naj ustanovi kolegij svetnih duhovnikov z dušnopastirskimi nalogami na območju dotedanjega samostana. Gornji grad je postal tudi rezidenca ljubljanskih škofov. Kot prvi škof novoustanovljene škofije je imel Lamberg za prvo nalogo uveljavitev škofove jurisdikcije v župnijah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, ki so bile iz oglejskega patriarhata in salzburške nadškofije dodeljene ljubljanskemu škofu. Oglejski patriarhat namreč ni maral takoj priznati izvzetja območja nove ljubljanske škofije. Druga naloga škofa Lamberga je bila izgradnja škofovskega sedeža, to je stolnice in škofijskega dvorca. S podporami, za katere je izposloval pri papežu posebne odpustke, je popravil in prezidal staro cerkev Sv. Miklavža v Ljubljani, ki so jo leta 1469 zažgali Turki, v obliki, ki jo je ohranila do gradnje nove stolnice leta 1704. Pri tem je imel podporo cesarja s cesarico, ki sta prispevala za popravilo stolne cerkve. Cesar je škofu dovolil nakup treh hiš, da iz njih in iz podarjene prejšnje šmiklavške kaplanije sezida škofijski dvorec. Do tega pa ni prišlo zaradi turške nevarnosti in bremen, ki jih je ta nevarnost nalagala. Dvorec je dogradil šele Lambergov naslednik leta 1512. [[File:Ziga Lamberg.jpg|thumb|Žiga Lamberg, 1. ljubljanski škof, Gornji Grad]] == Cerkveno in versko delovanje == Po svojem udejstvovanju in nazorih je bil škof Lamberg humanist. Še kot župnik v Sv. Martinu pri Kranju je bil pristaš cerkvene reforme in bazelskega razkolnega koncila. Je pa bil izrazito naklonjen cesarju. Naklonjenost bratovščini Sv. Rešnega telesa, katere predstojnik je bil v Kranju, ko je bil še župnik, je nadaljeval tudi kot škof v Ljubljani, kjer je isto bratovščino ustanovil leta 1461. Leta 1464 ga je lavantinski škof Rudolf pl. Rüdesheim imenoval za komisarja protiturške križarske vojske, česar pa niso potrdile posvetne oblasti. Leta 1466 je bil imenovan za člana komisije, ki je v Krki na Koroškem preiskovala glas svetosti blažene Heme za njeno kanonizacijo. Škof Lamberg je umrl 18. junija 1488 v Ljubljani in je bil pokopan v šentmiklavški cerkvi (ljubljanski katedrali), od koder so ga leta 1678 prekopali v družinsko grobnico na [[Grad Kamen]] pri Begunjah. == Viri == * Slovensnki biografski leksikon (SBL) (Das slowenische biografische Lexikon), Nachdruck, Nendeln / Liechtenstein 1976, * Thalnischer: Historia catholicae ecclesiae Labacensis (Geschichte der katholischen Kirche von Laibach), 1882, * Klun: Archiv für die Geschichte von Krain, III. * Diplomatarium Carniolicum, 1855, * A. Weiss: [[Aeneas Sylvius Piccolomini]], Graz 1897, * Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju (Kirchliche Zustände bei den Slowenen im 15. Jahrhundert). * P. Hizinger: Vrsta ljubljanskih škofov (Die Reihe der Laibacher Bischöfe) in: Slovenska cerkev - časopis (Slowenische Kirche – Zeitung), 1848, * {{ADB|34|285|286|Lamberg, Sigismund von|Franz von Krones|ADB:Lamberg, Sigismund von}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/blambsig.html Catholic-hierarchy.org] {{commons}} {{Nadškofje Ljubljane}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lamberg, Sigismund}} [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ljubljane]] [[Kategorija:Umrli leta 1488]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] 7khhbyo621pt9v4n7hgqyifl0bc38s9 0 358595 6688785 6523697 2026-06-13T14:29:27Z ~2026-32552-67 260877 /* Nagrajenci za leto */ 6688785 wikitext text/x-wiki '''Čaša nesmrtnosti''' '''-''' '''''Velenjica''''' je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju. Prvič je bila podeljena leta 2006 v pozdrav svetovnemu dnevu poezije 21. marca, od leta 2008 pa jo Velenjska knjižna fundacija podeljuje na literarno-umetniški prireditvi [[Akademija Poetična Slovenija]] v [[Velenje|Velenju]] v sklopu programa pesniškega festivala [[Lirikonfest]]. Nagrada je podeljena slovenskemu pesniku/pesnici, ki ima izdani najmanj dve pesniški zbirki za odrasle v zadnjih desetih letih in v tem obdobju najmanj en samostojno objavljen književni prevod svoje poezije/pesniške zbirke v tujini (od leta 2019 dodatno merilo). Strokovno-umetniški sosvet organizatorja vsako leto 21. marca (ob svetovnem dnevu poezije) za nagrado širše in ožje (za dvoletno obdobje) nominira 21 slovenskih pesnikov/pesnic. Ti morajo imeti predhodno oz. v letu nominacije v festivalni antologiji [[Rp. Lirikon21]] najmanj eno objavo v obsegu "sto izvirnih verzov". Pri izboru nagrajenca sosvet za nagrado vrednoti tudi avtorjevo celovito osebnostno držo. Isti pesnik jo lahko dobi le enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunske pesniške opuse v novih desetletjih). V letih 2006/2007 je bila festivalna nagrada častna, med letoma 2009 in 2011 tudi denarna (s sofinanciranjem Mestne občine Velenje in Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo Republike Slovenije) ter od leta 2012 do 2018 častna. Nagrada je vseskozi izkazana s festivalno listino in nagradnim umetniškim kipom, stvaritvijo akad. kiparja Jurija Smoleta. Od 2013/14 do 2018/19 je nagrado pospremila knjižna izdaja 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa v 21. stoletju. Od leta 2019 je nagrada ponovno tudi denarna (3000 EUR), vključno z nagradnim umetniškim kipom. Od leta 2024 denarna nagrada znaša 5000 EUR. ==Nagrajenci za leto== *2006 [[Andrej Medved]] *2007 [[Milan Vincetič]] *2008 [[Milan Dekleva]] *2009 [[Vinko Möderndorfer]] *2010 [[Boris A. Novak]] *2011 [[Milan Jesih]] *2012 [[Peter Kolšek]] *2013 [[Zoran Pevec]] *2014 [[Esad Babačić]] *2015 [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] *2016 [[Peter Semolič]] *2017 [[Tone Škrjanec]] *2018 [[Iztok Osojnik]] *2019 [[Uroš Zupan]] *2020 [[Lidija Dimkovska]] *2021 [[Miklavž Komelj]] *2022 [[Marjan Pungartnik]] *2023 [[Meta Kušar]] *2024 [[Borut Gombač]] in [[Matej Krajnc]] *2025 [[Goran Gluvić]] *2026 [[Jože Štucin]] ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== * [http://uvkf.si/sl/velenjica-casa-nesmrtnosti Seznam nagrajencev]. ''uvkf.si'' {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2006]] 2h3unl82bixgttt2rwosrvw02x5vpke 6688789 6688785 2026-06-13T14:33:23Z ~2026-32552-67 260877 /* Nagrajenci za leto */ 6688789 wikitext text/x-wiki '''Čaša nesmrtnosti''' '''-''' '''''Velenjica''''' je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju. Prvič je bila podeljena leta 2006 v pozdrav svetovnemu dnevu poezije 21. marca, od leta 2008 pa jo Velenjska knjižna fundacija podeljuje na literarno-umetniški prireditvi [[Akademija Poetična Slovenija]] v [[Velenje|Velenju]] v sklopu programa pesniškega festivala [[Lirikonfest]]. Nagrada je podeljena slovenskemu pesniku/pesnici, ki ima izdani najmanj dve pesniški zbirki za odrasle v zadnjih desetih letih in v tem obdobju najmanj en samostojno objavljen književni prevod svoje poezije/pesniške zbirke v tujini (od leta 2019 dodatno merilo). Strokovno-umetniški sosvet organizatorja vsako leto 21. marca (ob svetovnem dnevu poezije) za nagrado širše in ožje (za dvoletno obdobje) nominira 21 slovenskih pesnikov/pesnic. Ti morajo imeti predhodno oz. v letu nominacije v festivalni antologiji [[Rp. Lirikon21]] najmanj eno objavo v obsegu "sto izvirnih verzov". Pri izboru nagrajenca sosvet za nagrado vrednoti tudi avtorjevo celovito osebnostno držo. Isti pesnik jo lahko dobi le enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunske pesniške opuse v novih desetletjih). V letih 2006/2007 je bila festivalna nagrada častna, med letoma 2009 in 2011 tudi denarna (s sofinanciranjem Mestne občine Velenje in Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo Republike Slovenije) ter od leta 2012 do 2018 častna. Nagrada je vseskozi izkazana s festivalno listino in nagradnim umetniškim kipom, stvaritvijo akad. kiparja Jurija Smoleta. Od 2013/14 do 2018/19 je nagrado pospremila knjižna izdaja 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa v 21. stoletju. Od leta 2019 je nagrada ponovno tudi denarna (3000 EUR), vključno z nagradnim umetniškim kipom. Od leta 2024 denarna nagrada znaša 5000 EUR. ==Nagrajenci za leto== *2006 [[Andrej Medved]] *2007 [[Milan Vincetič]] *2008 [[Milan Dekleva]] (2026 tudi prvi prejemnik jubilejne velenjice – čaša nesmrtnosti 2026 – "opus summum") *2009 [[Vinko Möderndorfer]] *2010 [[Boris A. Novak]] *2011 [[Milan Jesih]] *2012 [[Peter Kolšek]] *2013 [[Zoran Pevec]] *2014 [[Esad Babačić]] *2015 [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] *2016 [[Peter Semolič]] *2017 [[Tone Škrjanec]] *2018 [[Iztok Osojnik]] *2019 [[Uroš Zupan]] *2020 [[Lidija Dimkovska]] *2021 [[Miklavž Komelj]] *2022 [[Marjan Pungartnik]] *2023 [[Meta Kušar]] *2024 [[Borut Gombač]] in [[Matej Krajnc]] *2025 [[Goran Gluvić]] *2026 [[Jože Štucin]] ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== * [http://uvkf.si/sl/velenjica-casa-nesmrtnosti Seznam nagrajencev]. ''uvkf.si'' {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2006]] msau9nzt2vz9k74w6i64yaf9qr28u11 6688989 6688789 2026-06-13T21:12:41Z ~2026-32552-67 260877 /* Nagrajenci za leto */ 6688989 wikitext text/x-wiki '''Čaša nesmrtnosti''' '''-''' '''''Velenjica''''' je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju. Prvič je bila podeljena leta 2006 v pozdrav svetovnemu dnevu poezije 21. marca, od leta 2008 pa jo Velenjska knjižna fundacija podeljuje na literarno-umetniški prireditvi [[Akademija Poetična Slovenija]] v [[Velenje|Velenju]] v sklopu programa pesniškega festivala [[Lirikonfest]]. Nagrada je podeljena slovenskemu pesniku/pesnici, ki ima izdani najmanj dve pesniški zbirki za odrasle v zadnjih desetih letih in v tem obdobju najmanj en samostojno objavljen književni prevod svoje poezije/pesniške zbirke v tujini (od leta 2019 dodatno merilo). Strokovno-umetniški sosvet organizatorja vsako leto 21. marca (ob svetovnem dnevu poezije) za nagrado širše in ožje (za dvoletno obdobje) nominira 21 slovenskih pesnikov/pesnic. Ti morajo imeti predhodno oz. v letu nominacije v festivalni antologiji [[Rp. Lirikon21]] najmanj eno objavo v obsegu "sto izvirnih verzov". Pri izboru nagrajenca sosvet za nagrado vrednoti tudi avtorjevo celovito osebnostno držo. Isti pesnik jo lahko dobi le enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunske pesniške opuse v novih desetletjih). V letih 2006/2007 je bila festivalna nagrada častna, med letoma 2009 in 2011 tudi denarna (s sofinanciranjem Mestne občine Velenje in Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo Republike Slovenije) ter od leta 2012 do 2018 častna. Nagrada je vseskozi izkazana s festivalno listino in nagradnim umetniškim kipom, stvaritvijo akad. kiparja Jurija Smoleta. Od 2013/14 do 2018/19 je nagrado pospremila knjižna izdaja 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa v 21. stoletju. Od leta 2019 je nagrada ponovno tudi denarna (3000 EUR), vključno z nagradnim umetniškim kipom. Od leta 2024 denarna nagrada znaša 5000 EUR. ==Nagrajenci za leto== *2006 [[Andrej Medved]] *2007 [[Milan Vincetič]] *2008 [[Milan Dekleva]] (tudi prvi prejemnik jubilejne velenjice – čaša nesmrtnosti 2026 – "opus summum" 2026) *2009 [[Vinko Möderndorfer]] *2010 [[Boris A. Novak]] *2011 [[Milan Jesih]] *2012 [[Peter Kolšek]] *2013 [[Zoran Pevec]] *2014 [[Esad Babačić]] *2015 [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] *2016 [[Peter Semolič]] *2017 [[Tone Škrjanec]] *2018 [[Iztok Osojnik]] *2019 [[Uroš Zupan]] *2020 [[Lidija Dimkovska]] *2021 [[Miklavž Komelj]] *2022 [[Marjan Pungartnik]] *2023 [[Meta Kušar]] *2024 [[Borut Gombač]] in [[Matej Krajnc]] *2025 [[Goran Gluvić]] *2026 [[Jože Štucin]] ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== * [http://uvkf.si/sl/velenjica-casa-nesmrtnosti Seznam nagrajencev]. ''uvkf.si'' {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2006]] qv27xlorxub1wjc28d39qqm0jzisrrh 6688990 6688989 2026-06-13T21:12:54Z ~2026-32552-67 260877 /* Nagrajenci za leto */ 6688990 wikitext text/x-wiki '''Čaša nesmrtnosti''' '''-''' '''''Velenjica''''' je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju. Prvič je bila podeljena leta 2006 v pozdrav svetovnemu dnevu poezije 21. marca, od leta 2008 pa jo Velenjska knjižna fundacija podeljuje na literarno-umetniški prireditvi [[Akademija Poetična Slovenija]] v [[Velenje|Velenju]] v sklopu programa pesniškega festivala [[Lirikonfest]]. Nagrada je podeljena slovenskemu pesniku/pesnici, ki ima izdani najmanj dve pesniški zbirki za odrasle v zadnjih desetih letih in v tem obdobju najmanj en samostojno objavljen književni prevod svoje poezije/pesniške zbirke v tujini (od leta 2019 dodatno merilo). Strokovno-umetniški sosvet organizatorja vsako leto 21. marca (ob svetovnem dnevu poezije) za nagrado širše in ožje (za dvoletno obdobje) nominira 21 slovenskih pesnikov/pesnic. Ti morajo imeti predhodno oz. v letu nominacije v festivalni antologiji [[Rp. Lirikon21]] najmanj eno objavo v obsegu "sto izvirnih verzov". Pri izboru nagrajenca sosvet za nagrado vrednoti tudi avtorjevo celovito osebnostno držo. Isti pesnik jo lahko dobi le enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunske pesniške opuse v novih desetletjih). V letih 2006/2007 je bila festivalna nagrada častna, med letoma 2009 in 2011 tudi denarna (s sofinanciranjem Mestne občine Velenje in Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo Republike Slovenije) ter od leta 2012 do 2018 častna. Nagrada je vseskozi izkazana s festivalno listino in nagradnim umetniškim kipom, stvaritvijo akad. kiparja Jurija Smoleta. Od 2013/14 do 2018/19 je nagrado pospremila knjižna izdaja 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa v 21. stoletju. Od leta 2019 je nagrada ponovno tudi denarna (3000 EUR), vključno z nagradnim umetniškim kipom. Od leta 2024 denarna nagrada znaša 5000 EUR. ==Nagrajenci za leto== *2006 [[Andrej Medved]] *2007 [[Milan Vincetič]] *2008 [[Milan Dekleva]] (tudi prvi prejemnik jubilejne velenjice – čaša nesmrtnosti 2026 – "opus summum") *2009 [[Vinko Möderndorfer]] *2010 [[Boris A. Novak]] *2011 [[Milan Jesih]] *2012 [[Peter Kolšek]] *2013 [[Zoran Pevec]] *2014 [[Esad Babačić]] *2015 [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] *2016 [[Peter Semolič]] *2017 [[Tone Škrjanec]] *2018 [[Iztok Osojnik]] *2019 [[Uroš Zupan]] *2020 [[Lidija Dimkovska]] *2021 [[Miklavž Komelj]] *2022 [[Marjan Pungartnik]] *2023 [[Meta Kušar]] *2024 [[Borut Gombač]] in [[Matej Krajnc]] *2025 [[Goran Gluvić]] *2026 [[Jože Štucin]] ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== * [http://uvkf.si/sl/velenjica-casa-nesmrtnosti Seznam nagrajencev]. ''uvkf.si'' {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2006]] sxhnb5u806qhbak1inyr35mmc4528il 0 358951 6688973 5804058 2026-06-13T20:24:49Z ~2026-32552-67 260877 6688973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Livorno |other_name = |official_name = Comune di Livorno |native_name = |image_skyline = Photocollage livorno.png |imagesize = |image_alt = |image_caption = Vedute Livorna |image_shield = Livorno-Stemma.png |shield_alt = |image_map = |map_alt = |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |latd = 43|latm = 33|lats =|latNS = N |longd = 10|longm = 19|longs =|longEW = E |coordinates_type = |coordinates_display = |coordinates_footnotes = |region = [[Toskana]] |province = [[Pokrajina Livorno|Livorno]] (LI) |frazioni = Castellaccio, [[Gorgona, Italija|Gorgona]], Limoncino, Quercianella, Valle Benedetta |mayor_party = |mayor = Filippo Nogarin |area_footnotes = |area_total_km2 = 104,8 |population_footnotes = |population_total = 159.431 |population_as_of =28-02- 2015 |pop_density_footnotes = |population_demonym = Livornčan, Livornčanka |elevation_footnotes = |elevation_m = 3 |twin1 = |twin1_country = |saint = [[Santa Giulia da Corsica]] |day = 22. maj |postal_code = 57100 |area_code = 0586 |website = {{official website|http://www.comune.livorno.it}} |footnotes = }} '''Livorno''' je pristaniško mesto na zahodni obali [[Toskana|Toskane]] (Italija) ob [[Ligursko morje|Ligurskem morju]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mareinitaly.it/marligure.php|language=it|title=Mari d'Italia|accessdate=16. oktobra 2008|archive-date=2011-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20111016083459/http://www.mareinitaly.it/marligure.php|url-status=dead}}</ref> Je glavno mesto [[Livorno (pokrajina)|Pokrajine Livorno]] in ima dobrih 150.000 prebivalcev. Mesto se je kot večetnično in večkulturno pristaniško mesto močno razvilo od druge polovice 16. stoletja dalje. Med drugo svetovno vojno je bilo močno bombardirano. Danes je Livorno med najpomembnejšimi italijanskimi pristanišči ter turistično in industrijsko središče nacionalnega pomena. Mesto slovi po [[Svetišče Montenero|Svetišču Montenero]], posvečenem [[Sveta Marija|Naši usmiljeni Gospe]], zavetnici Toskane,<ref>{{navedi splet|author=Comune di Livorno|url=http://www.comune.livorno.it/portaleturismo/index.php?page=default&id=119&lang=en|language=en|title=Montenero and its Sanctuary|accessdate=9. decembra 2012}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter kot rojstni kraj slavnih ljudi, med katerimi so [[Amedeo Modigliani]], [[Pietro Mascagni]], [[Giovanni Fattori]], [[Carlo Azeglio Ciampi]] in številni drugi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|position=left}} * [http://www.comune.livorno.it/ Spletna stran občine] {{It icon}} * [http://www.portolivorno.it/ Pristanišče Livorno - spletna stran] * [http://www.fotolivorno.net/ENprima.htm Fotografski zemljevid mesta Livorno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130609113129/http://www.fotolivorno.net/ENprima.htm |date=2013-06-09 }} {{en icon}} * [http://www.webvisionitaly.com/category.php?id=241&ref_genre=&ref_item=349 Videosprehod po mestu Livorno] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Livorno}} [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Pokrajina Livorno]] g5ukf1uc9f1fmkhwi5p2b7lw5n7td1v 0 359410 6688841 6522381 2026-06-13T16:06:12Z XJaM 3 m/dp/slog 6688841 wikitext text/x-wiki {{ločila|–}} '''Pomišljáj''' je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno [[ločilo]], načeloma [[stičnost|nestično]]. Je daljša črtica kot [[deljaj]] oziroma [[vezaj]]. Po obliki se loči '''navadni pomišljaj''' (–) in tako imenovani '''dolgi pomišljaj''' (—). Dolgi pomišljaj se lahko piše med [[poved]]mi, ki niso deli istega [[besedilo|besedila]], če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj (npr. ''Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.'' — ''Ti meni luč – jaz tebi ključ.''). Po vlogi pa se pozna odstavčnega, predložnega, oklepajnega, narekovajnega ipd.<ref name=SP>{{navedi knjigo|title= [[Slovenski pravopis]]|publisher= |location= Ljubljana|year= 2007|pages= 44–45}}</ref>{{rp|44–45}} Na [[računalniška tipkovnica|računalniški tipkovnici]] s slovensko razporeditvijo tipk se dobi navadni pomišljaj (–) z zaporedjem {{Keypress|AltGr}} + {{Keypress|Shift}} + {{Keypress|-}}, dolgi pomišljaj (—) pa z {{Keypress|AltGr}} + {{Keypress|-}}. == Enodelni pomišljaj == Enodelni pomišljaj je po navadi nestično ločilo. === Skladenjska raba === Skladenjsko se z enodelnim pomišljajem:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref name=Skaza>{{sktxt|Skaza|2006|pp=38–40}}.</ref>{{rp|38–40}} * nadomešča [[vejica|vejice]], če se želi kaj izrazito poudariti: ''Ločila: pika – vejica – podpičje – vprašaj ...''; * zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagol]]ski obliki, zlasti v naslovih: ''Mladost – norost''; * vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze, namesto pristavčne vejice: ''Le eno je potrebno – delo''; * zaznamuje nedorečeno misel, [[zamolk]] (''Takoj tiho, če ne –!''). Takih pomišljajev je lahko več: (''Vse besede so odveč –&nbsp;–''). Namesto pomišljaja se lahko pri zamolku rabi [[tripičje]]: ''Bratu bi povedala, pa ...''; * izrazi se spremembo [[skladenjski naklon|skladenjskega naklona]] v isti povedi: ''Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo?'' — ''Pavel – s tabo je konec!''; * uvaja dobesedni navedek premega govora namesto narekovajev, vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni spremnega stavka: {{navedek|– Kje si bil? vpraša oče. V šoli?<br> Sin odgovori: V mestu, in hoče oditi.<br>– Zakaj?<br>– Moral sem, odgovori sin, klicali so me.}} === Neskladenjska raba === Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref>{{sktxt|Šmalc|Müller|2011|pp=290}}.</ref>{{rp|290}} * stično namesto [[predlog]]ov ''od ... do'' (t. i. predložni pomišljaj): 10–20&nbsp;°C, 100–200&nbsp;€, str.&nbsp;312–314, v letih&nbsp;1800–1862, železniška proga Kranj–Tržič; * stično v nesklonljivih besednih zvezah: ''sistem&nbsp;voda–etanol''; * nestično kot matematični znak za <nowiki>'minus' oziroma 'manj'</nowiki>: ''a&nbsp;–&nbsp;b&nbsp;=&nbsp;c'', ''7&nbsp;–&nbsp;3''; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično znak minus: ''−7&nbsp;°C''; * nestično se označi <nowiki>'proti'</nowiki>: ''Olimpija&nbsp;–&nbsp;Maribor'';<ref name=Skaza />{{rp|38–40}} * nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj): {{navedek|Lastna imena se delijo na:<br>– osebna,<br>– stvarna,<br>– zemljepisna.}} * nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: ''rumeneti – rumeniti'', ''ne samo – ampak tudi''; * dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem stavku: ''Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.'' — ''Ti meni luč – jaz tebi ključ.'' == Dvodelni pomišljaj == Dvodelni pomišljaj loči [[vrinjeni stavek]] od preostalega dela povedi: ''S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva šla počasi po drevoru.'' V takih primerih se piše pomišljaj navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je poved enostavna, ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama: ''Jurko, ne bodi len, je pobral kost.''<ref name=SP />{{rp|44–45}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo|last= Skaza|first= Jože|title= Žepni pravopis za vsakdanjo rabo|location= Ljubljana|publisher= Jutro|year= 2006|cobiss= 2231643}} * {{navedi knjigo|last1= Šmalc|first1= Andrej|last2= Müller|first2= Jakob|title= Slovensko tehniško izrazje|publisher= [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]]|location= Ljubljana|year= 2011|cobiss= 260151552}} {{navpolje ločilo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ločila]] scxhu9q56keasm7o8jwoxc1qws74zxz 0 360061 6688766 6673447 2026-06-13T12:16:49Z ~2026-34834-83 261576 ni smrti zaradi kač v slo -> smrti zaradi kač v slo so redke 6688766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Kačji ugriz | Image = Cobra hood.jpg | Caption = [[Naja naja|Indijska kobra]] oziroma naočarka (''Naja naja'') v opozorilni drži | DiseasesDB = 29733 | ICD10 = {{ICD10|T|63|0|t|51}}, T14.1 | ICD9 = {{ICD9|989.5}}, {{ICD9|E905.0}}, {{ICD9|E906.2}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000031 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2143 | MeshID = D012909 }} '''Kačji ugriz''' je poškodba, ki nastane, ko [[kače|kača]] zasadi zobe [[strupnik]]e v telo žrtve. Ob tem lahko vanjo vbrizga [[strup]], vendar to ni nujno (t. i. »suhi« ugriz). Kače naseljujejo vse celine razen [[Antarktika|Antarktike]],<ref name="Kasturiratne">{{Cite journal |author=Kasturiratne, A. |display-authors=etal |year=2008 |title=The Global Burden of Snakebite: A Literature Analysis and Modelling Based on Regional Estimates of Envenoming and Deaths |journal=PloS Medicine |pmid=18986210 |volume=5 |issue=11 |pmc=2577696 |pages=e218 |doi=10.1371/journal.pmed.0050218 |url=http://www.plosmedicine.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pmed.0050218;jsessionid=66B81B3E56F5DABADB52D86E51BE334F |access-date=2013-06-29 |archive-date=2014-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140427182134/http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0050218;jsessionid=66B81B3E56F5DABADB52D86E51BE334F |url-status=dead }}</ref> vendar jih je večina nestrupenih.<ref name="grenc146">Grenc, 2009, str. 146.</ref> Strupeni ugriz služi kačam kot način lova [[plen]]a, vendar se z njegovo pomočjo tudi branijo pred [[plenilec|plenilci]]. Glede na to, da se [[strupenjača|strupenih kač]] pogosto ne da razlikovati od nestrupenih vrst<ref name="White2006">{{Cite journal |author=White, J. |year=2006 |title=Snakebite & Spiderbite: Management Guidelines |publisher=Department of Health, Government of South Australia |location=Adelaide |pages=1–71 |url=http://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/public+content/sa+health+internet/resources/snakebitespiderbiteguidelinessa-sahealth08 |isbn=0-7308-9551-3 |accessdate=24. november 2009 |archive-date=2013-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130506044548/http://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/public+content/sa+health+internet/resources/snakebitespiderbiteguidelinessa-sahealth08 |url-status=dead }}</ref> ter da žrtev na začetku nemalokrat zgleda neprizadeto, je treba v primeru ugriza takoj poiskati zdravniško pomoč.<ref name="tintinalli">Dart, Dally; 2011.</ref> Število smrtnih izidov se zelo razlikuje glede na geografsko območje. Medtem ko je smrt zaradi kačjega ugriza relativno redka v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], predstavlja v mnogih delih sveta, predvsem v podeželskih krajih s pomanjkljivo zdravstveno oskrbo v [[Indija|Indiji]], [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], resen [[Javno zdravje|javnozdravstveni]] problem.<ref name="Kasturiratne"/><ref name="Gutierrez2007">{{Cite journal|author=Gutiérrez, J.M.|year=2007|title=Trends in Snakebite Envenomation Therapy: Scientific, Technological and Public Health Considerations |journal=Current Pharmaceutical Design |volume=13 |issue=28 |pages=2935–50|doi=10.2174/138161207782023784 |pmid=17979738}}</ref><ref name="grenc148">Grenc, 2009, str. 148.</ref> Vsako leto umre več kot 100.000 ljudi po vsem svetu,<ref name="Kasturiratne"/><ref name="tintinalli"/><ref name="harrison">Auerbach, 2012.</ref> vendar se lahko nevarnost ugriza zmanjša z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so zaščitna obuvala in izogibanje območij, naseljenih z nevarnimi vrstami kač. V Sloveniji so smrti zaradi kačjega ugriza redke.<ref>[http://www.ktf.si/?toxi_index=c#id=menu-item-595 "Strupene živali"]. UKC Ljubljana: Interna klinika - Center za zastrupitve. Pridobljeno dne 2013-08-18.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi smrtni primer zaradi ugriza modrasa v zadnjih 30 letih – na Gorenjskem umrla 80-letna ženska|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/prvi-smrtni-primer-zaradi-ugriza-modrasa-v-zadnjih-30-letih-na-gorenjskem-umrla-80-letna-zenska/750073|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Teža klinične slike je odvisna od mnogih dejavnikov, med ostalim od [[vrsta (biologija)|vrste]] kače, količine vbrizganega strupa, mesta ugriza, starosti bolnika in pridruženih bolezenskih stanj.<ref name="tintinalli"/><ref name="grenc148"/> Večina ugrizov povzroči lokalne učinke, kot sta [[bolečina]] in [[oteklina]]. Pogosto se pojavijo tudi sistemski učinki, bodisi zaradi neposrednega delovanja toksinov bodisi zaradi [[preobčutljivostna reakcija|preobčutljivostne reakcije]], kar lahko privede do smrti zaradi odpovedi [[obtočila|srčnožilnega sistema]] in/ali [[dihala|dihal]].<ref name="tintinalli"/><ref name="grenc148"/> Prva pomoč se osredotoča na imobilizacijo prizadetega uda, pomiritev bolnika in hiter prevoz v zdravstveno ustanovo.<ref name="grenc150">Grenc, str. 150.</ref> == Taksonomija, razširjenost in anatomija strupenjač == {{glavni|Strupenjača}} Od približno 3.000 vrst kač je le okoli 15 % nevarnih človeku.<ref name="Kasturiratne"/><ref name="Gold2002"/> Mednje spadajo predvsem predstavniki družin [[gadi|gadov]] (Viperidae), [[strupeni goži|strupenih gožev]] (Elapidae) in [[morske kače|morskih kač]] (Hydrophiidae). Človeku nevarne so nekatere vrste iz družine [[goži|gožev]] (Colubridae), kot je afriški boomslang (''[[Dispholidus typus]]''), in [[zemeljski gadi|zemeljskih gadov]] (Atractaspididae), kot je ''[[Atractaspis microlepidota]]''. Družina gadov se deli na dve poddružini, in sicer na [[jamičarke]] (Crotalidae), med katere spadajo npr. [[klopotače]], [[mokasinke]] (''Agkistrodon'') in [[suličarke]] (npr. [[ameriška suličarka]]), ter prave gade (Viperinae), kot sta npr. [[gabonski gad]] in [[navadni gad]]. Med strupene gože spadajo [[tajpan]]i, [[koralne kače]], [[kobre]] in [[mambe]].<ref name="harrison"/><ref name="nelson"/> Kače poseljujejo vse celine razen [[Antarktika|Antarktike]],<ref name="Kasturiratne"/> posebno veliko gostoto in raznovrstnost dosegajo v [[tropi]]h. Živijo v različnih območjih, od [[pragozd]]ov in [[savana|savan]] do [[puščava|puščav]] in gorovja. Nekatere naseljujejo celo drevesne krošnje (npr. [[zelene mambe]]) in morja.<ref>{{navedi knjigo| author=Conant, R.| author2=Collins, J.T. |year=1991 |title=A Field Guide to Reptiles and Amphibians: Eastern and Central North America | url=https://archive.org/details/fieldguidetorept00cona|location=Boston |publisher=Houghton Mifflin |isbn=0-395-37022-1}}</ref> Tipični strupni aparat kače je sestavljen iz dveh obušesnih (parotidnih) strupnih žlez (ki sta pravzaprav spremenjeni [[žleza slinavka|žlezi slinavki]]), ki sta obdani z mišično ovojnico. Izvodili povezujeta žlezi s [[strupnik]]oma – votlima [[zob]]oma v zgornji [[čeljust]]i. Pri gadih sta strupnika dolga in se šele tik pred ugrizom izravnata. Med mirovanjem sta pomaknjena v sluznični gubi pod ustnim nebom. Pri strupenih gožih in morskih kačah sta strupnika manjša in relativno fiksirana.<ref name="grenc146"/><ref name="harrison"/> Poseben primer predstavljajo določene vrste kober, kot je mozambiška kobra (''[[Naja mossambica]]''). Svoje žrtve ne ugrizne, ampak pljuva strup neposredno v [[oči]], kar povzroči trenutno bolečino, solzenje, ohromitev očesnih mišic (oftalmoplegijo), zamegljen vid ali celo prehodno [[slepota|slepoto]].<ref>{{Cite journal|author=Warrell, D.A.| author2=Ormerod, L.D.|year=1976|title=Snake Venom Ophthalmia and Blindness Caused by the Spitting Cobra (Naja Nigricollis) in Nigeria |journal=The American Society of Tropical Medicine and Hygiene |volume=25 |issue=3 |pages=525–9 |url=http://www.ajtmh.org/cgi/content/abstract/25/3/525|pmid=1084700}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Ismail, M.|display-authors=etal|year=1993 |title=The ocular effects of spitting cobras: I. The ringhals cobra (Hemachatus haemachatus) Venom-Induced corneal opacification syndrome |journal=Clinical Toxicology |volume=31 |issue=1 |pages=31–41 |doi=10.3109/15563659309000372 |pmid=8433414}}</ref> Razlikovanje med strupenimi in nestrupenimi kačami je lahko dokaj težavno. Gadi imajo trikotno obliko glave (imajo jo tudi mnoge nenevarne vrste) ter pokončne in špranjaste [[zenica|zenice]]. Pri jamičarkah sta prisotni še dve vdolbini na sprednjem delu glave, ki sta čutilni organ za toploto.<ref name="Gold2002"/> Klopotače imajo na koncu repa rožene obročke v obliki ropotulje, s katero potresejo ob vznemirjenosti, čeprav klopotače največkrat napadejo brez opozorila, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem.<ref name="tintinalli"/> Barvni vzorec lahko človeka zelo zavede, saj imajo nenevarne vrste kač pogosto [[mimikrija|podobne vzorce]] kot strupenjače;<ref name="harrison"/> primer tega je podobnost med teksaško koralno kačo (''[[Micrurus tener]]'') in mehiško kraljevsko smokuljo (''[[Lampropeltis triangulum campbelli]]''). V spodnji galeriji so prikazani predstavniki navedenih družin strupenjač. <gallery widths=200px heights=180px> Slika:Dendroaspis polylepis by Bill Love.jpg|Črna mamba (''[[Dendroaspis polylepis]]'') Slika:Crotalus adamanteus (Indian River County).jpg|Vzhodna diamantna klopotača (''[[Crotalus adamanteus]]'') Slika:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Rumenousta ploskorepa (''[[Laticauda colubrina]]'') Slika:Eastern Brown Snake - Kempsey NSW.jpg|Vzhodna rjava kača (''[[Pseudonaja textilis]]'') Slika:Daboia russelii A Chawla01.jpg|Russelov gad (''[[Daboia russelii]]'') Slika:GaboonViper.jpg|Gabonski gad (''[[Bitis gabonica]]'') Slika:Dispholidus typus.jpg|Boomslang (''[[Dispholidus typus]]'') Slika:Coral 009.jpg|Vzhodna koralna kača (''[[Micrurus fulvius]]'') </gallery> == Epidemiologija == {{Več slik|align = right|direction = vertical|width=350|image1 = World distribution of snakes-sl.svg|caption1=Razširjenost kač po svetu|image2=Number of snake envenomings (2007)-sl.svg |caption2=Letno število kačjih ugrizov po svetu}} V mnogih predelih sveta (predvsem pri [[država v razvoju|državah v razvoju]]) prijava kačjega ugriza javnozdravstvenemu zavodu ni obvezna. Poleg tega nekateri štejejo vse ugrize, drugi samo ugrize z očitno zastrupitvijo, zato točnih epidemioloških podatkov za ves svet ni.<ref name="Kasturiratne"/> Ocenjujejo, da se letno zgodi več milijonov kačjih ugrizov, (približno od 3 do 5 milijonov), od tega je polovica strupenih. Umre več deset tisoč ljudi (od 90.000 do 150.000). Med žrtvami prevladujejo otroci in starejši.<ref name="Kasturiratne"/><ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Večina ugrizov in smrti se zgodi predvsem na podeželju v tropskih območjih v [[Južna Azija|južni Aziji]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] in [[Podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]]. Med državami je najbolj prizadeta [[Indija]], v kateri letno umre 10.000–15.000 ljudi.<ref>Kulandai Kasthuri, 2006, str. 139.</ref> Ugrizi so pogosti poleti, ko so kače najbolj aktivne in ljudje veliko časa preživijo na prostem.<ref name="Kasturiratne"/> V razvitih državah med zastrupljenci prevladujejo najstniki in mlajši odrasli, pogosto pod vplivom [[alkohol]]a (v [[ZDA]] je takih zastrupljencev več kot 40 %),<ref>{{Cite journal|author=Kurecki, B.| author2=Brownlee, H.|title=Venomous snakebites in the United States|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-family-practice_1987-10_25_4/page/386|journal=Journal of Family Practice|volume=25|issue=4|pages=386–92|year=1987|pmid=3655676}}</ref> ki se poskušajo igrati s kačo ali jo ujeti.<ref name="nelson"/> Ugrizi uvoženih eksotičnih vrst kač so pogosti pri zaposlenih v [[živalski vrt|živalskih vrtovih]] in pri amaterskih [[herpetolog]]ih.<ref name="tintinalli"/> Več kot 95 % ugrizov se nahaja na udih.<ref name="nelson">Kliegman, 2011.</ref> Vzroka visoke umrljivosti in poznih posledic v državah v razvoju sta predvsem pomanjkljiva zdravstvena oskrba in infrastruktura ter pomanjkanje [[protistrup]]a. Razpoložljiv protistrup je velikokrat slabo izdelan in zato neučinkovit.<ref name="harrison"/> V razvitih državah je situacija drugačna, saj je npr. v [[Evropa|Evropi]] tveganje za ugriz majhno,<ref name="grenc148"/> zdravstvena oskrba boljša in razpoložljivost protistrupa večja. V ZDA umre manj kot 1 % zastrupljencev, ki prejmejo protistrup.<ref name="harrison"/> == Mehanizem zastrupitve == [[Kačji strup]] je zapletena mešanica več deset različnih sestavin, ki delujejo tako, da onesposobijo, ubijejo in delno prebavijo plen. Med ostalim ga sestavljajo [[encim]]i (npr. proteolitični encimi, [[hialuronidaza]], [[fosfodiesteraza|fosfodiesteraze]], [[hidrolaza|hidrolaze]] in [[oksidaza|oksidaze]]), nizkomolekularni [[polipeptid]]i, [[glikoprotein]]i, kovinski ioni, [[metaloprotein]]i, [[aminokislina|aminokisline]], [[ogljikov hidrat|ogljikovi hidrati]] in beljakovine s specifično toksično aktivnostjo (npr. fosfolipaza A₂ z nevrotoksičnim učinkom) idr. V človeški žrtvi strup povzroči lokalni citotoksični učinek zaradi prebavnih encimov kot tudi hemotoksični, [[nevrotoksin|nevrotoksični]], kardiotoksični in/ali [[nefrotoksin|nefrotoksični]] učinek.<ref name="grenc148"/><ref name="harrison"/><ref name="Gold2002"/><ref name="clark"/> Okoli ugriza se strup hitro razširi do limfnih žil in preko njih do krvnega obtoka. Strup s svojim encimskim delovanjem povzroči lokalno okvaro [[podkožje|podkožja]], mišic in kapilar, zaradi česar pričnejo iz žil izstopati plazma in krvne celice. Temu sledi nastanek otekline in podplutbe. Zaradi širjenja po limfnem sistemu pride do vnetja žil in bezgavk (limfangiitis in limfadenitis). Sistemski učinki so kombinacija delovanja encimov (npr. motnje strjevanja krvi oziroma [[koagulacija|koagulacije]]), sproščanja endogenih snovi, kot so [[histamin]], [[bradikinin]], [[prostaglandin]]i in [[serotonin]] (padec [[krvni tlak|krvnega tlaka]] oziroma hipotenzija, prebavni zapleti in preobčutljivoste reakcije) ter delovanja beljakovin s specifičnim toksičnim učinkom na [[kri]], [[živčevje]], [[srce]] in [[ledvice]]. Do poškodbe ledvic lahko pride tudi posredno zaradi hipotenzije, motenj strjevanja krvi in mioglobinurije (prisotnost [[mioglobin]]a v urinu).<ref name="grenc148"/><ref name="harrison"/><ref name="clark"/> Večsistemsko delovanje je značilno npr. za jamičarke, kar pomeni, da je napačno poimenovati kačji strup kot »nevrotoksin«, »kardiotoksin« ipd. Celokupni učinek na žrtev je torej odvisen od relativnega deleža določenih sestavin v strupu, kar je odvisno od vrste kače in njene starosti ter od krajevnih in sezonskih razlik.<ref name="Gold2002"/> == Diagnoza == [[Slika:Simptomi in znaki kačjega ugriza.png|thumb|right|275px|Najpogostejši znaki in simptomi kačjega ugriza, ki se lahko med različnimi vrstami kač močno razlikujejo<ref name="tintinalli"/>]] === Klinični znaki in simptomi === [[Slika:Tissue necrosis following bite from Bothrops asper PLoS Medicine.jpg|thumb|200px|right|Obsežna [[nekroza]] tkiv pri 11-letnem dečku zaradi ugriza ''[[ameriška suličarka|ameriške suličarke]]'' po dveh tednih<ref>Norris, R. (2004). "Venom Poisoning in North American Reptiles". '''V:''' ''The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere''. Ithaca in London: Comstock Publishing Associates.</ref>]] Teža klinične slike je odvisna od mnogih dejavnikov. Na eni strani so vrsta in velikost kače, čas, ki je pretekel od ugriza in značilnosti ugriza, tj. mesta (večja nevarnost je ugriz v predel glave in vratu), količine vbrizganega strupa in globine ter števila ugrizov. Na drugi strani je bolnik – njegova starost in telesna masa in morebitna pridružena bolezenska stanja. Posledice ugriza so pri manjših otrocih bolj dramatične.<ref name="tintinalli"/><ref name="grenc148"/> Čas do nastopa znakov in simptomov je pri različnih vrstah kač različen: pri kobrah lahko nastopijo že po 5 minutah, pri krajtih (''[[Bungarus]]'') lahko šele po 10 urah.<ref>Kulandai Kasthuri, 2006, str. 140.</ref> Najpogostejši simptom vseh ugrizov kač so neobvladljiv strah oziroma panika in čustvena nestabilnost, kar zaradi sproženja [[avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] povzroči slabost, [[bruhanje]], [[diareja|drisko]] (diarejo), [[vrtoglavica|vrtoglavico]], omedlevico, pospešen srčni utrip ([[tahikardija|tahikardijo]]) ter hladno in potno kožo.<ref name="Gold2002">{{Cite journal |author=Gold B.S.| author2=Dart R.C.| author3=Barish R.A. |date=2002|title=Bites of venomous snakes |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2002-08-01_347_5/page/346|journal=The New England Journal of Medicine |volume=347 |issue=5 |pages=347–56|doi=10.1056/NEJMra013477 |pmid=12151473}}</ref><ref name="Kitchens1987">{{Cite journal| author=Kitchens, C.| author2=Van Mierop, L.|title=Envenomation by the Eastern coral snake (Micrurus fulvius fulvius). A study of 39 victims| url=https://archive.org/details/sim_jama_1987-09-25_258_12/page/1614|journal=JAMA|volume=258|issue=12|pages=1615–18|year=1987|pmid=3625968|doi=10.1001/jama.258.12.1615}}</ref> ==== Lokalni učinki ==== Pri večini ugrizov kač, ne glede na to, ali gre za strupeno ali za nestrupeno vrsto, se pojavi lokalni učinek. Pri večini primerov (tj. nad 90 %) se pojavita blažja bolečina in [[Eritem|rdečina]], čeprav je to odvisno od mesta ugriza.<ref name="Gold2002"/> Sled ugriza predstavljata dve ranici, med sabo oddaljeni okoli pol centimetra, ki krvavita le malo ali nič. Ranic je lahko več v primeru večkratnega ugriza. Po spodletelem ugrizu je lahko le ena ranica ali samo praska.<ref name="grenc148"/> Ugrizi gadov in nekaterih kober so zelo boleči in lahko močno otečejo že po petih minutah, ob ugrizu se lahko pojavijo vodeni mehurji. [[Edem|Oteklina]] (edem) se hitro širi in lahko v hujših primerih zajame celoten ud, pri majhnih otrocih pa celotno telo. Oteklini se praviloma pridruži še obsežna [[podplutba]]. Bolečina se stopnjuje ob premikanju uda in širjenju otekline. Posebno nevaren je ugriz v predel vratu in glave, saj lahko oteklina povzroči zaporo dihalne poti. Zaradi širjenja strupa po [[mezgovnica|mezgovnih]] (limfnih) žilah pride do njihovega vnetja ([[limfangiitis]]) ter do vnetja področnih [[bezgavka|bezgavk]] ([[limfadenitis]]), ki se kaže z njihovo bolečino in oteklostjo.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="clark">Clark, 2012.</ref><ref name="grenc149">Grenc, 2009, str. 149.</ref> Lokalni učinki pri strupenih gožih velikokrat niso izraziti in velikokrat ne povzročijo bolečine, kar velja tudi za nekatere klopotače.<ref name="Gold2002"/> Suhi ugrizi in ugrizi, ki jih povzročijo nestrupene kače,{{efn|Ponekod ugrizi nestrupenih kač predstavljajo pomemben delež suhih ugrizov, vendar se jih pogosto zamenja z ugrizi strupenih kač. To bolniku povzroči dodaten stres, zaradi nepotrebnega dajanja protistrupa pa se lahko pojavijo resni [[neželeni učinek|neželeni učinki]].<ref name="sao paolo"/> Na [[Filipini]]h npr. poročaju o ugrizih mrežastega pitona (''[[Python reticulatus]]''),<ref>{{navedi revijo |author=Headland, T.N.| author2=Greene, H.W. |year=2011 |title=Hunter–gatherers and other primates as prey, predators, and competitors of snakes |journal=PNAS |volume=108 |issue=52 |pages=E1470-E1474 |doi=10.1073/pnas.1115116108}}</ref> v [[Brazilija|Braziliji]] pa o ugrizih gožev<ref name="sao paolo">{{navedi revijo |author=Silveira, P.V.P.| author2=Nishioka, S.A. |year=1992 |title=Non-venomous snake bite and snake bite without envenoming in a brazilian teaching hospital. Analysis of 91 cases. |journal=Rev. Inst. Med. trop. S. Paulo |volume=34 |issue=6 |pages=499-503 |url=http://dx.doi.org/10.1590/S0036-46651992000600002}}</ref>.}} lahko navkljub popolni odsotnosti lokalnih (razen sledi ugriza) in sistemskih učinkov povzročijo resno poškodbo, predvsem zaradi okužbe z [[bakterija]]mi (npr. ''[[Clostridium tetani]]''), ki se prenesejo preko kačje sline in zob. Suhi ugrizi so pri strupenjačah dokaj pogosti, saj predstavljajo pri jamičarkah okoli 25 % vseh ugrizov, pri kobrah okoli 45 %<ref name="tintinalli"/> in pri morskih kačah 75 %<ref name="harrison"/>. V splošnem se ocenjuje, da je takšnih ugrizov 10–50 %.<ref name="grenc146"/> Suhi ugriz lahko potrdimo, ko je preteklo 8–12 ur, ne da bi se pokazal kakršenkoli znaki ali simptom.<ref name="tintinalli"/> ==== Sistemski učinki ==== Pri ugrizih gadov se sistemski učinki velikokrat pokažejo v obliki prizadetosti [[prebavni trakt|prebavnega trakta]], torej kot slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu.<ref name="grenc148"/> Prizadetost obtočil se predvsem kaže s padcem krvnega tlaka ([[hipotenzija|hipotenzijo]]) in posledičnim [[šok]]om, včasih celo z motnjami prevajanja impulzov med preddvori in prekati na srcu (atrioventrikularni blok) in [[miokardni infarkt|akutnim miokardnim infarktom]]. Prizadetost živčevja se kaže kot zaspanost, vrtoglavica, [[nezavest]], [[krč]]i in prizadetost [[možganski živec|možganskih živcev]].<ref name="grenc148"/> Pri dihalih se pojavi predvsem zoženje in/ali zapora dihalne poti. Zaradi razkroja skeletnih mišic ([[rabdomioliza|rabdomiolize]]) in šoka lahko pride do [[akutna odpoved ledvic|akutne ledvične odpovedi]].<ref name="harrison"/><ref name="clark"/><ref name="grenc149"/> Poleg tega se lahko pojavijo [[vročina]], prekomerno [[znojenje]], krvavitve (npr. iz oči in ušes) in kovinski okus, predvsem pri klopotačah.<ref name="Gold2002"/> Ugrizi strupenih gožev se lahko podobno kažejo s prizadetostjo obtočil, dihal in ledvic, vendar so v ospredju predvsem učinki na živčevje, ki se kažejo kot tresenje ([[tremor]]), krči, prizadetost možganskih živcev (zamegljenost vida, dvojni vid oziroma diplopija, [[dizartrija]], oteženo požiranje oziroma disfagija), ohlapna ohromitev celotnega telesa, občutki zbadanja, mravljinčenja in žarenja ([[parestezija|parestezije]]), občutek oteženega dihanja oziroma dispneja, motnje zavesti in aktivacija [[parasimpatik]]a (slinjenje, izločanje sluzi v dihalih, slabost, bruhanje).<ref name="harrison"/><ref name="clark"/> Smrt velikokrat nastopi zaradi ohromitve (paralize) [[dihalne mišice|dihalnih mišic]] in posledične zadušitve.<ref name="harrison"/> === Preiskave === Med jemanjem anamneze in fizikalnim pregledom je treba ves čas nadzorovati vitalne znake (dihanje, srčni utrip in krvni tlak).<ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/> Za objektivno oceno napredovanja lokalnega učinka zastrupitve je priporočljivo meriti obseg prizadetega uda vsakih 15 minut, dokler otekanje ne preneha.<ref name="harrison"/> [[Elektrokardiogram]] (EKG) lahko pokaže spremembe vala T, spojnice ST, [[atrijska fibrilacija|atrijsko fibrilacijo]] in upočasnitev ali pospešitev srčnega utripa ([[bradikardija|bradi-]] oziroma tahikardija).<ref name="grenc149"/> Laboratorijske preiskave pomagajo pri oceni teže zastrupitve. Mednje spadajo [[hemogram]], merjenje [[elektrolit]]ov v serumu (pogosta je [[hiperkaliemija]]), [[kreatinin-kinaze]] in [[troponin]]a, testi strjevanja krvi, [[analiza urina]] (zaradi morebitne prisotnosti krvi in beljakovin, tj. [[hematurija|hemat-]] in [[proteinurija|proteinurije]]) ter plinska analiza arterijske krvi.<ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/><ref name="clark"/> Laboratorijski izvidi največkrat pokažejo povišano število [[levkocit]]ov ([[levkocitoza]]), znižano število [[trombocit]]ov ([[trombocitopenija]]) in [[presnovna acidoza|presnovno acidozo]].<ref name="grenc149"/> == Zdravljenje == === Prva pomoč === [[Slika:Snakebite kit.jpg|thumb|right|250px|Zastareli pripomočki za prvo pomoč pri ugrizu]] Zaradi raznolikosti kačjih ugrizov se lahko določeni vidiki prva pomoči razlikujejo od območja do območja, vendar večina smernic določa, da:<ref name="Gold2002"/><ref name="clark"/><ref>Ahčan, U.G. (ur.) (2007). ''Prva pomoč''. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, str. 173.</ref><ref>Grenc, 2009, str. 149-50.</ref> # moramo pri reševanju najprej poskrbeti za lastno varnost in za varnost ostalih tako, da kačo odženemo stran, če je še na mestu dogodka, # poškodovanca pomirimo, saj akutni stres povzroči povečan pretok krvi, s čimer se strup še hitreje razširi, poleg tega panika zamegli presojo situacije, # rano očistimo z vodo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki, # odstranimo ves nakit in tesna oblačila ter # imobiliziramo ud (v nivoju ali pod nivojem srca). Najpomembnejše je, da poskušamo poškodovanca prepeljati čim hitreje v najbližjo zdravstveno ustanovo ali pokličemo pomoč. Ukrepi, kot so zarezovanje, izrezovanje, izžiganje, izsesavanje, terapevtska uporaba mraza ([[krioterapija]]) ali celo [[električni tok|električnega toka]] na mestu ugriza, podvezovanje prizadetega uda in uporaba raznih komercialno dostopnih pripomočkov, so opuščeni, saj ne izboljšajo klinične slike ali povzročijo celo dodatno škodo (npr. pospešijo nastajanje otekline ali povzročajo odmrtje oziroma [[nekroza|nekrozo]] tkiva).<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Reševalna ekipa se mora osredotočiti na zagotovitev proste dihalne poti in podporo dihanja, dajanje kisika, vzpostavitev znotrajžilnega (intravenskega) pristopa na neprizadetem udu, infuzijo izotonične tekočine v primeru hudega padca tlaka in prevoz v zdravstveno ustanovo.<ref name="Gold2002"/> Pri ugrizih strupenih gožev (npr. tajpanov) je cilj upočasnitev absorpcije strupa z mesta ugriza, zato se lahko tesno preveže celoten prizadeti ud z elastičnim povojem, saj strup omenjenih kač deluje predvsem sistemsko, v glavnem na živčevje, in ne povzroči hujših lokalnih učinkov. Princip tesne preveze je zajezitev glavnine strupa v limfnih žilah in posledično upočasnitev nadaljnjega širjenja. Pred tem ukrepom je seveda treba zanesljivo določiti vrsto kače, reševalec mora biti izkušen v povijanju, saj mora biti celoten ud skupaj z rano kvalitetno previt, nato ga je treba imobilizirati, pritisk povoja mora biti na roki 40–70&nbsp;mm&nbsp;[[Hg]], na nogi malenkost večji. Poškodovanec nato ne sme sam hoditi, saj se zaradi mehanskega delovanja mišic na žile pospeši krvni obtok. Zato morajo reševalci poškodovanca odnesti s prizorišča nesreče.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Omenjeno metodo priporočajo le v Avstraliji.<ref>{{navedi revijo |author=Walker J.P.| author2=Morrison R.| author3=Stewart R.| author4=Gore D. |title=Venomous bites and stings|url=https://archive.org/details/sim_current-problems-in-surgery_2013-01_50_1/page/9|journal=Current problems in surgery |date=2013 |volume=50 |issue=1 |pages=9–44 |pmid=23244230}}</ref> === Protistrup === [[Slika:Bundesarchiv Bild 135-KA-01-019, Tibetexpedition, Melken einer Schlange.jpg|thumb|right|Pridobivanje strupa iz Russelovega gada (''D. russelii''); laboratoriji uporabijo pridobljen strup za izdelavo protistrupa, ki je pogosto edino učinkovito zdravilo pri potencialno smrtonosnih ugrizih]] [[Protistrup]] oziroma antivenin, ki ga vedno [[intravenska aplikacija|apliciramo intravensko]], predstavlja bistvo zdravljenja hujše zastrupitve. Hitro in učinkovito pomaga razrešiti klinično sliko, prepreči nadaljnje zaplete in skrajša čas zdravljenja v bolnišnici.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/> Bistvo delovanja protistrupa je vezava [[protitelo|protiteles]] (tj. [[imunoglobulin]]ov) oziroma njihovih delov na sestavine strupa. Tako jih onesposobi, preden lahko učinkujejo na tarčno tkivo. Ne more odpraviti že nastalih poškodb, kot sta ledvična odpoved ali odmrtje tkiva, ki zahtevajo drugačno zdravljenje. Protistrup je lahko monovalenten ali polivalenten. Monovalenten učinkuje proti strupu določene vrste kače. Polivalenten učinkuje na strup več vrst kač na nekem območju. Delovati mora torej proti določeni vrsti ali skupini kač, saj je v nasprotnem primeru neučinkovit, poleg tega pa lahko povzroči nepotrebne zaplete.<ref name="harrison"/> Indikacijo za uporabo protistrupa predstavljajo hudi lokalni znaki, kot je napredovanje otekline preko sklepa ali zajetje polovice prizadetega uda, in izraziti sistemski znaki, predvsem hipotenzija in hemodinamski šok, oteklina sluznic dihal, zaradi katere grozi zaprtje dihalne poti ter motnje zavesti in ostali nevrološki znaki. Pomoč pri odločitvi lahko predstavljajo spremembe v EKG-ju ter laboratorijski kazalci, predvsem levkocitoza, presnovna acidoza, hemoliza in motnje strjevanja krvi. Za uporabo se hitreje odločimo pri otrocih in nosečnicah, ki predstavljajo najbolj ogroženi skupini.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/> Kvaliteta protistrupov se po svetu zelo razlikuje in ponekod se takojšnja preobčutljivostna reakcija ([[anafilaksija]]) pojavi v več kot polovici primerov, zato ponekod priporočajo preventivno aplikacijo [[antihistaminik]]ov (npr. [[difenhidramin]] ali [[cimetidin]]) ter [[adrenalin]]a pred protistrupom. Glede tega so potrebne nadaljnje raziskave.<ref name="harrison"/> Če se reakcija pojavi, je treba začasno ustaviti infuzijo protistrupa, aplicirati antihistaminike, [[glukokortikoid]]e (intravensko) in adrenalin ([[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]]).<ref name="harrison"/><ref name="tintinalli"/> === Ostali ukrepi === Poleg protistrupa je bistveno tudi simptomatsko in podporno zdravljenje, ki je usmerjeno v lajšanje simptomov in zagotavljanje življenjskih funkcij. Za odpravo bolečine uporabljamo [[analgetik]]e, med katerimi se izogibamo tistim, ki vplivajo na strjevanje krvi (npr. [[aspirin]]). Pri hipotenziji dajemo infuzijo tekočin in v hujših primerih ukrepamo z zdravili za vzdrževanje krvnega tlaka kot so [[dobutamin]], [[noradrenalin]] in [[dopamin]]. Pri zapori dihalne poti dajemo kortikosteroide, antihistaminike in adrenalin. K odpravi nevroloških znakov lahko pripomorejo [[inhibitorji acetilholin-esteraze]], kot sta [[edrofonij]] in [[neostigmin]]. Krvne pripravke se redkokdaj uporabi, npr. pri bolnikih, ki imajo nevarno nizko število trombocitov.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Akutna ledvična odpoved zahteva obravnavo nefrologa in po potrebi [[dializa|dializno]] zdravljenje. Normalno delovanje ledvic se pogosto povrne. Mnogokrat je potrebna [[presaditev]] (transplantacija) ledvic zaradi nepopravljive obojestranske okvare.<ref name="harrison"/> Pri sprejetju v bolnišnico je treba preveriti status cepljenja proti [[tetanus]]u. V dnevih po ugrizu in po stabilizaciji strjevanja krvi je treba rano očistiti odmrlega tkiva. Na nekaterih območjih se uvede tudi preventivno [[antibiotik|antibiotično]] zdravljenje zaradi nevarnosti [[naknadna okužba|naknadne bakterijske okužbe]].<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="clark"/> Za zmanjšanje otekline se lahko da [[manitol]]. [[Utesnitveni sindrom]] se zelo redko pojavi, še redkeje je potreben kirurški poseg, pri katerem se prereže ovojnice mišic ([[fasciotomija]]), s čimer se sprosti tlak v mišičnih ložah in povrne normalen krvni obtok.<ref name="harrison"/> === Odpust in okrevanje === Vsakega zastrupljenca je treba zadržati najmanj 24 ur na opazovanju (razen v primeru suhega ugriza), saj se sistemski učinki lahko pojavijo šele več ur po ugrizu, kar še posebej velja za ugrize mnogih strupenih gožev, kot so koralne in morske kače.<ref name="harrison"/> Po odpustu se lahko pojavijo naknadna bakterijska okužba, s protistrupom povezana [[serumska bolezen]] in pri ugrizu Russelovega gada (''[[Daboia russelii|D. russelii]]'') odpoved delovanja [[hipofiza|hipofize]], na kar je treba okrevanca opozoriti. V hujših primerih je treba s fizioterapijo pričeti zgodaj, da si okrevanec povrne delovno zmožnost. Incidenca dolgoročnih posledic, kot sta zmanjšan obseg gibanja in motnje občutkov, je verjetno velika, po nekaterih ocenah celo večja od 30 %.<ref name="harrison"/> == Preventiva == [[Slika:RodriguezParkHoustonSnakes.JPG|thumb|right|200px|Opozorilni znak v parku v [[Teksas]]u]] Povečini kače niso agresivne in ne bodo napadle, dokler se ne bodo počutile izzvane. Veliko napadov se namreč zgodi, ko hočejo ljudje prijeti kačo v roke ali jo ubiti. Kače so najbolj aktivne v mesecih od marca do oktobra, kar sovpada s povečano aktivnostjo ljudi v naravi (rekreacija, kmetijska opravila itn.).<ref name=queen/><ref name=aspca/><ref name=afp/> Priporočljivo se je seznaniti z vrstami strupenjač, ki prebivajo v okolju bivališča. Tako se lahko izogibamo znanih nahajališč kot so visoka trava, skalnata pobočja, močvirja in padla debla. Poleg tega lažje prepoznamo vrsto kače, kar omogoča učinkovitejše zdravljenje. Pri hoji skozi visoko travo lahko morebitno kačo odženemo z dolgo palico, dobro je nositi dolge hlače in gumijaste škornje. Ponoči je dobro imeti žepno svetilko, da si osvetlimo pot.<ref name=queen>[http://education.qld.gov.au/health/pdfs/healthsafety/snake-bites-fact-sheet.pdf "Health & Safety Fact Sheet - Preventing and Managing Snake Bites"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121030152800/http://education.qld.gov.au/health/pdfs/healthsafety/snake-bites-fact-sheet.pdf |date=2012-10-30 }}. Queensland Government, Department of Education, Training and Employment, 2002. Pridobljeno 2013-04-07.</ref><ref name=aspca>[http://www.aspca.org/pet-care/poison-control/snake-bite-safety-prevention-tips.aspx "Snake Bite Safety and Prevention Tips"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130706221718/http://www.aspca.org/pet-care/poison-control/snake-bite-safety-prevention-tips.aspx |date=2013-07-06 }}. ASPCA Animal Poison Control Center, 2013. Pridobljeno 2013-04-07.</ref><ref name=afp>[http://www.aafp.org/afp/2002/0401/p1377.html "Snakebite Prevention and First Aid"]. American Family Physician, 2002. Pridobljeno 2013-04-07.</ref> V okolici hiše je treba odstraniti podrast, igrače in orodja, ki so lahko dobra skrivališča kač. Odstraniti je treba gnilo sadje, ostanke hrane na tleh ipd., kar privablja glodavce in ostale majhne živali, s tem pa tudi kače, ki so njihovi plenilci.<ref name=queen/><ref name=aspca/> Nekatere kače se lahko pretvarjajo, da so mrtve, pri čemer se obrnejo na hrbet in izplazijo jezik, kar lahko zavede tudi človeka, ki jo prime v roke iz radovednosti. Prav tako je nevarno prijemati očitno mrtvo kačo, ko je glava odsekana od preostalega telesa, saj lahko glava še vedno [[refleks]]no reagira in ugrizne človeka.<ref name="Gold2002"/> Mrtva kača ne more uravnavati iztisnjene količine strupa, zato so posledice lahko toliko hujše.<ref name="Suchard1999">{{Cite journal |last=Suchard |first=JR |author2=LoVecchio F. |year=1999|title=Envenomations by Rattlesnakes Thought to Be Dead |journal=The New England Journal of Medicine |volume=340 |issue=24 |page=1930|doi=10.1056/NEJM199906173402420 |pmid=10375322}}</ref> == Kulturni pomen strupenjač in zgodovina == [[Slika:Benczur-kleopatra.jpg|thumb|left|180px|[[Gyula Benczúr]] – ''Kleopatra'' (1911)]] [[Slika:The Brazen Serpent.jpg|thumb|right|200px|[[Benjamin West]] – ''Bronasta kača'']] Kače zavzemajo v človeških kulturah posebno mesto. Nekatere [[prve visoke civilizacije|zgodnje visoke civilizacije]] so jih častile kot božanstva, v drugih so bile prispodoba zla in prezirane. Predpisano zdravljenje ugrizov kač, med ostalim [[Cerastes|rogatih gadov]] (''Cerastes''), je opisano že v [[Brooklynski papirus|Brooklynskem medicinskem papirusu]], ki izhaja iz časa [[Stari Egipt, XIII. dinastija|13. dinastije]] v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]].<ref name="Schneemann2004">{{Cite journal |author=Schneemann, M.|display-authors=etal|year=2004 |title=Life-threatening envenoming by the Saharan horned viper (Cerastes cerastes) causing micro-angiopathic haemolysis, coagulopathy and acute renal failure: clinical cases and review |journal=QJM: an International Journal of Medicine |pmid=15496528 |volume=97 |issue=11 |pages=717–27 |doi=10.1093/qjmed/hch118 |url=http://qjmed.oxfordjournals.org/cgi/reprint/97/11/717.pdf}}</ref> [[Stara zaveza]] opisuje bronasto strupeno kačo, ovito okoli palice (podobna [[Eskulapova palica|Eksulapovi palici]]), ki jo je [[Mojzes]] naredil po ukazu [[Bog]]a zato, da bi pri [[Izraelci]]h pozdravil kačje ugrize;{{efn|Za izvirno besedilo v Svetem pismu, na katerega se nanaša omenjeni dogodek, glej 4 Mz; 21,4-9<ref>http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl</ref>}} v obdobju judovskega kralja [[Ezekij]]a je bila palica znana tudi pod imenom ''Nehuštan''.{{efn|Glej 2 Kr; 18,4<ref>http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Kr+18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl</ref>}} V [[Srednji vek|srednjeveški]] Evropi so zapornike, obsojene na [[smrtna kazen|smrtno kazen]], včasih vrgli v jamo, gosto naseljeno s strupenjačami. Podobne usmrtitve so bile pogoste v južnem Hanu v [[Zgodovina Kitajske|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] in v Indiji.<ref name="Anil2004"/> Včasih so bile strupenjače sredstvo za izvedbo [[samomor]]a. Najznamenitejši primer je samomor egipčanske kraljice [[Kleopatra VII.|Kleopatre VII.]] (verjetno z egipčansko kobro, ''[[Naja haje]]''), po tem, ko je izvedela za smrt [[Mark Antonij|Marka Antonija]].<ref name="Schneemann2004"/><ref name="Smithsonian">{{navedi splet|last=Crawford |first=A. |title=Who Was Cleopatra? Mythology, propaganda, Liz Taylor and the real Queen of the Nile |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/biography/cleopatra.html |date=2007-04-01 |publisher=Smithsonian.com |accessdate=2009-09-04}}</ref> V literaturi je uporaba strupenjače za prikrit umor omenjena npr. v [[Arthur Conan Doyle|Doylovi]] zgodbi ''[[The Adventure of the Speckled Band]]'', vendar je v resničnosti le malo dokumentiranih primerov tovrstnih umorov.<ref name="Anil2004">{{Cite journal |author=Anil, A. |year=2004 |title=Homicide with snakes: A distinct possibility and its medicolegal ramifications |journal=Anil Aggrawal's Internet Journal of Forensic Medicine and Toxicology |volume=4 |issue=2 |url=http://www.geradts.com/anil/ij/vol_004_no_002/others/pg001.html |access-date=2013-07-05 |archive-date=2007-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070718031431/http://www.geradts.com/anil/ij/vol_004_no_002/others/pg001.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Warrell |first=D.A. |year=2009 |title=Commissioned article: management of exotic snakebites |journal=QJM: an International Journal of Medicine |volume=102 |issue=9 |pages=593–601|pmid=19535618 |doi=10.1093/qjmed/hcp075}}</ref><ref>{{Cite journal |author=Straight, R.C.|author2=Glenn, J.L. |year=1994 |title=Human fatalities caused by venomous animals in Utah, 1900–90 |journal=Great Basin Naturalist |volume=53 |issue=4 |pages=390–4 |url=https://ojs.lib.byu.edu/ojs/index.php/wnan/article/viewFile/545/1430}}</ref> Po nekaterih podatkih naj bi bil [[Boris III. Bolgarski]], zaveznik [[Nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], umorjen s strupom strupenjače,<ref name="Anil2004"/> vendar dokazov za to ni. V medicinski literaturi je omenjen vsaj en primer samomora z ugrizom puhnice (''[[Bitis arietans]]'').<ref>{{Cite journal |author=Strubel, T.|display-authors=etal |year=2008 |title=Suizidversuch durch Schlangenbiss: Kasuistik und Literaturübersicht|journal=Der Nervenarzt |volume=79 |issue=5 |pages=604–6 |doi=10.1007/s00115-008-2431-4 |language=de|pmid=18365165}}</ref> == Ugrizi kač v Sloveniji == V Sloveniji živijo tri [[Avtohtona vrsta|avtohtone]] strupenjače iz družine gadov, in sicer [[modras]] (''Vipera ammodytes''), [[navadni gad]] (''V. berus'') ter [[laški gad|laški oziroma rilčasti gad]] (''V. aspis''). Z izjemo [[Prekmurje|Prekmurja]] je modras razširjen po vsej državi. Prebiva predvsem na suhih in skalnatih površinah, v grmičevju, travnikih in gozdnih obronkih do nadmorske višine 2.000&nbsp;m ter je dnevno aktivna kača. Navadni gad je prav tako dnevno aktiven in se raje zadržuje na hladnejših in vlažnih območjih, kot so [[močvirje|močvirja]], [[barje]], gozdni obronki in jase v [[alpski svet|alpskem]] ter [[Dinarski svet|dinarskem svetu]]; v Alpah prebiva tudi nad 2.000&nbsp;m višine. Laški gad je v Sloveniji najredkejši, saj prebiva le na območju [[Breginjski kot|Breginjskega kota]] na suhih, toplih in prisojnih območjih. V toplih dnevih je aktiven predvsem v mraku in ponoči, v hladnejših pa podnevi.<ref>Grenc, 2009, str. 146-7.</ref><ref name="Krofel2009">{{navedi revijo |author=Krofel, M. |display-authors=etal |year=2009 |title=Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. |url=http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_11_2_4.pdf |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=11 |issue=2 |pages=61-99 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po podatkih [[Center za zastrupitve (Slovenija)|Centra za zastrupitve]] je bilo v letih od 1999 do oktobra 2008 zabeleženih okoli 40 ugrizov, od tega jih je bilo največ pripisano navadnemu gadu. Skoraj 80 % ugrizov je bilo povzročenih v osrednji in zahodni Sloveniji.<ref name="grenc148"/> Zadnji smrtni primer zaradi kačjega ugriza smo v Sloveniji zabeležili leta 1999.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/uboj-kace-kot-krivolov.html|title=Ko ugrizne strupenjača |date=12.5.2008 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> V spodnji galeriji so prikazane strupenjače, ki živijo v Sloveniji. <gallery widths=200px heights=180px> Slika:Vipera-ammodytes-ruffoi-weiblich.jpg|Modras (''V. ammodytes'') Slika:Vipera berus (Marek Szczepanek).jpg|Navadni gad (''V. berus'') Slika:Vipera aspis Lothringen 062 .jpg|Laški gad (''V. aspis'') </gallery> == Opombe == {{Kategorija v Zbirki|Snake bites}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Auerbach, P.S. & Norris, R.L. (2012). "Chapter 396: Disorders Caused by Venomous Snakebites and Marine Animal Exposures". '''V:''' ''Harrison's Principles of Internal Medicine'' [elektronski vir], 18. izdaja, uredniki Longo, D.L. ''s sod.'' Pridobljeno 2013-06-27. * Clark, R.F. (2012). "Chapter 143: Snakebite". '''V:''' ''Poisoning & Drug Overdose'' [elektronski vir], 6. izdaja, urednik Olson, K.R. Pridobljeno 2013-06-27. * Dart, R.C. & Daly, F.F. (2011). "Chapter 206: Reptile Bites". '''V:''' ''Tintinalli's Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide'' [elektronski vir], 7. izdaja, uredniki Tintinalli, J.E. ''s sod.'' Pridobljeno 2013-06-27. * {{navedi revijo |author=Grenc, D. |year=2009 |title=Ugrizi strupenih kač |journal=Medicinski razgledi |volume=48 |issue=1-2 |pages=145-51|issn=0025-8121}} * Kliegman, R.M. ''s sod.'' (ur.) (2011). "Chapter 706: Envenomations". '''V:''' ''Nelson textbook of pediatrics'', 19. izdaja, str. 2461-2. Elsevier-Saunders. ISBN 978-1-4377-0755-7 * {{navedi revijo |author=Kulandai Kasthuri, R. |year=2006 |title=Snake bite |journal=Indian Journal of Practical Pediatrics (IJPP) |volume=8 |issue=2 |pages=139-45 |doi= |url=http://www.ijpp.in/admin/uploadimage/Vol.8%20No.2.pdf |accessdate=2013-07-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304131205/http://www.ijpp.in/admin/uploadimage/Vol.8%20No.2.pdf |url-status=dead }} </div> == Zunanje povezave == * [http://apps.who.int/bloodproducts/snakeantivenoms/database/ Razširjenost strupenjač in podatkovna baza protistrupov] - [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) {{ikona en}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Poškodbe]] [[Kategorija:Strupene kače]] [[Kategorija:Interakcija človeka in živali]] 76xv9cvc7zcx3v2w2lgv969hbpwbay5 6688768 6688766 2026-06-13T12:19:02Z ~2026-34834-83 261576 /* Ugrizi kač v Sloveniji */ 6688768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Kačji ugriz | Image = Cobra hood.jpg | Caption = [[Naja naja|Indijska kobra]] oziroma naočarka (''Naja naja'') v opozorilni drži | DiseasesDB = 29733 | ICD10 = {{ICD10|T|63|0|t|51}}, T14.1 | ICD9 = {{ICD9|989.5}}, {{ICD9|E905.0}}, {{ICD9|E906.2}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000031 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2143 | MeshID = D012909 }} '''Kačji ugriz''' je poškodba, ki nastane, ko [[kače|kača]] zasadi zobe [[strupnik]]e v telo žrtve. Ob tem lahko vanjo vbrizga [[strup]], vendar to ni nujno (t. i. »suhi« ugriz). Kače naseljujejo vse celine razen [[Antarktika|Antarktike]],<ref name="Kasturiratne">{{Cite journal |author=Kasturiratne, A. |display-authors=etal |year=2008 |title=The Global Burden of Snakebite: A Literature Analysis and Modelling Based on Regional Estimates of Envenoming and Deaths |journal=PloS Medicine |pmid=18986210 |volume=5 |issue=11 |pmc=2577696 |pages=e218 |doi=10.1371/journal.pmed.0050218 |url=http://www.plosmedicine.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pmed.0050218;jsessionid=66B81B3E56F5DABADB52D86E51BE334F |access-date=2013-06-29 |archive-date=2014-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140427182134/http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0050218;jsessionid=66B81B3E56F5DABADB52D86E51BE334F |url-status=dead }}</ref> vendar jih je večina nestrupenih.<ref name="grenc146">Grenc, 2009, str. 146.</ref> Strupeni ugriz služi kačam kot način lova [[plen]]a, vendar se z njegovo pomočjo tudi branijo pred [[plenilec|plenilci]]. Glede na to, da se [[strupenjača|strupenih kač]] pogosto ne da razlikovati od nestrupenih vrst<ref name="White2006">{{Cite journal |author=White, J. |year=2006 |title=Snakebite & Spiderbite: Management Guidelines |publisher=Department of Health, Government of South Australia |location=Adelaide |pages=1–71 |url=http://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/public+content/sa+health+internet/resources/snakebitespiderbiteguidelinessa-sahealth08 |isbn=0-7308-9551-3 |accessdate=24. november 2009 |archive-date=2013-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130506044548/http://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/public+content/sa+health+internet/resources/snakebitespiderbiteguidelinessa-sahealth08 |url-status=dead }}</ref> ter da žrtev na začetku nemalokrat zgleda neprizadeto, je treba v primeru ugriza takoj poiskati zdravniško pomoč.<ref name="tintinalli">Dart, Dally; 2011.</ref> Število smrtnih izidov se zelo razlikuje glede na geografsko območje. Medtem ko je smrt zaradi kačjega ugriza relativno redka v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], predstavlja v mnogih delih sveta, predvsem v podeželskih krajih s pomanjkljivo zdravstveno oskrbo v [[Indija|Indiji]], [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], resen [[Javno zdravje|javnozdravstveni]] problem.<ref name="Kasturiratne"/><ref name="Gutierrez2007">{{Cite journal|author=Gutiérrez, J.M.|year=2007|title=Trends in Snakebite Envenomation Therapy: Scientific, Technological and Public Health Considerations |journal=Current Pharmaceutical Design |volume=13 |issue=28 |pages=2935–50|doi=10.2174/138161207782023784 |pmid=17979738}}</ref><ref name="grenc148">Grenc, 2009, str. 148.</ref> Vsako leto umre več kot 100.000 ljudi po vsem svetu,<ref name="Kasturiratne"/><ref name="tintinalli"/><ref name="harrison">Auerbach, 2012.</ref> vendar se lahko nevarnost ugriza zmanjša z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so zaščitna obuvala in izogibanje območij, naseljenih z nevarnimi vrstami kač. V Sloveniji so smrti zaradi kačjega ugriza redke.<ref>[http://www.ktf.si/?toxi_index=c#id=menu-item-595 "Strupene živali"]. UKC Ljubljana: Interna klinika - Center za zastrupitve. Pridobljeno dne 2013-08-18.</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prvi smrtni primer zaradi ugriza modrasa v zadnjih 30 letih – na Gorenjskem umrla 80-letna ženska|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/prvi-smrtni-primer-zaradi-ugriza-modrasa-v-zadnjih-30-letih-na-gorenjskem-umrla-80-letna-zenska/750073|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Teža klinične slike je odvisna od mnogih dejavnikov, med ostalim od [[vrsta (biologija)|vrste]] kače, količine vbrizganega strupa, mesta ugriza, starosti bolnika in pridruženih bolezenskih stanj.<ref name="tintinalli"/><ref name="grenc148"/> Večina ugrizov povzroči lokalne učinke, kot sta [[bolečina]] in [[oteklina]]. Pogosto se pojavijo tudi sistemski učinki, bodisi zaradi neposrednega delovanja toksinov bodisi zaradi [[preobčutljivostna reakcija|preobčutljivostne reakcije]], kar lahko privede do smrti zaradi odpovedi [[obtočila|srčnožilnega sistema]] in/ali [[dihala|dihal]].<ref name="tintinalli"/><ref name="grenc148"/> Prva pomoč se osredotoča na imobilizacijo prizadetega uda, pomiritev bolnika in hiter prevoz v zdravstveno ustanovo.<ref name="grenc150">Grenc, str. 150.</ref> == Taksonomija, razširjenost in anatomija strupenjač == {{glavni|Strupenjača}} Od približno 3.000 vrst kač je le okoli 15 % nevarnih človeku.<ref name="Kasturiratne"/><ref name="Gold2002"/> Mednje spadajo predvsem predstavniki družin [[gadi|gadov]] (Viperidae), [[strupeni goži|strupenih gožev]] (Elapidae) in [[morske kače|morskih kač]] (Hydrophiidae). Človeku nevarne so nekatere vrste iz družine [[goži|gožev]] (Colubridae), kot je afriški boomslang (''[[Dispholidus typus]]''), in [[zemeljski gadi|zemeljskih gadov]] (Atractaspididae), kot je ''[[Atractaspis microlepidota]]''. Družina gadov se deli na dve poddružini, in sicer na [[jamičarke]] (Crotalidae), med katere spadajo npr. [[klopotače]], [[mokasinke]] (''Agkistrodon'') in [[suličarke]] (npr. [[ameriška suličarka]]), ter prave gade (Viperinae), kot sta npr. [[gabonski gad]] in [[navadni gad]]. Med strupene gože spadajo [[tajpan]]i, [[koralne kače]], [[kobre]] in [[mambe]].<ref name="harrison"/><ref name="nelson"/> Kače poseljujejo vse celine razen [[Antarktika|Antarktike]],<ref name="Kasturiratne"/> posebno veliko gostoto in raznovrstnost dosegajo v [[tropi]]h. Živijo v različnih območjih, od [[pragozd]]ov in [[savana|savan]] do [[puščava|puščav]] in gorovja. Nekatere naseljujejo celo drevesne krošnje (npr. [[zelene mambe]]) in morja.<ref>{{navedi knjigo| author=Conant, R.| author2=Collins, J.T. |year=1991 |title=A Field Guide to Reptiles and Amphibians: Eastern and Central North America | url=https://archive.org/details/fieldguidetorept00cona|location=Boston |publisher=Houghton Mifflin |isbn=0-395-37022-1}}</ref> Tipični strupni aparat kače je sestavljen iz dveh obušesnih (parotidnih) strupnih žlez (ki sta pravzaprav spremenjeni [[žleza slinavka|žlezi slinavki]]), ki sta obdani z mišično ovojnico. Izvodili povezujeta žlezi s [[strupnik]]oma – votlima [[zob]]oma v zgornji [[čeljust]]i. Pri gadih sta strupnika dolga in se šele tik pred ugrizom izravnata. Med mirovanjem sta pomaknjena v sluznični gubi pod ustnim nebom. Pri strupenih gožih in morskih kačah sta strupnika manjša in relativno fiksirana.<ref name="grenc146"/><ref name="harrison"/> Poseben primer predstavljajo določene vrste kober, kot je mozambiška kobra (''[[Naja mossambica]]''). Svoje žrtve ne ugrizne, ampak pljuva strup neposredno v [[oči]], kar povzroči trenutno bolečino, solzenje, ohromitev očesnih mišic (oftalmoplegijo), zamegljen vid ali celo prehodno [[slepota|slepoto]].<ref>{{Cite journal|author=Warrell, D.A.| author2=Ormerod, L.D.|year=1976|title=Snake Venom Ophthalmia and Blindness Caused by the Spitting Cobra (Naja Nigricollis) in Nigeria |journal=The American Society of Tropical Medicine and Hygiene |volume=25 |issue=3 |pages=525–9 |url=http://www.ajtmh.org/cgi/content/abstract/25/3/525|pmid=1084700}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Ismail, M.|display-authors=etal|year=1993 |title=The ocular effects of spitting cobras: I. The ringhals cobra (Hemachatus haemachatus) Venom-Induced corneal opacification syndrome |journal=Clinical Toxicology |volume=31 |issue=1 |pages=31–41 |doi=10.3109/15563659309000372 |pmid=8433414}}</ref> Razlikovanje med strupenimi in nestrupenimi kačami je lahko dokaj težavno. Gadi imajo trikotno obliko glave (imajo jo tudi mnoge nenevarne vrste) ter pokončne in špranjaste [[zenica|zenice]]. Pri jamičarkah sta prisotni še dve vdolbini na sprednjem delu glave, ki sta čutilni organ za toploto.<ref name="Gold2002"/> Klopotače imajo na koncu repa rožene obročke v obliki ropotulje, s katero potresejo ob vznemirjenosti, čeprav klopotače največkrat napadejo brez opozorila, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem.<ref name="tintinalli"/> Barvni vzorec lahko človeka zelo zavede, saj imajo nenevarne vrste kač pogosto [[mimikrija|podobne vzorce]] kot strupenjače;<ref name="harrison"/> primer tega je podobnost med teksaško koralno kačo (''[[Micrurus tener]]'') in mehiško kraljevsko smokuljo (''[[Lampropeltis triangulum campbelli]]''). V spodnji galeriji so prikazani predstavniki navedenih družin strupenjač. <gallery widths=200px heights=180px> Slika:Dendroaspis polylepis by Bill Love.jpg|Črna mamba (''[[Dendroaspis polylepis]]'') Slika:Crotalus adamanteus (Indian River County).jpg|Vzhodna diamantna klopotača (''[[Crotalus adamanteus]]'') Slika:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Rumenousta ploskorepa (''[[Laticauda colubrina]]'') Slika:Eastern Brown Snake - Kempsey NSW.jpg|Vzhodna rjava kača (''[[Pseudonaja textilis]]'') Slika:Daboia russelii A Chawla01.jpg|Russelov gad (''[[Daboia russelii]]'') Slika:GaboonViper.jpg|Gabonski gad (''[[Bitis gabonica]]'') Slika:Dispholidus typus.jpg|Boomslang (''[[Dispholidus typus]]'') Slika:Coral 009.jpg|Vzhodna koralna kača (''[[Micrurus fulvius]]'') </gallery> == Epidemiologija == {{Več slik|align = right|direction = vertical|width=350|image1 = World distribution of snakes-sl.svg|caption1=Razširjenost kač po svetu|image2=Number of snake envenomings (2007)-sl.svg |caption2=Letno število kačjih ugrizov po svetu}} V mnogih predelih sveta (predvsem pri [[država v razvoju|državah v razvoju]]) prijava kačjega ugriza javnozdravstvenemu zavodu ni obvezna. Poleg tega nekateri štejejo vse ugrize, drugi samo ugrize z očitno zastrupitvijo, zato točnih epidemioloških podatkov za ves svet ni.<ref name="Kasturiratne"/> Ocenjujejo, da se letno zgodi več milijonov kačjih ugrizov, (približno od 3 do 5 milijonov), od tega je polovica strupenih. Umre več deset tisoč ljudi (od 90.000 do 150.000). Med žrtvami prevladujejo otroci in starejši.<ref name="Kasturiratne"/><ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Večina ugrizov in smrti se zgodi predvsem na podeželju v tropskih območjih v [[Južna Azija|južni Aziji]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] in [[Podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]]. Med državami je najbolj prizadeta [[Indija]], v kateri letno umre 10.000–15.000 ljudi.<ref>Kulandai Kasthuri, 2006, str. 139.</ref> Ugrizi so pogosti poleti, ko so kače najbolj aktivne in ljudje veliko časa preživijo na prostem.<ref name="Kasturiratne"/> V razvitih državah med zastrupljenci prevladujejo najstniki in mlajši odrasli, pogosto pod vplivom [[alkohol]]a (v [[ZDA]] je takih zastrupljencev več kot 40 %),<ref>{{Cite journal|author=Kurecki, B.| author2=Brownlee, H.|title=Venomous snakebites in the United States|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-family-practice_1987-10_25_4/page/386|journal=Journal of Family Practice|volume=25|issue=4|pages=386–92|year=1987|pmid=3655676}}</ref> ki se poskušajo igrati s kačo ali jo ujeti.<ref name="nelson"/> Ugrizi uvoženih eksotičnih vrst kač so pogosti pri zaposlenih v [[živalski vrt|živalskih vrtovih]] in pri amaterskih [[herpetolog]]ih.<ref name="tintinalli"/> Več kot 95 % ugrizov se nahaja na udih.<ref name="nelson">Kliegman, 2011.</ref> Vzroka visoke umrljivosti in poznih posledic v državah v razvoju sta predvsem pomanjkljiva zdravstvena oskrba in infrastruktura ter pomanjkanje [[protistrup]]a. Razpoložljiv protistrup je velikokrat slabo izdelan in zato neučinkovit.<ref name="harrison"/> V razvitih državah je situacija drugačna, saj je npr. v [[Evropa|Evropi]] tveganje za ugriz majhno,<ref name="grenc148"/> zdravstvena oskrba boljša in razpoložljivost protistrupa večja. V ZDA umre manj kot 1 % zastrupljencev, ki prejmejo protistrup.<ref name="harrison"/> == Mehanizem zastrupitve == [[Kačji strup]] je zapletena mešanica več deset različnih sestavin, ki delujejo tako, da onesposobijo, ubijejo in delno prebavijo plen. Med ostalim ga sestavljajo [[encim]]i (npr. proteolitični encimi, [[hialuronidaza]], [[fosfodiesteraza|fosfodiesteraze]], [[hidrolaza|hidrolaze]] in [[oksidaza|oksidaze]]), nizkomolekularni [[polipeptid]]i, [[glikoprotein]]i, kovinski ioni, [[metaloprotein]]i, [[aminokislina|aminokisline]], [[ogljikov hidrat|ogljikovi hidrati]] in beljakovine s specifično toksično aktivnostjo (npr. fosfolipaza A₂ z nevrotoksičnim učinkom) idr. V človeški žrtvi strup povzroči lokalni citotoksični učinek zaradi prebavnih encimov kot tudi hemotoksični, [[nevrotoksin|nevrotoksični]], kardiotoksični in/ali [[nefrotoksin|nefrotoksični]] učinek.<ref name="grenc148"/><ref name="harrison"/><ref name="Gold2002"/><ref name="clark"/> Okoli ugriza se strup hitro razširi do limfnih žil in preko njih do krvnega obtoka. Strup s svojim encimskim delovanjem povzroči lokalno okvaro [[podkožje|podkožja]], mišic in kapilar, zaradi česar pričnejo iz žil izstopati plazma in krvne celice. Temu sledi nastanek otekline in podplutbe. Zaradi širjenja po limfnem sistemu pride do vnetja žil in bezgavk (limfangiitis in limfadenitis). Sistemski učinki so kombinacija delovanja encimov (npr. motnje strjevanja krvi oziroma [[koagulacija|koagulacije]]), sproščanja endogenih snovi, kot so [[histamin]], [[bradikinin]], [[prostaglandin]]i in [[serotonin]] (padec [[krvni tlak|krvnega tlaka]] oziroma hipotenzija, prebavni zapleti in preobčutljivoste reakcije) ter delovanja beljakovin s specifičnim toksičnim učinkom na [[kri]], [[živčevje]], [[srce]] in [[ledvice]]. Do poškodbe ledvic lahko pride tudi posredno zaradi hipotenzije, motenj strjevanja krvi in mioglobinurije (prisotnost [[mioglobin]]a v urinu).<ref name="grenc148"/><ref name="harrison"/><ref name="clark"/> Večsistemsko delovanje je značilno npr. za jamičarke, kar pomeni, da je napačno poimenovati kačji strup kot »nevrotoksin«, »kardiotoksin« ipd. Celokupni učinek na žrtev je torej odvisen od relativnega deleža določenih sestavin v strupu, kar je odvisno od vrste kače in njene starosti ter od krajevnih in sezonskih razlik.<ref name="Gold2002"/> == Diagnoza == [[Slika:Simptomi in znaki kačjega ugriza.png|thumb|right|275px|Najpogostejši znaki in simptomi kačjega ugriza, ki se lahko med različnimi vrstami kač močno razlikujejo<ref name="tintinalli"/>]] === Klinični znaki in simptomi === [[Slika:Tissue necrosis following bite from Bothrops asper PLoS Medicine.jpg|thumb|200px|right|Obsežna [[nekroza]] tkiv pri 11-letnem dečku zaradi ugriza ''[[ameriška suličarka|ameriške suličarke]]'' po dveh tednih<ref>Norris, R. (2004). "Venom Poisoning in North American Reptiles". '''V:''' ''The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere''. Ithaca in London: Comstock Publishing Associates.</ref>]] Teža klinične slike je odvisna od mnogih dejavnikov. Na eni strani so vrsta in velikost kače, čas, ki je pretekel od ugriza in značilnosti ugriza, tj. mesta (večja nevarnost je ugriz v predel glave in vratu), količine vbrizganega strupa in globine ter števila ugrizov. Na drugi strani je bolnik – njegova starost in telesna masa in morebitna pridružena bolezenska stanja. Posledice ugriza so pri manjših otrocih bolj dramatične.<ref name="tintinalli"/><ref name="grenc148"/> Čas do nastopa znakov in simptomov je pri različnih vrstah kač različen: pri kobrah lahko nastopijo že po 5 minutah, pri krajtih (''[[Bungarus]]'') lahko šele po 10 urah.<ref>Kulandai Kasthuri, 2006, str. 140.</ref> Najpogostejši simptom vseh ugrizov kač so neobvladljiv strah oziroma panika in čustvena nestabilnost, kar zaradi sproženja [[avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] povzroči slabost, [[bruhanje]], [[diareja|drisko]] (diarejo), [[vrtoglavica|vrtoglavico]], omedlevico, pospešen srčni utrip ([[tahikardija|tahikardijo]]) ter hladno in potno kožo.<ref name="Gold2002">{{Cite journal |author=Gold B.S.| author2=Dart R.C.| author3=Barish R.A. |date=2002|title=Bites of venomous snakes |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2002-08-01_347_5/page/346|journal=The New England Journal of Medicine |volume=347 |issue=5 |pages=347–56|doi=10.1056/NEJMra013477 |pmid=12151473}}</ref><ref name="Kitchens1987">{{Cite journal| author=Kitchens, C.| author2=Van Mierop, L.|title=Envenomation by the Eastern coral snake (Micrurus fulvius fulvius). A study of 39 victims| url=https://archive.org/details/sim_jama_1987-09-25_258_12/page/1614|journal=JAMA|volume=258|issue=12|pages=1615–18|year=1987|pmid=3625968|doi=10.1001/jama.258.12.1615}}</ref> ==== Lokalni učinki ==== Pri večini ugrizov kač, ne glede na to, ali gre za strupeno ali za nestrupeno vrsto, se pojavi lokalni učinek. Pri večini primerov (tj. nad 90 %) se pojavita blažja bolečina in [[Eritem|rdečina]], čeprav je to odvisno od mesta ugriza.<ref name="Gold2002"/> Sled ugriza predstavljata dve ranici, med sabo oddaljeni okoli pol centimetra, ki krvavita le malo ali nič. Ranic je lahko več v primeru večkratnega ugriza. Po spodletelem ugrizu je lahko le ena ranica ali samo praska.<ref name="grenc148"/> Ugrizi gadov in nekaterih kober so zelo boleči in lahko močno otečejo že po petih minutah, ob ugrizu se lahko pojavijo vodeni mehurji. [[Edem|Oteklina]] (edem) se hitro širi in lahko v hujših primerih zajame celoten ud, pri majhnih otrocih pa celotno telo. Oteklini se praviloma pridruži še obsežna [[podplutba]]. Bolečina se stopnjuje ob premikanju uda in širjenju otekline. Posebno nevaren je ugriz v predel vratu in glave, saj lahko oteklina povzroči zaporo dihalne poti. Zaradi širjenja strupa po [[mezgovnica|mezgovnih]] (limfnih) žilah pride do njihovega vnetja ([[limfangiitis]]) ter do vnetja področnih [[bezgavka|bezgavk]] ([[limfadenitis]]), ki se kaže z njihovo bolečino in oteklostjo.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="clark">Clark, 2012.</ref><ref name="grenc149">Grenc, 2009, str. 149.</ref> Lokalni učinki pri strupenih gožih velikokrat niso izraziti in velikokrat ne povzročijo bolečine, kar velja tudi za nekatere klopotače.<ref name="Gold2002"/> Suhi ugrizi in ugrizi, ki jih povzročijo nestrupene kače,{{efn|Ponekod ugrizi nestrupenih kač predstavljajo pomemben delež suhih ugrizov, vendar se jih pogosto zamenja z ugrizi strupenih kač. To bolniku povzroči dodaten stres, zaradi nepotrebnega dajanja protistrupa pa se lahko pojavijo resni [[neželeni učinek|neželeni učinki]].<ref name="sao paolo"/> Na [[Filipini]]h npr. poročaju o ugrizih mrežastega pitona (''[[Python reticulatus]]''),<ref>{{navedi revijo |author=Headland, T.N.| author2=Greene, H.W. |year=2011 |title=Hunter–gatherers and other primates as prey, predators, and competitors of snakes |journal=PNAS |volume=108 |issue=52 |pages=E1470-E1474 |doi=10.1073/pnas.1115116108}}</ref> v [[Brazilija|Braziliji]] pa o ugrizih gožev<ref name="sao paolo">{{navedi revijo |author=Silveira, P.V.P.| author2=Nishioka, S.A. |year=1992 |title=Non-venomous snake bite and snake bite without envenoming in a brazilian teaching hospital. Analysis of 91 cases. |journal=Rev. Inst. Med. trop. S. Paulo |volume=34 |issue=6 |pages=499-503 |url=http://dx.doi.org/10.1590/S0036-46651992000600002}}</ref>.}} lahko navkljub popolni odsotnosti lokalnih (razen sledi ugriza) in sistemskih učinkov povzročijo resno poškodbo, predvsem zaradi okužbe z [[bakterija]]mi (npr. ''[[Clostridium tetani]]''), ki se prenesejo preko kačje sline in zob. Suhi ugrizi so pri strupenjačah dokaj pogosti, saj predstavljajo pri jamičarkah okoli 25 % vseh ugrizov, pri kobrah okoli 45 %<ref name="tintinalli"/> in pri morskih kačah 75 %<ref name="harrison"/>. V splošnem se ocenjuje, da je takšnih ugrizov 10–50 %.<ref name="grenc146"/> Suhi ugriz lahko potrdimo, ko je preteklo 8–12 ur, ne da bi se pokazal kakršenkoli znaki ali simptom.<ref name="tintinalli"/> ==== Sistemski učinki ==== Pri ugrizih gadov se sistemski učinki velikokrat pokažejo v obliki prizadetosti [[prebavni trakt|prebavnega trakta]], torej kot slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu.<ref name="grenc148"/> Prizadetost obtočil se predvsem kaže s padcem krvnega tlaka ([[hipotenzija|hipotenzijo]]) in posledičnim [[šok]]om, včasih celo z motnjami prevajanja impulzov med preddvori in prekati na srcu (atrioventrikularni blok) in [[miokardni infarkt|akutnim miokardnim infarktom]]. Prizadetost živčevja se kaže kot zaspanost, vrtoglavica, [[nezavest]], [[krč]]i in prizadetost [[možganski živec|možganskih živcev]].<ref name="grenc148"/> Pri dihalih se pojavi predvsem zoženje in/ali zapora dihalne poti. Zaradi razkroja skeletnih mišic ([[rabdomioliza|rabdomiolize]]) in šoka lahko pride do [[akutna odpoved ledvic|akutne ledvične odpovedi]].<ref name="harrison"/><ref name="clark"/><ref name="grenc149"/> Poleg tega se lahko pojavijo [[vročina]], prekomerno [[znojenje]], krvavitve (npr. iz oči in ušes) in kovinski okus, predvsem pri klopotačah.<ref name="Gold2002"/> Ugrizi strupenih gožev se lahko podobno kažejo s prizadetostjo obtočil, dihal in ledvic, vendar so v ospredju predvsem učinki na živčevje, ki se kažejo kot tresenje ([[tremor]]), krči, prizadetost možganskih živcev (zamegljenost vida, dvojni vid oziroma diplopija, [[dizartrija]], oteženo požiranje oziroma disfagija), ohlapna ohromitev celotnega telesa, občutki zbadanja, mravljinčenja in žarenja ([[parestezija|parestezije]]), občutek oteženega dihanja oziroma dispneja, motnje zavesti in aktivacija [[parasimpatik]]a (slinjenje, izločanje sluzi v dihalih, slabost, bruhanje).<ref name="harrison"/><ref name="clark"/> Smrt velikokrat nastopi zaradi ohromitve (paralize) [[dihalne mišice|dihalnih mišic]] in posledične zadušitve.<ref name="harrison"/> === Preiskave === Med jemanjem anamneze in fizikalnim pregledom je treba ves čas nadzorovati vitalne znake (dihanje, srčni utrip in krvni tlak).<ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/> Za objektivno oceno napredovanja lokalnega učinka zastrupitve je priporočljivo meriti obseg prizadetega uda vsakih 15 minut, dokler otekanje ne preneha.<ref name="harrison"/> [[Elektrokardiogram]] (EKG) lahko pokaže spremembe vala T, spojnice ST, [[atrijska fibrilacija|atrijsko fibrilacijo]] in upočasnitev ali pospešitev srčnega utripa ([[bradikardija|bradi-]] oziroma tahikardija).<ref name="grenc149"/> Laboratorijske preiskave pomagajo pri oceni teže zastrupitve. Mednje spadajo [[hemogram]], merjenje [[elektrolit]]ov v serumu (pogosta je [[hiperkaliemija]]), [[kreatinin-kinaze]] in [[troponin]]a, testi strjevanja krvi, [[analiza urina]] (zaradi morebitne prisotnosti krvi in beljakovin, tj. [[hematurija|hemat-]] in [[proteinurija|proteinurije]]) ter plinska analiza arterijske krvi.<ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/><ref name="clark"/> Laboratorijski izvidi največkrat pokažejo povišano število [[levkocit]]ov ([[levkocitoza]]), znižano število [[trombocit]]ov ([[trombocitopenija]]) in [[presnovna acidoza|presnovno acidozo]].<ref name="grenc149"/> == Zdravljenje == === Prva pomoč === [[Slika:Snakebite kit.jpg|thumb|right|250px|Zastareli pripomočki za prvo pomoč pri ugrizu]] Zaradi raznolikosti kačjih ugrizov se lahko določeni vidiki prva pomoči razlikujejo od območja do območja, vendar večina smernic določa, da:<ref name="Gold2002"/><ref name="clark"/><ref>Ahčan, U.G. (ur.) (2007). ''Prva pomoč''. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, str. 173.</ref><ref>Grenc, 2009, str. 149-50.</ref> # moramo pri reševanju najprej poskrbeti za lastno varnost in za varnost ostalih tako, da kačo odženemo stran, če je še na mestu dogodka, # poškodovanca pomirimo, saj akutni stres povzroči povečan pretok krvi, s čimer se strup še hitreje razširi, poleg tega panika zamegli presojo situacije, # rano očistimo z vodo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki, # odstranimo ves nakit in tesna oblačila ter # imobiliziramo ud (v nivoju ali pod nivojem srca). Najpomembnejše je, da poskušamo poškodovanca prepeljati čim hitreje v najbližjo zdravstveno ustanovo ali pokličemo pomoč. Ukrepi, kot so zarezovanje, izrezovanje, izžiganje, izsesavanje, terapevtska uporaba mraza ([[krioterapija]]) ali celo [[električni tok|električnega toka]] na mestu ugriza, podvezovanje prizadetega uda in uporaba raznih komercialno dostopnih pripomočkov, so opuščeni, saj ne izboljšajo klinične slike ali povzročijo celo dodatno škodo (npr. pospešijo nastajanje otekline ali povzročajo odmrtje oziroma [[nekroza|nekrozo]] tkiva).<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Reševalna ekipa se mora osredotočiti na zagotovitev proste dihalne poti in podporo dihanja, dajanje kisika, vzpostavitev znotrajžilnega (intravenskega) pristopa na neprizadetem udu, infuzijo izotonične tekočine v primeru hudega padca tlaka in prevoz v zdravstveno ustanovo.<ref name="Gold2002"/> Pri ugrizih strupenih gožev (npr. tajpanov) je cilj upočasnitev absorpcije strupa z mesta ugriza, zato se lahko tesno preveže celoten prizadeti ud z elastičnim povojem, saj strup omenjenih kač deluje predvsem sistemsko, v glavnem na živčevje, in ne povzroči hujših lokalnih učinkov. Princip tesne preveze je zajezitev glavnine strupa v limfnih žilah in posledično upočasnitev nadaljnjega širjenja. Pred tem ukrepom je seveda treba zanesljivo določiti vrsto kače, reševalec mora biti izkušen v povijanju, saj mora biti celoten ud skupaj z rano kvalitetno previt, nato ga je treba imobilizirati, pritisk povoja mora biti na roki 40–70&nbsp;mm&nbsp;[[Hg]], na nogi malenkost večji. Poškodovanec nato ne sme sam hoditi, saj se zaradi mehanskega delovanja mišic na žile pospeši krvni obtok. Zato morajo reševalci poškodovanca odnesti s prizorišča nesreče.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Omenjeno metodo priporočajo le v Avstraliji.<ref>{{navedi revijo |author=Walker J.P.| author2=Morrison R.| author3=Stewart R.| author4=Gore D. |title=Venomous bites and stings|url=https://archive.org/details/sim_current-problems-in-surgery_2013-01_50_1/page/9|journal=Current problems in surgery |date=2013 |volume=50 |issue=1 |pages=9–44 |pmid=23244230}}</ref> === Protistrup === [[Slika:Bundesarchiv Bild 135-KA-01-019, Tibetexpedition, Melken einer Schlange.jpg|thumb|right|Pridobivanje strupa iz Russelovega gada (''D. russelii''); laboratoriji uporabijo pridobljen strup za izdelavo protistrupa, ki je pogosto edino učinkovito zdravilo pri potencialno smrtonosnih ugrizih]] [[Protistrup]] oziroma antivenin, ki ga vedno [[intravenska aplikacija|apliciramo intravensko]], predstavlja bistvo zdravljenja hujše zastrupitve. Hitro in učinkovito pomaga razrešiti klinično sliko, prepreči nadaljnje zaplete in skrajša čas zdravljenja v bolnišnici.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/> Bistvo delovanja protistrupa je vezava [[protitelo|protiteles]] (tj. [[imunoglobulin]]ov) oziroma njihovih delov na sestavine strupa. Tako jih onesposobi, preden lahko učinkujejo na tarčno tkivo. Ne more odpraviti že nastalih poškodb, kot sta ledvična odpoved ali odmrtje tkiva, ki zahtevajo drugačno zdravljenje. Protistrup je lahko monovalenten ali polivalenten. Monovalenten učinkuje proti strupu določene vrste kače. Polivalenten učinkuje na strup več vrst kač na nekem območju. Delovati mora torej proti določeni vrsti ali skupini kač, saj je v nasprotnem primeru neučinkovit, poleg tega pa lahko povzroči nepotrebne zaplete.<ref name="harrison"/> Indikacijo za uporabo protistrupa predstavljajo hudi lokalni znaki, kot je napredovanje otekline preko sklepa ali zajetje polovice prizadetega uda, in izraziti sistemski znaki, predvsem hipotenzija in hemodinamski šok, oteklina sluznic dihal, zaradi katere grozi zaprtje dihalne poti ter motnje zavesti in ostali nevrološki znaki. Pomoč pri odločitvi lahko predstavljajo spremembe v EKG-ju ter laboratorijski kazalci, predvsem levkocitoza, presnovna acidoza, hemoliza in motnje strjevanja krvi. Za uporabo se hitreje odločimo pri otrocih in nosečnicah, ki predstavljajo najbolj ogroženi skupini.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="grenc150"/> Kvaliteta protistrupov se po svetu zelo razlikuje in ponekod se takojšnja preobčutljivostna reakcija ([[anafilaksija]]) pojavi v več kot polovici primerov, zato ponekod priporočajo preventivno aplikacijo [[antihistaminik]]ov (npr. [[difenhidramin]] ali [[cimetidin]]) ter [[adrenalin]]a pred protistrupom. Glede tega so potrebne nadaljnje raziskave.<ref name="harrison"/> Če se reakcija pojavi, je treba začasno ustaviti infuzijo protistrupa, aplicirati antihistaminike, [[glukokortikoid]]e (intravensko) in adrenalin ([[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]]).<ref name="harrison"/><ref name="tintinalli"/> === Ostali ukrepi === Poleg protistrupa je bistveno tudi simptomatsko in podporno zdravljenje, ki je usmerjeno v lajšanje simptomov in zagotavljanje življenjskih funkcij. Za odpravo bolečine uporabljamo [[analgetik]]e, med katerimi se izogibamo tistim, ki vplivajo na strjevanje krvi (npr. [[aspirin]]). Pri hipotenziji dajemo infuzijo tekočin in v hujših primerih ukrepamo z zdravili za vzdrževanje krvnega tlaka kot so [[dobutamin]], [[noradrenalin]] in [[dopamin]]. Pri zapori dihalne poti dajemo kortikosteroide, antihistaminike in adrenalin. K odpravi nevroloških znakov lahko pripomorejo [[inhibitorji acetilholin-esteraze]], kot sta [[edrofonij]] in [[neostigmin]]. Krvne pripravke se redkokdaj uporabi, npr. pri bolnikih, ki imajo nevarno nizko število trombocitov.<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/> Akutna ledvična odpoved zahteva obravnavo nefrologa in po potrebi [[dializa|dializno]] zdravljenje. Normalno delovanje ledvic se pogosto povrne. Mnogokrat je potrebna [[presaditev]] (transplantacija) ledvic zaradi nepopravljive obojestranske okvare.<ref name="harrison"/> Pri sprejetju v bolnišnico je treba preveriti status cepljenja proti [[tetanus]]u. V dnevih po ugrizu in po stabilizaciji strjevanja krvi je treba rano očistiti odmrlega tkiva. Na nekaterih območjih se uvede tudi preventivno [[antibiotik|antibiotično]] zdravljenje zaradi nevarnosti [[naknadna okužba|naknadne bakterijske okužbe]].<ref name="tintinalli"/><ref name="harrison"/><ref name="clark"/> Za zmanjšanje otekline se lahko da [[manitol]]. [[Utesnitveni sindrom]] se zelo redko pojavi, še redkeje je potreben kirurški poseg, pri katerem se prereže ovojnice mišic ([[fasciotomija]]), s čimer se sprosti tlak v mišičnih ložah in povrne normalen krvni obtok.<ref name="harrison"/> === Odpust in okrevanje === Vsakega zastrupljenca je treba zadržati najmanj 24 ur na opazovanju (razen v primeru suhega ugriza), saj se sistemski učinki lahko pojavijo šele več ur po ugrizu, kar še posebej velja za ugrize mnogih strupenih gožev, kot so koralne in morske kače.<ref name="harrison"/> Po odpustu se lahko pojavijo naknadna bakterijska okužba, s protistrupom povezana [[serumska bolezen]] in pri ugrizu Russelovega gada (''[[Daboia russelii|D. russelii]]'') odpoved delovanja [[hipofiza|hipofize]], na kar je treba okrevanca opozoriti. V hujših primerih je treba s fizioterapijo pričeti zgodaj, da si okrevanec povrne delovno zmožnost. Incidenca dolgoročnih posledic, kot sta zmanjšan obseg gibanja in motnje občutkov, je verjetno velika, po nekaterih ocenah celo večja od 30 %.<ref name="harrison"/> == Preventiva == [[Slika:RodriguezParkHoustonSnakes.JPG|thumb|right|200px|Opozorilni znak v parku v [[Teksas]]u]] Povečini kače niso agresivne in ne bodo napadle, dokler se ne bodo počutile izzvane. Veliko napadov se namreč zgodi, ko hočejo ljudje prijeti kačo v roke ali jo ubiti. Kače so najbolj aktivne v mesecih od marca do oktobra, kar sovpada s povečano aktivnostjo ljudi v naravi (rekreacija, kmetijska opravila itn.).<ref name=queen/><ref name=aspca/><ref name=afp/> Priporočljivo se je seznaniti z vrstami strupenjač, ki prebivajo v okolju bivališča. Tako se lahko izogibamo znanih nahajališč kot so visoka trava, skalnata pobočja, močvirja in padla debla. Poleg tega lažje prepoznamo vrsto kače, kar omogoča učinkovitejše zdravljenje. Pri hoji skozi visoko travo lahko morebitno kačo odženemo z dolgo palico, dobro je nositi dolge hlače in gumijaste škornje. Ponoči je dobro imeti žepno svetilko, da si osvetlimo pot.<ref name=queen>[http://education.qld.gov.au/health/pdfs/healthsafety/snake-bites-fact-sheet.pdf "Health & Safety Fact Sheet - Preventing and Managing Snake Bites"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121030152800/http://education.qld.gov.au/health/pdfs/healthsafety/snake-bites-fact-sheet.pdf |date=2012-10-30 }}. Queensland Government, Department of Education, Training and Employment, 2002. Pridobljeno 2013-04-07.</ref><ref name=aspca>[http://www.aspca.org/pet-care/poison-control/snake-bite-safety-prevention-tips.aspx "Snake Bite Safety and Prevention Tips"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130706221718/http://www.aspca.org/pet-care/poison-control/snake-bite-safety-prevention-tips.aspx |date=2013-07-06 }}. ASPCA Animal Poison Control Center, 2013. Pridobljeno 2013-04-07.</ref><ref name=afp>[http://www.aafp.org/afp/2002/0401/p1377.html "Snakebite Prevention and First Aid"]. American Family Physician, 2002. Pridobljeno 2013-04-07.</ref> V okolici hiše je treba odstraniti podrast, igrače in orodja, ki so lahko dobra skrivališča kač. Odstraniti je treba gnilo sadje, ostanke hrane na tleh ipd., kar privablja glodavce in ostale majhne živali, s tem pa tudi kače, ki so njihovi plenilci.<ref name=queen/><ref name=aspca/> Nekatere kače se lahko pretvarjajo, da so mrtve, pri čemer se obrnejo na hrbet in izplazijo jezik, kar lahko zavede tudi človeka, ki jo prime v roke iz radovednosti. Prav tako je nevarno prijemati očitno mrtvo kačo, ko je glava odsekana od preostalega telesa, saj lahko glava še vedno [[refleks]]no reagira in ugrizne človeka.<ref name="Gold2002"/> Mrtva kača ne more uravnavati iztisnjene količine strupa, zato so posledice lahko toliko hujše.<ref name="Suchard1999">{{Cite journal |last=Suchard |first=JR |author2=LoVecchio F. |year=1999|title=Envenomations by Rattlesnakes Thought to Be Dead |journal=The New England Journal of Medicine |volume=340 |issue=24 |page=1930|doi=10.1056/NEJM199906173402420 |pmid=10375322}}</ref> == Kulturni pomen strupenjač in zgodovina == [[Slika:Benczur-kleopatra.jpg|thumb|left|180px|[[Gyula Benczúr]] – ''Kleopatra'' (1911)]] [[Slika:The Brazen Serpent.jpg|thumb|right|200px|[[Benjamin West]] – ''Bronasta kača'']] Kače zavzemajo v človeških kulturah posebno mesto. Nekatere [[prve visoke civilizacije|zgodnje visoke civilizacije]] so jih častile kot božanstva, v drugih so bile prispodoba zla in prezirane. Predpisano zdravljenje ugrizov kač, med ostalim [[Cerastes|rogatih gadov]] (''Cerastes''), je opisano že v [[Brooklynski papirus|Brooklynskem medicinskem papirusu]], ki izhaja iz časa [[Stari Egipt, XIII. dinastija|13. dinastije]] v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]].<ref name="Schneemann2004">{{Cite journal |author=Schneemann, M.|display-authors=etal|year=2004 |title=Life-threatening envenoming by the Saharan horned viper (Cerastes cerastes) causing micro-angiopathic haemolysis, coagulopathy and acute renal failure: clinical cases and review |journal=QJM: an International Journal of Medicine |pmid=15496528 |volume=97 |issue=11 |pages=717–27 |doi=10.1093/qjmed/hch118 |url=http://qjmed.oxfordjournals.org/cgi/reprint/97/11/717.pdf}}</ref> [[Stara zaveza]] opisuje bronasto strupeno kačo, ovito okoli palice (podobna [[Eskulapova palica|Eksulapovi palici]]), ki jo je [[Mojzes]] naredil po ukazu [[Bog]]a zato, da bi pri [[Izraelci]]h pozdravil kačje ugrize;{{efn|Za izvirno besedilo v Svetem pismu, na katerega se nanaša omenjeni dogodek, glej 4 Mz; 21,4-9<ref>http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl</ref>}} v obdobju judovskega kralja [[Ezekij]]a je bila palica znana tudi pod imenom ''Nehuštan''.{{efn|Glej 2 Kr; 18,4<ref>http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Kr+18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl</ref>}} V [[Srednji vek|srednjeveški]] Evropi so zapornike, obsojene na [[smrtna kazen|smrtno kazen]], včasih vrgli v jamo, gosto naseljeno s strupenjačami. Podobne usmrtitve so bile pogoste v južnem Hanu v [[Zgodovina Kitajske|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] in v Indiji.<ref name="Anil2004"/> Včasih so bile strupenjače sredstvo za izvedbo [[samomor]]a. Najznamenitejši primer je samomor egipčanske kraljice [[Kleopatra VII.|Kleopatre VII.]] (verjetno z egipčansko kobro, ''[[Naja haje]]''), po tem, ko je izvedela za smrt [[Mark Antonij|Marka Antonija]].<ref name="Schneemann2004"/><ref name="Smithsonian">{{navedi splet|last=Crawford |first=A. |title=Who Was Cleopatra? Mythology, propaganda, Liz Taylor and the real Queen of the Nile |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/biography/cleopatra.html |date=2007-04-01 |publisher=Smithsonian.com |accessdate=2009-09-04}}</ref> V literaturi je uporaba strupenjače za prikrit umor omenjena npr. v [[Arthur Conan Doyle|Doylovi]] zgodbi ''[[The Adventure of the Speckled Band]]'', vendar je v resničnosti le malo dokumentiranih primerov tovrstnih umorov.<ref name="Anil2004">{{Cite journal |author=Anil, A. |year=2004 |title=Homicide with snakes: A distinct possibility and its medicolegal ramifications |journal=Anil Aggrawal's Internet Journal of Forensic Medicine and Toxicology |volume=4 |issue=2 |url=http://www.geradts.com/anil/ij/vol_004_no_002/others/pg001.html |access-date=2013-07-05 |archive-date=2007-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070718031431/http://www.geradts.com/anil/ij/vol_004_no_002/others/pg001.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Warrell |first=D.A. |year=2009 |title=Commissioned article: management of exotic snakebites |journal=QJM: an International Journal of Medicine |volume=102 |issue=9 |pages=593–601|pmid=19535618 |doi=10.1093/qjmed/hcp075}}</ref><ref>{{Cite journal |author=Straight, R.C.|author2=Glenn, J.L. |year=1994 |title=Human fatalities caused by venomous animals in Utah, 1900–90 |journal=Great Basin Naturalist |volume=53 |issue=4 |pages=390–4 |url=https://ojs.lib.byu.edu/ojs/index.php/wnan/article/viewFile/545/1430}}</ref> Po nekaterih podatkih naj bi bil [[Boris III. Bolgarski]], zaveznik [[Nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], umorjen s strupom strupenjače,<ref name="Anil2004"/> vendar dokazov za to ni. V medicinski literaturi je omenjen vsaj en primer samomora z ugrizom puhnice (''[[Bitis arietans]]'').<ref>{{Cite journal |author=Strubel, T.|display-authors=etal |year=2008 |title=Suizidversuch durch Schlangenbiss: Kasuistik und Literaturübersicht|journal=Der Nervenarzt |volume=79 |issue=5 |pages=604–6 |doi=10.1007/s00115-008-2431-4 |language=de|pmid=18365165}}</ref> == Ugrizi kač v Sloveniji == V Sloveniji živijo tri [[Avtohtona vrsta|avtohtone]] strupenjače iz družine gadov, in sicer [[modras]] (''Vipera ammodytes''), [[navadni gad]] (''V. berus'') ter [[laški gad|laški oziroma rilčasti gad]] (''V. aspis''). Z izjemo [[Prekmurje|Prekmurja]] je modras razširjen po vsej državi. Prebiva predvsem na suhih in skalnatih površinah, v grmičevju, travnikih in gozdnih obronkih do nadmorske višine 2.000&nbsp;m ter je dnevno aktivna kača. Navadni gad je prav tako dnevno aktiven in se raje zadržuje na hladnejših in vlažnih območjih, kot so [[močvirje|močvirja]], [[barje]], gozdni obronki in jase v [[alpski svet|alpskem]] ter [[Dinarski svet|dinarskem svetu]]; v Alpah prebiva tudi nad 2.000&nbsp;m višine. Laški gad je v Sloveniji najredkejši, saj prebiva le na območju [[Breginjski kot|Breginjskega kota]] na suhih, toplih in prisojnih območjih. V toplih dnevih je aktiven predvsem v mraku in ponoči, v hladnejših pa podnevi.<ref>Grenc, 2009, str. 146-7.</ref><ref name="Krofel2009">{{navedi revijo |author=Krofel, M. |display-authors=etal |year=2009 |title=Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. |url=http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_11_2_4.pdf |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=11 |issue=2 |pages=61-99 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po podatkih [[Center za zastrupitve (Slovenija)|Centra za zastrupitve]] je bilo v letih od 1999 do oktobra 2008 zabeleženih okoli 40 ugrizov, od tega jih je bilo največ pripisano navadnemu gadu. Skoraj 80 % ugrizov je bilo povzročenih v osrednji in zahodni Sloveniji.<ref name="grenc148"/> Zadnji smrtni primer zaradi kačjega ugriza smo v Sloveniji zabeležili leta 2025.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/uboj-kace-kot-krivolov.html|title=Ko ugrizne strupenjača |date=12.5.2008 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref><ref name=":0" /> V spodnji galeriji so prikazane strupenjače, ki živijo v Sloveniji. <gallery widths=200px heights=180px> Slika:Vipera-ammodytes-ruffoi-weiblich.jpg|Modras (''V. ammodytes'') Slika:Vipera berus (Marek Szczepanek).jpg|Navadni gad (''V. berus'') Slika:Vipera aspis Lothringen 062 .jpg|Laški gad (''V. aspis'') </gallery> == Opombe == {{Kategorija v Zbirki|Snake bites}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Auerbach, P.S. & Norris, R.L. (2012). "Chapter 396: Disorders Caused by Venomous Snakebites and Marine Animal Exposures". '''V:''' ''Harrison's Principles of Internal Medicine'' [elektronski vir], 18. izdaja, uredniki Longo, D.L. ''s sod.'' Pridobljeno 2013-06-27. * Clark, R.F. (2012). "Chapter 143: Snakebite". '''V:''' ''Poisoning & Drug Overdose'' [elektronski vir], 6. izdaja, urednik Olson, K.R. Pridobljeno 2013-06-27. * Dart, R.C. & Daly, F.F. (2011). "Chapter 206: Reptile Bites". '''V:''' ''Tintinalli's Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide'' [elektronski vir], 7. izdaja, uredniki Tintinalli, J.E. ''s sod.'' Pridobljeno 2013-06-27. * {{navedi revijo |author=Grenc, D. |year=2009 |title=Ugrizi strupenih kač |journal=Medicinski razgledi |volume=48 |issue=1-2 |pages=145-51|issn=0025-8121}} * Kliegman, R.M. ''s sod.'' (ur.) (2011). "Chapter 706: Envenomations". '''V:''' ''Nelson textbook of pediatrics'', 19. izdaja, str. 2461-2. Elsevier-Saunders. ISBN 978-1-4377-0755-7 * {{navedi revijo |author=Kulandai Kasthuri, R. |year=2006 |title=Snake bite |journal=Indian Journal of Practical Pediatrics (IJPP) |volume=8 |issue=2 |pages=139-45 |doi= |url=http://www.ijpp.in/admin/uploadimage/Vol.8%20No.2.pdf |accessdate=2013-07-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304131205/http://www.ijpp.in/admin/uploadimage/Vol.8%20No.2.pdf |url-status=dead }} </div> == Zunanje povezave == * [http://apps.who.int/bloodproducts/snakeantivenoms/database/ Razširjenost strupenjač in podatkovna baza protistrupov] - [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) {{ikona en}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Poškodbe]] [[Kategorija:Strupene kače]] [[Kategorija:Interakcija človeka in živali]] h6u6qso2t44vya35dmrrvkqjxepgo16 0 360364 6689039 4072714 2026-06-14T05:13:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] 6689039 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] hhrjgexs6rh2f6uwa273dp0fwxyl525 0 365468 6688869 6687543 2026-06-13T17:03:45Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688869 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Belica | image = LeucaspiusDelineatusMale.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leucaspius delineatus'' |article-number=e.T11873A135088943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11873A135088943.en |access-date=30 January 2025}}</ref> | taxon = Leucaspius delineatus | parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]] & [[Rudolf Kner|Kner]], 1858 | display_parents = 3 | authority = Heckel, 1843 | synonyms = {{Specieslist | Squalius delineatus | Heckel, 1843 | Aspius ovsianka | [[Aleksandr Vikent'evič Czernay|Czernay]], 1851 | Leucaspius abruptus | Heckel & Kner, 1857 | Leuciscus pigmeus | [[Adem de Broel Platera|Platera]], 1861 | Owsianka czernayi | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862 | Leucaspius relictus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889 | Leucaspius delineatus var. dimorphus | [[Mikhail Dmitrievich Ruzsky|Ruzsky]], 1914 | Phoxinellus thracicus | [[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1942 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leucaspius|access-date=28 March 2025}}</ref> }} '''Belica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leucaspius delineatus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi krapovci|pravih pisancev]] (Leuciscidae), edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] v [[rod (biologija)|rodu]] ''Leucaspius''. Belica je razširjena skoraj po celi Evropi in do osrednje Azije. Za to vrsto je značilno, da njene [[ikre]] v lepljivem ovoju lahko dolgo časa preživijo izven vode. Spolno zrelost doseže v drugem letu starosti, pri dolžini okoli 4&nbsp;cm. [[Drst]]i se poleti, ikre pa prilepi na različne predmete blizu vodne površine. Ikre so lepljive in lahko dlje časa preživijo izven vode; včasih se nalepijo na noge vodnih ptičev, ki jih prenesejo drugam. Zato se zgodi, da se razvijejo mladice v majhnem, začasnem vodnem telesu (npr. luži), kjer ni starejših rib. To je v preteklosti vodilo do prepričanja, da [[Abiogeneza|nastajajo spontano]]. Zadržuje se v zgornjih vodnih plasteh stoječih ali počasi tekočih voda v večjih [[jata]]h. Zraste lahko do 12&nbsp;cm in doseže do 130 g. V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Commons}} {{Reflist}} == Viri == * {{FishBase |genus= Leucaspius |species= delineatus| month = August| year = 2011}} {{Taxonbar|from=Q750967}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1843]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] 3nj15tyqjy4bull7gvziwn0yjpp0qx7 6688883 6688869 2026-06-13T17:07:01Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688883 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Belica | image = LeucaspiusDelineatusMale.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leucaspius delineatus'' |article-number=e.T11873A135088943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11873A135088943.en |access-date=30 January 2025}}</ref> | taxon = Leucaspius delineatus | parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]] & [[Rudolf Kner|Kner]], 1858 | display_parents = 3 | authority = Heckel, 1843 | synonyms = {{Specieslist | Squalius delineatus | Heckel, 1843 | Aspius ovsianka | [[Aleksandr Vikent'evič Czernay|Czernay]], 1851 | Leucaspius abruptus | Heckel & Kner, 1857 | Leuciscus pigmeus | [[Adem de Broel Platera|Platera]], 1861 | Owsianka czernayi | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862 | Leucaspius relictus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889 | Leucaspius delineatus var. dimorphus | [[Mikhail Dmitrievich Ruzsky|Ruzsky]], 1914 | Phoxinellus thracicus | [[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1942 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leucaspius|access-date=28 March 2025}}</ref> }} '''Belica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leucaspius delineatus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae), edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] v [[rod (biologija)|rodu]] ''Leucaspius''. Belica je razširjena skoraj po celi Evropi in do osrednje Azije. Za to vrsto je značilno, da njene [[ikre]] v lepljivem ovoju lahko dolgo časa preživijo izven vode. Spolno zrelost doseže v drugem letu starosti, pri dolžini okoli 4&nbsp;cm. [[Drst]]i se poleti, ikre pa prilepi na različne predmete blizu vodne površine. Ikre so lepljive in lahko dlje časa preživijo izven vode; včasih se nalepijo na noge vodnih ptičev, ki jih prenesejo drugam. Zato se zgodi, da se razvijejo mladice v majhnem, začasnem vodnem telesu (npr. luži), kjer ni starejših rib. To je v preteklosti vodilo do prepričanja, da [[Abiogeneza|nastajajo spontano]]. Zadržuje se v zgornjih vodnih plasteh stoječih ali počasi tekočih voda v večjih [[jata]]h. Zraste lahko do 12&nbsp;cm in doseže do 130 g. V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Commons}} {{Reflist}} == Viri == * {{FishBase |genus= Leucaspius |species= delineatus| month = August| year = 2011}} {{Taxonbar|from=Q750967}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1843]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] 81g64t9slz7zm2cv852esmigpsf74i7 0 365479 6688870 6687553 2026-06-13T17:03:46Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688870 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Blistavec | image = Leuciscus souffia vaskos csabak.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name= iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Telestes souffia'' |article-number=e.T61397A137342065 |doi= |access-date=3 January 2025}}</ref> | taxon = Telestes souffia | display_parents = 3 | authority = ([[Antoine Risso|A. Risso]], 1827) | synonyms = {{Specieslist | Leuciscus souffia | Risso, 1827 | Chondrostoma rysela | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | Leuciscus agassii | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Telestes rysela | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1851 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Telestes|access-date=21 April 2025}}</ref> }} '''Blistavec''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Telestes souffia''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae), ki je razširjena v vodotokih [[Avstrija|Avstrije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Češka|Češke]], [[Francija|Francije]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Italija|Italije]], [[Romunija|Romunije]], [[Rusija|Rusije]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Švica|Švice]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * World Conservation Monitoring Centre 1996. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/61397/all Telestes souffia]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. {{Taxonbar|from=Q973273}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] kisofz5jce023a39ro38i06h6iszegj 6688884 6688870 2026-06-13T17:07:34Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688884 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Blistavec | image = Leuciscus souffia vaskos csabak.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name= iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Telestes souffia'' |article-number=e.T61397A137342065 |doi= |access-date=3 January 2025}}</ref> | taxon = Telestes souffia | display_parents = 3 | authority = ([[Antoine Risso|A. Risso]], 1827) | synonyms = {{Specieslist | Leuciscus souffia | Risso, 1827 | Chondrostoma rysela | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | Leuciscus agassii | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Telestes rysela | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1851 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Telestes|access-date=21 April 2025}}</ref> }} '''Blistavec''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Telestes souffia''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae), ki je razširjena v vodotokih [[Avstrija|Avstrije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Češka|Češke]], [[Francija|Francije]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Italija|Italije]], [[Romunija|Romunije]], [[Rusija|Rusije]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Švica|Švice]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * World Conservation Monitoring Centre 1996. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/61397/all Telestes souffia]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. {{Taxonbar|from=Q973273}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] rsf6aw9kl1eiz27cw0z579w9rszjusj 0 365482 6688874 6688153 2026-06-13T17:03:48Z Pinky sl 2932 Prestavljanje iz [[Category:Pravi pisanci|kategorije Pravi pisanci]] v [[Category:Klenovci|kategorijo Klenovci]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6688874 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Mazenica | image =Rutilus rubilio.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Sarmarutilus rubilio'' |volume=2024 |article-number=e.T19786A137285791 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T19786A137285791.en |access-date=28 January 2025}}</ref> | taxon = Sarmarutilus rubilio | parent_authority = [[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014 | display_parents = 3 | authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1837) | synonyms = {{Specieslist | Leuciscus rubilio | Bonaparte, 1837 | Rutilus rubilio | (Bonaparte, 1837) | Leuciscus rubella | Bonaparte, 1837 | Leuciscus trasimenicus | Bonaparte, 1837 | Leuciscus fucini |Bonaparte, 1838 | Leuciscus lascha | [[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1838 | Leuciscus sardella | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Leucos henlei | Bonaparte, 1846 | Rutilus italicus | [[Pietro Calderoni|Calderoni]], 1981 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Sarmarutilus|access-date=18 April 2025}}</ref> }} '''Mazenica''', ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sarmarutilus rubilio''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]], ki je razširjena po rekah in jezerih [[Italija|Italije]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * Crivelli, A.J. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/19786/all Rutilus rubilio]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. ==Zunanje povezave== {{commonscat-inline|Rutilus rubilio}} {{Taxonbar|from=Q28797925|from2=Q1191082}} {{Authority control}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]] 9xmym0iaj3f4o73myorgrwqd8w9lp7x 6688890 6688874 2026-06-13T17:11:07Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688890 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Mazenica | image =Rutilus rubilio.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Sarmarutilus rubilio'' |volume=2024 |article-number=e.T19786A137285791 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T19786A137285791.en |access-date=28 January 2025}}</ref> | taxon = Sarmarutilus rubilio | parent_authority = [[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014 | display_parents = 3 | authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1837) | synonyms = {{Specieslist | Leuciscus rubilio | Bonaparte, 1837 | Rutilus rubilio | (Bonaparte, 1837) | Leuciscus rubella | Bonaparte, 1837 | Leuciscus trasimenicus | Bonaparte, 1837 | Leuciscus fucini |Bonaparte, 1838 | Leuciscus lascha | [[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1838 | Leuciscus sardella | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Leucos henlei | Bonaparte, 1846 | Rutilus italicus | [[Pietro Calderoni|Calderoni]], 1981 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Sarmarutilus|access-date=18 April 2025}}</ref> }} '''Mazenica''', ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sarmarutilus rubilio''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae), ki je razširjena po rekah in jezerih [[Italija|Italije]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * Crivelli, A.J. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/19786/all Rutilus rubilio]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. ==Zunanje povezave== {{commonscat-inline|Rutilus rubilio}} {{Taxonbar|from=Q28797925|from2=Q1191082}} {{Authority control}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]] liqgw0gzfrvswzunefy37hqdnal4ll4 0 368135 6689050 6452093 2026-06-14T06:10:57Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG z [[c:File:Plaque_of_Lapis-Lazuli_-_Persepolis_-_Achaemenid_-_National_Museum_of_Iran_-_Inv._number_2436.jpg|Plaque_of_Lapis-Lazuli_-_Persepolis_-_Achaemenid_-_National_Museum_ 6689050 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = ''Pārsa'' |conventional_long_name = Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Evrazija |region = Bližnji vzhod |country = Perzija |era = [[antika]] |government_type = Fevdalna monarhija | |year_start = 550 pr. n. št. |year_end = 330 pr. n. št. |life_span = 550–330 pr. n. št. |event_start = [[perzijska vstaja]] |date_start = |event_end = Padec pod Makedonijo |date_end = |event1 = Zasedba Lidije |date_event1 = 547 pr. n. št. |event2 = Zasedba Babilonije |date_event2 = 539 pr. n. št. |event3 = Zasedba Egipta |date_event3 = 525 pr. n. št. |event4 = Grško-perzijska vojna |date_event4 = 499–449 pr. n. št. | |p1 = Medijsko cesarstvo |flag_p1 = Median Empire.jpg |p2 = Novobabilonsko cesarstvo |flag_p2 = Neo-Babylonian Empire.png |p3 = Lidija |flag_p3 = Map Anatolia ancient regions-en.svg |p4 = Stari Egipt |flag_p4 = Ancient Egypt map-en.svg |s1 = Makedonski imperij |flag_s1 =Vergina_sun.svg | |image_flag = Standard of Cyrus the Great (White).svg |flag = Zastava Irana |flag_type = Prapor Kira II. |image_coat = |symbol = |symbol_type = |image_map = Achaemenid Empire ~480 BC.png |image_map_caption = Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št. |capital = [[Babilon]]<ref name=EY>{{navedi knjigo|last=Yarshater|first=Ehsan|title=The Cambridge History of Iran, Volume 3|year=1993|isbn=978-0-521-20092-9|page=482|quote=Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.}}</ref> (glavno mesto), Pasargad, [[Ekbatana]], [[Suza, Perzija|Suza]], [[Perzepolis]] |common_languages = [[perzijščina|stara perzijščina]],{{anchor|infoa}}^{[[#inforefa|[a]]]} [[aramajščina]]{{anchor|infob}}^{[[#inforefb|[b]]] (uradni jezik),} [[akadščina]],<ref>{{navedi knjigo| first1= Harald |last1=Kittel |first2=Juliane |last2=House |first3=Brigitte |last3=Schultze| title = Traduction: encyclopédie internationale de la recherche sur la traduction| url = http://books.google.com/?id=oD0dBqGDNscC| year = 2007| publisher = Walter de Gruyter| isbn = 978-3-11-017145-7| pages = 1194–5 }}</ref> [[medijščina]], [[elamščina]], [[sumerščina]]{{anchor|infoc}}^{[[#inforefc|[c]]]} |religion = [[Zoroastrstvo]], [[Babilonska vera]]<ref>{{navedi knjigo|last=Boiy|first=T.|title=Late Achaemenid and Hellenistic Babylon|year=2004|publisher=Peeters Publishers|isbn=978-90-429-1449-0|page=101}}</ref> |currency = [[Daric]], [[Siglos]] | |leader1 = [[Kir II.]] Veliki |leader2 = [[Darej III.]] |year_leader1 = 559–529 pr. n. št. |year_leader2 = 336–330 pr. n. št. |title_leader = [[Seznam perzijskih kraljev|Šahanšah]] | |stat_year1 = 500 pr. n. št. |stat_area1 = 8.000.000 |stat_pop1 = 50.000.000 |ref_pop1 = <ref name="1996, p. 47">Yarshater ([http://books.google.com/books?id=WBAZAQAAIAAJ&q=%28Meyer+p.85%29 1996, p. 47])</ref> |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Današnje države| {{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrajn}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Ljudska republika Kitajska}}|{{flag|Ciper}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Eritreja}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag| Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Oman}}<ref name="livius.org">{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2012-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112094900/https://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |url-status=dead }}</ref>|{{flag|Pakistan}}|{{flagicon|Palestina}} [[Država Palestina|Palestina]]|{{flag|Katar}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Rusija}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Sudan}}|{{flag|Sirija}}| Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|Združeni arabski emirati}}|{{flag|Ukrajina}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} '''Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo''' (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor [[Veliki Iran|Velikega Irana]]. [[Ahemenidi]] so bili druga iranska cesarska dinastija po [[Medijsko cesarstvo|Medijskem cesarstvu]]. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil [[Kir II.|Kir Veliki]], ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki [[Kambiz II.]] in [[Darej I.|Darej Veliki]] pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen [[Iran]]a obsegalo dele današnje [[Indija|Indije]] in [[Pakistan]]a, področje [[Srednja Azija|Srednje Azije]], [[Mala Azija|Male Azije]], [[Trakija|Trakije]], večji del obal [[Črno morje|Črnega morja]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], sever Arabskega polotoka, [[Levant]], [[Sirija|Sirijo]] ter severovzhodni del Afrike z [[Egipt]]om, [[Libija|Libijo]], [[Sudan]]om in [[Etiopija|Etiopijo]]. V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]], uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“">[http://wikiwix.com/cache/?url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f4/v1f4a109.html&title=Achaemenid%20Dynasty (arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica]</ref> bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah ([[Kirov valj]]). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji [[Aleksander Veliki]]. == Zgodovinski viri == [[Slika:Darius I the Great's inscription crop.jpg|250px|thumb|right|[[Behistunski napis]] Dareja Velikega]] Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno število pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uničen v mnogih opustošenjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih [[satrapija]]h (dedovanje zemlje, davčne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovražnikov [[Grki|Grkov]]; [[Herodot]], [[Strabon]], [[Ktezij]], [[Polibij]], [[Klavdij Elijan]], itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Antični avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je večina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precejšnje število kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbiščih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti..<ref name="Briant, 2002">Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire |p=17</ref> {{sfn|Briant|2002|p=17}} Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problematična glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in času. Na primer, medtem ko na področjih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo številni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali nič. V kronološkem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji. == Zgodovina == [[Slika:Map Achaemenids Capitals locations.png|250px|thumb|right|Karta Irana z vrisanimi najpomembnejšimi mesti iz dobe Ahemenidskega Perzijskega cesarstva]] === Poreklo dinastije === {{glavni|Ahemen}} Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamaniš: „prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu [[Urmijsko jezero|Urmijskega jezera]]) ob koncu 8. stoletja pr. n. št., davek pa je plačeval Asircem, ki so v tem času vladali v regiji.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Pod pritiskom mogočnih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili južno od gorskega masiva [[Zagros]] in ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. postopno naselili področje okoli mesta [[Anšan]]a.{{sfn|Briant|2002|p=28}} Ahemenov sin, perzijski vladar [[Teisp]] je širil ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli Anšana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja Anšana, medtem ko asirski kralj [[Asurbanipal]] osvaja [[Suza, Perzija|Suzo]] in s tem izgine [[Elam]]sko kraljestvo. Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja Anšana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kuraš), ki mu je pripadel Anšan in Arijaramna (Arijaramna:„tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsumaš. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so še naprej dominirali [[Medijci]] in [[Asirci]]. Obstoj Kira I. je dokazan s pečatom na katerem piše „Anšan Kuraš, sin Teispov“. To se je nanašalo na priznanje izplačila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kuraša Parsumaša, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov kaže na to, da je Kir I. združil dve kroni (svojo in Arijaramnovo).<ref>E. F. Weidner: „Najstarejši zapisi perzijskih kraljev“</ref> Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso želeli ločevati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako Anšani kot Parsumašu, medtem ko je Arijaramn izmišljen lik. Vseeno pa ločeno omenjanje Anšana in Parsumaša sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.127.1 Herodot, 1.127.1]</ref> Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so še naprej nepoznani. Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. št.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravičil svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa.<ref>David Stronach: ''Darius at Pasargadae'', 1997., str. 37.-40.</ref> V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od začetka 7. stoletja pr. n. št. in traja skoraj štiri stojetja, vse do 330. pr. n. št. === Ahemenidski vladarji === {{glavni|Ahemenidi}} [[Slika:Ahemenidsko Obiteljsko Stablo.png|thumb|right|250px|Družinsko drevo Ahemenidi dinastije]] {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Vladar''' !style="background:gold;"|'''Doba vladanja''' !style="background:gold;"|'''Sorodstvo''' |+ |- |[[Ahemen]] |align="center"|cca [[705 pr. n. št.|705]] - cca [[675 pr. n. št.]] |align="center"|''Nepoznan'' |- |[[Teisp]] |align="center"|cca [[675 pr. n. št.|675]] - cca [[640 pr. n. št.]] |align="center"|sin Ahemena |- |[[Kir I.|Kir I. Anšanski]] |align="center"|cca [[640 pr. n. št.|640]] - cca [[580 pr. n. št.]] |align="center"|sin Teispa |- |[[Kambiz I.]] |align="center"|[[580 pr. n. št.|580]] - [[559 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira I. |- |[[Kir II.|Kir II. Veliki]] |align="center"|[[559 pr. n. št.|559]] - [[530 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kambiza I. |- |[[Kambiz II.]] |align="center"|[[530 pr. n. št.|530]] - [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Smerdis]] |align="center"|marec [[522 pr. n. št.|522]] - september [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Darej I.|Darej I. Veliki]] |align="center"|september [[522 pr. n. št.|522]] - oktober [[486 pr. n. št.]] |align="center"|sin [[Histasp]]a, bratranec Kambiza II. |- |[[Kserkses I.|Kserkses I. Veliki]] |align="center"|september [[486 pr. n. št.|486]] - oktober [[465 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja Velikega, vnuk Kira Velikega |- |[[Artakserks I.|Artakserks I. Dolgoroki]] |align="center"|[[465 pr. n. št.|465]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kserksa I. Velikega |- |[[Kserkses II.]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Sogdijan]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[423 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Darej II.]] |align="center"|[[423 pr. n. št.|423]] - [[404 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Artakserks II.|Artakserks II. Mnemon]] |align="center"|travanj [[404 pr. n. št.|404]] - marec [[358 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja II. |- |[[Artakserks III.|Artakserks III. Noh]] |align="center"|marec [[358 pr. n. št.|358]] - september [[338 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa II. |- |[[Artakserks IV.]] |align="center"|september [[338 pr. n. št.|338]] - junij [[336 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa III. |- |[[Darej III.]] |align="center"|junij [[336 pr. n. št.|336]] - [[330 pr. n. št.]] |align="center"|sin Arsama, bratranec Artakserksa IV. |} === Vzpostavitev in širjenje cesarstva === ==== Kir Veliki ==== {{glavni| Kir II.}} [[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|220px|Kirov relief v Pasargadi, današnji Iran]] Leta 559 pr. n. št. anšanski prestol zasede [[Kir II.]] Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga štejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V začetku Kirove vladavine je bila Perzija še naprej pod nadvlado močnega Medijskega cesarstva. Med letoma 553 in 550 pr. n. št. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame [[Ekbatana|Ekbatano]] (Hagmatana „Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politične moči od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.129.1 Herodot, 1.129.1]</ref> Kir Veliki se je proti bivšemu medijskemu kralju obnašal velikodušno; pustil ga je živeti in mu obljubil, da se bo obnašal kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poročil z Astiagovo hčerjo Amitiso, kas se zdi nelogično, ker bi to bila tako njegova žena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag še enkrat poročil in da je njegova druga žena rodila navedeno hčer.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |title=Astijag, Livius.org |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514015539/http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |url-status=dead }}</ref> Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strateškega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=43}} Prenos politične dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bližnjem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obračunati še s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogočnim [[Lidija|Lidijskim]] in [[Babilon]]skim cesarstvom. Lidijski kralj [[Krez]] (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl priložnost za razširitev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v [[Bitka pri Pterii|bitki pri Pterii]] in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do končne osvojitve lidijskega glavnega mesta [[Sarde]]sa, in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet,{{sfn|Briant|2002|p=46}} a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru. Leta 546 pr. n. št. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj začne nove vojne pohode proti Babiloniji, [[Skitija|Skitiji]], [[Baktrija|Baktriji]] in [[Egipt]]u, ki so bili politična pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska poražena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. št. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob [[Evfrat]]u vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. št. osvojil Baktrijo in [[Sakija|Sakijo]]. Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi [[Partija (satrapija)|Partijo]], [[Drangijana|Drangijano]], [[Arija (satrapija)|Arij]]o, [[Horezm]], [[Gandara|Gandar]]o, del Skitije, [[Sagartija|Sagartijo]], [[Arahozija|Arahozijo]] in južni [[Baludžistan]] (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja. Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s čimer si je perzijski vladar poskušal zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi skušali omiliti nacionalistične napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bližnjega vzhoda. Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogoči ujetim Židom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo porušenega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. št. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo. ==== Kambiz II. ==== {{glavni|Kambiz II.}} [[Slika:Cambyses II capturing Psamtik III.png|thumb|250px|right|Kambiz II. kaznuje Psametika III. - (perzijski pečat)]] Kirov naslednik in njegov sin [[Kambiz II.]] med letoma 525 in 522 pr. n. št. vodi afriške ekspedicije in osvaja Egipt in večji del severovzhodne Afrike; kraljestva Libije, Kirenaike in Nubije.{{sfn|Briant|2002|p=64}} Kambiz se je za puščavsko ekspedicijo pripravil tako, da je sklenil zavezništvo z arabskimi poglavarji, ki so perzijski vojski dobavljali potrebno vodo. Egiptovski faraon [[Amazis II.]] je upal da mu bo zavezništvo z Grki pomagalo da se upre perzijski invaziji. Faraonovo upanje je propadlo, ker so se ciprska mesta in tiran Polikrat z otoka Samosa, ki je posedoval veliko mornarico, odločili priključiti Perziji, medtem ko je poveljnik grških enot Fan iz Halikarnasa prestopil k perzijski vojski. V odločilni [[Bitka pri Peluziji|bitki pri Peluziji]] je bila egiptovska vojska poražena, kmalu zatem pa osvojeno mesto [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Bitka je postala popularna po tem, da so Perzijci kot ščite uporabili mačke, ki so bile Egipčanom svete, pa so se ti predali iz strahu, da jih ne bi poškodovale.<ref>[http://www.crystalinks.com/dynasty27.html 27. dinastija: Kambiz (Crystalinks.com)]</ref> Ujeti faraon [[Psametik III.]] je bil ubit, ker je poskušal z vstajo. Egipčanski zapisi govore, da je Kambiz uradno prevzel [[faraon]]ski naslov. Kambiz II. je iz Egipta poskušal osvojiti Kuš, kraljestvo, ki se je nahajalo v današnjem Sudanu in Etiopiji. Njegova vojska ni uspela prečkati surovo pustinjo in se je ob velikih izgubah vrnila. V času Kambizovih pohodov v Afriki, se je v srcu Perzije pojavil človek, ki je trdil, da je Bardija ([[Smerdis]]), čeprav je bil pravi Smerdis ubit tri leta prej. Bil je to čarovniški uzurpator Gaumati, ki je želel zasesti perzijski prestol, kar mu je tudi uspelo, ker so ga priznali za kralja. Kambiz II. je poskušal obračunati z njim, a je na poti v Pasargad izgubil življenje. Po Darejevih navedbah, je Kambiz naredil samomor, ker je menil da nima možnosti da se vrne na prestol. Grški zgodovinarji Herodot in Ktezije pa navajata, da je bila smrt nesrečen slučaj. ==== Darej Veliki ==== {{glavni| Darej I.}} [[Slika:Darius-Vase.jpg|250px|thumb|right|Darej Veliki (grška vaza)]] Nihče se ni upal upreti lažnemu kralju razen Dareja I. Velikega, ki ga s pomočjo šestih perzijskih plemičev preseneti in ubije leta 522 pr. n. št. Darej Veliki postane perzijski veliki kralj. Poroči se z Atoso, ženo lažnega kralja in hčerko Kira Velikega. Imel je sina Kserksesa I., ki ga bo nasledil. Nenadno zamenjavo na vrhu države so perzijske province videle kot dobro priložnost da se osamosvojijo. V Suzi, Babilonu, Mediji in Sagartiji uporniki zbirajo vojsko. Vendar Darej v dveh letih vse te upore zaduši. Tudi Babilon, ki se je dvakrat uprl, prizna oblast Dareja Velikega. Darej Veliki nadaljuje širiti Perzijsko cesarstvo v Srednjo Azijo in Evropo; leta 512 pr. n. št. začne vojno proti nomadskim Skitom. Velika perzijska vojska je prečkala [[Bospor]] in zavzela vzhodno Trakijo, medtem ko se je [[Makedonija]] prostovoljno priključila Perziji, je ta prešla Donavo. Osvajanje Trakije je bilo pomembno glede nato, kako je bila ta regija bogata z lesom potrebnim za gradnjo ladij in s plemenitimi kovinami.{{sfn|Briant|2002|p=156}} Po umiritvi jonskega upora, Darej Veliki začne načrtovati kako umiriti grške pretnje iz zahoda, oziroma kako kaznovati Atene in Eretrije zaradi podpore jonskemu uporu, pri čemer je bilo opustošeno perzijsko mesto [[Sarde]] v Lidiji.<ref name="Holland, 177.-178.">Holland, str. 177.-178.</ref> V času vladavine Dareja Velikega sta se odvila dva večja pohoda proti sovražnim polisom.<ref name="Holland, 177.-178."/>. Prvi perzijski kazenski pohod se je začel leta 492 pr. n. št. in ga je vodil Mardonij <ref name="Herodot, 6.45.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.45.1 Herodot, 6.45.1]</ref>, zet Dareja Velikega. Ponovno osvoji evropsko regijo Trakijo, ki je nominalno bila del Perzijskega cesarstva že od leta 513 pr. n. št.. Mardonij potem priključi Makedonijo, čeprav je bila kraljevina Makedonija predhodno neodvisni zaveznik Perzijcem.<ref name="Herodot, 6.44.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.44.1 Herodot, 6.44.1]</ref> Njegovi nadaljnji pohodi so bili ustavljeni pri polotoku [[Atos]], kjer mu je bila večina mornarice uničena v veliki nevihti, nakar se je vrnil v Malo Azijo.<ref name="Herodot, 6.45.1"/><ref name="Herodot, 6.44.1"/> Leta 490 pr. n. št. sta bila perzijska vojaška poveljnika Datis in Artafern mlajši, zadolžena od Dareja Velikega, da pripravita kombinirane kopenske in pomorske moči proti [[Atene|Atenam]] in [[Šparta|Šparti]]. Perzijska vojska začne s pohodom proti otoku Naksos, ki se mu maščujejo za neuspešen pohod njihovih jonskih zaveznikov desetletje prej <ref>Holland, str. 183.-186.</ref>, zatem pridejo do Evbeje, kjer je bil eden od dveh glavnih ciljev; mesto Eretrija, ki pade po perzijskem obleganju. Vseeno vojna operacija proti Atenam doživi neuspeh v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]]. Dareja Velikega se spominjamo tudi po gradnji monumentalnih palač v Suzi in veličastnem novem glavnem mestu [[Perzepolis]], ki je služil kot metropola njegovim naslednikom. === Zunanja politika === {{glavni| Grško-perzijske vojne}} ==== Kserkses I. ==== {{glavni|Kserkses I.}} Kserkses I. (perz. Xšayarša: „Vladar heroj“) leta 486 pr. n. št. nasledi svojega očeta Dareja Velikega na perzijskem prestolu. Že v začetku Kserksesove vladavine se pojavijo upori v Egiptu in Grčiji, tako da Kserkses začne vojne pohode s ciljem zatrtja uporov. Po umiritvi v Egiptu, Kserkses zbere glavnino perzijske vojske in krene na pohod proti Atenam in Šparti. Perzijska vojska je pri [[Dardanele|Dardanelah]] prešla na evropsko kopno s pomočjo dveh velikih pontonskih [[most]]ov, ki so predstavljali vrhunski inženirski dosežek tistega časa.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.36.1 Herodot, 7.36.1]</ref> Grška vojska je poskušala zaustaviti Perzijce v [[Bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] in Artemizijo, vendar so jih Perzijci premagali in nadaljevali prodor do zapuščenih Aten, ki jih je Kserkses porušil kot maščevanje za njihovo pomoč jonski vstaji, ko je bilo uničeno mesto Sarde. Atenčani in Špartanci so se umaknili na [[Peloponez]] in na [[Korint]]ski ožini postavili utrdbe. Atenčani so zmago proti Perzijcem dosegli šele v pomorski [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |title=Bitka pri Salamini (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2013-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130923015311/http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |url-status=dead }}</ref>, ko je [[Temistokles]] izkoristil prednosti plitvega in ozkega zaliva v katerem perzijska mornarica ni mogla manevrirati. Ko je slišal za nerede u perzijski satrapiji Babilon, je Kserkses z vojsko odšel iz Grčije in za kontrolo pustil manjši del vojske svojim grškim zaveznikom na čelu z Mardonijem, ki so ga po letu dni Atenci in Špartanci porazili v [[Bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]]. Uradno se je vojna med Perzijci in Grki končala s Kalijinim mirom trideset let po velikih bitkah. U prvim letih vladavine Kserkses spremeni tolerantno perzijsko politiko proti osvojenim narodom, ki sta jo vodila njegova predhodnika Kir in Darej.{{sfn|Briant|2002|p=558}} Po zadušitvi upora v Babilonu, Atenah, Baktriji in Egiptu, jih je kaznoval z rušenjem lokalnih templjev. Titule faraona in babilonskega kralja je ukinil in te države pretvoril v satrapije. Egipčani so se kasneje dvakrat uspešno uprli in si povrnili neodvisnost. Perzijski kralji so vladali Egiptu kot XXVII. in XXXI. dinastija. ==== Artakserks I. ==== {{ glavni|Artakserks I.}} [[Artakserks I.]], Kserksov sin, je nasledil očeta na prestolu leta 465 pr. n. št. po tem ko je bil ubit v dvornih spletkah{{sfn|Briant|2002|p=582-583}}, in takoj zadušil upor v Baktriji. Zatem izvaja pravne in politične reforme v kontekstu redefiniranja odnosov med velikim kraljem in perzijsko aristokracijo.{{sfn|Briant|2002|p=588}} Nadaljuje z gradnjo kompleksa v Perzepolisu, a kljub temu mesto izgublja politični pomen v korist Suze in Babilona. Glede na nekatere hipoteze je Perzepolis postal kraljevsko počitniško mesto, vendar to ni zanesljivo.{{sfn|Briant|2002|p=590}} Po Baktriji, zaradi novic o uboju Kserksesa in visokih davkov, nastanejo novi neredi leta 460 pr. n. št. v Egiptu, kjer je bil ubit satrap, zavzeto mesto Memfis in zaprošena pomoč od Aten.<ref>Diodor Sicilski XI, 71.3-6</ref> Perzija je na upor odgovorila z vojnim pohodom pod vodstvom perzijskega generala Megabiza II., ki je vodil vojsko skozi Judejo in leta 454 pr. n. št. zadušil egipčansko vstajo in ujel vstajnike.{{sfn|Briant|2002|p=592}} Paralelno z nemiri v perzijski provinci Egipt, se krepijo napetosti tudi z grškimi polisi. ==== Kserkses II., Sogdijan in Darej II. ==== {{glavni|Darej II.}} Leta 424 pr. n. št. je Artakserks I. umrl v Suzi, pokopan pa je v kompleksu grobnic Nakš-e Rustam blizu Perzepolisa, kjer so pokopani tudi njegovi predhodniki. Nasledil ga je [[Kserkses II.]], njegov sin in edini legitimni naslednik, ki ga je po samo 45 dneh vladanja ubil polbrat [[Sogdijan]].{{sfn|Briant|2002|p=605}} Ocho (staroperz. Vahuka), drugi polbrat Kserksesa II., po šestih in pol mesecih vladanja Sogdijana vrže s prestola in se okrona kot [[Darej II.]]. Čas je bil politično turbulenten, saj je vsak od navedenih polbratov vodil svojo propagandno kampanjo v dokazovanju svoje pravice do prestola, borba za oblast pa je označila tudi začetek slabljenja Perzijskega cesarstva. Iz obdobja vladavine Dareja II. obstaja omejeno število zgodovinskih virov, ki govore izključno o politični situaciji na zahodnih mejah cesarstva, kjer so še naprej vladala trenja med Grki in Perzijci.{{sfn|Briant|2002|p=610}} Med letoma 411 in 407 pr. n. št. Atenci izkoristijo neorganizirane in nasprotujoče poteze perzijskih satrapov v Mali Aziji in osvojijo del obalnega področja. ==== Artakserks II. Mnemon ==== {{glavni|Artakserks II.}} [[Slika:Persepolis Artaxerxes II tomb.jpg|thumb|right|250px|Grobnica Artakserksa II. v Perzepolisu]] Po tem ko je leta 404 pr. n. št. nasledil svojega očeta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlajšem, ki ga je poskušal usmrtiti takoj po ustoličenju. Poskus atentata je propadel in Kir mlajši postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga pošlje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. št. Kir mlajši v Mali Aziji zbere 10.000 grških plačancev <ref>[[Ksenofont]]: „Anabasis“</ref> in še toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlajši umre, s čimer je upor zadušen in položaj Artakserksa II. okrepljen.{{sfn|Briant|2002|p=640-650}} Politične nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji. Kaznovanje satrapij in mest Male Azije, ki so bili na strani Kira mlajšega, Artakserks II. poveri perzijskemu vojskovodji Tisafernu. Ta poteza obrne nekatera jonska mesta da poiščejo pomoč pri Šparti in špartanski kralj [[Agesilaj II.]] začne z vojnim pohodom v Mali Aziji a brez večjih uspehov.{{sfn|Briant|2002|p=653-664}} Da bi preprečil nadaljnje grške operacije v Mali Aziji, Artakserks II. pomaga Atenam v Korintski vojni s čimer oslabi vpliv Šparte. Po desetih letih vojn, leta 386 pr. n. št. Perzija Grkom diktira ''Kraljevski mir'' na katerega so pristali vsi, od nedavnih sovražnikov Špartancev do nedavnih zaveznikov Atencev.{{sfn|Briant|2002|p=668}} S tem mirom si je Perzija zagotovila mir in stabilnost v svojih pokrajinah ob obali Male Azije, Šparti pa poklonila dominacijo nad grškim kopnim. Čeprav uspešen proti Grkom, je imel Artakserks II. probleme proti Egipčanom, ki so se uspešno uprli neposredno po njegovem ustoličenju na perzijski prestol. Leta 383 pr. n. št. v Egipt pošlje vojsko pod poveljstvom Farnabaza II. in Titrausta. Egipčanski [[faraon]] [[Hakor]] odvrne napadalce. Čeprav ni uspel pokoriti Egipta, je uspešno obranil [[Fenicija|Fenicijo]] od egipčansko-špartanske invazije. Med letoma 366 in 358 pr. n. št. nastane upor v [[Kapadokija|Kapadokiji]], ki pa je hitro zatrt brez posebnih političnih posledic. V času kraljevanja Artakserksa II. se začne malikovanje zoroastrskih božanstev [[Anahita|Anahite]] (perzijska boginja voda in rodnosti ) in [[Mitra (bog sonca)|Mitre]], kar se pri prejšnjih perzijskih kraljih ne omenja, samo izključno [[Ahura Mazda]]. Zgodovinarji dvomijo ali je bila ta religijska praksa uvedena v dobi Kserksesa ali je vseeno obstajala že prej. ==== Artakserks III. in IV. ==== {{glavni|Artakserks III.}} [[Slika:Achaemenid Empire-ArtaxerxesIII conquest.png|thumb|250px|right|Perzijsko cesarstvo na začetku vladavine Artakserksa III. (zeleno) in njegova osvajanja in zatiranja uporov (temno sivo)]] Pred prihodom na prestol je imel Artakserks III. funkcijo satrapa in generala v vojski svojega očeta. Njegov brat Darej, najstarejši sin Artakserksa II. je začel z zaroto z namenom da ubije očeta, a so ga odkrili in ubili. Smrt princa Dareja je za prestolonaslednika postavila sledečega sina Arijaspa, ki je menda naredil samomor po tem ko sta ga [[Artakserks III.]] (tretji kraljev sin) in poveljnik kraljevske garde Tiribaz prepričala, da ga kralj Artakserks II. sumi zarote. Z njegovo smrtjo postane prestolonaslednik četrti sin Arsam, ki je bil tudi ubit. Obupan nad izgubo svojih sinov, Artakserks II. umre v globoki starosti leta 358 pr. n. št., nasledi pa ga Artakserks III. Po nekaterih virih naj bi takoj po zasedbi oblasti dal pobiti vse potomce svojega očeta, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola Perzije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |title=Zgodovina Irana - Ahemenidsko cesarstvo (Iranologie.com) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080619124220/http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |url-status=dead }}</ref> Zgodbe o prihodu Artakserksa III. na perzijski prestol temeljijo izključno na Plutarhovih delih in jih mnogi zgodovinarji nimajo za verodostojne.{{sfn|Briant|2002|p=699-700}} Takoj po prihodu na prestol se Artakserks III. sooči s političnimi nemiri po vsem Perzijskem cesarstva. Okoli leta 351 pr. n. št. začne vojno operacijo obnavljanja kontrole nad Egiptom, ki se je uprl in osamosvojil v času vladavine njegovega očeta Artakserksa II. Istočasno se uprejo tudi v Mali Aziji, ki je s podporo Teb pretila z resnimi zaostritvami.<ref>[http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html Artakserks III. (Livius.org, Jona Lendering)]</ref> Artakserks III. je vodil veliko vojsko v Egipt proti faraonu Nektanebu II. a Perzijci doživijo poraz in se umaknejo nazaj v Azijo. Nedolgo po perzijskem porazu v Egiptu, prepričani v šibkost Perzijskega cesarstva, vladarji Fenicije, Male Azije in Cipra razglasijo neodvisnost. Leta 343 pr. n. št. Artakserks III. pooblasti princa Hidrija iz Karije da zatre upor na Cipru, ki za to zaposli 8.000 grških plačancev in 40 [[Trirema|trirem]], ki jih vodi Atenec Focion.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)">{{Navedi splet |url=http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |title=Artakserkso III. (PersianEmpire.info) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |url-status=dead }}</ref> Ciprska vstaja je hitro zatrta. Istočasno Artakserks III. imenuje sirijskega satrapa Belesija in cilicijskega satrapa Mezeja kot poveljnika pohodov proti feničanskemu mestu [[Sidon]]. Oba satrapa sta doživela poraz proti sidonskemu kralju Teneju, kateremu so na pomoč poslali 40.000 grških plačancev, egiptovski faraon Nektanebo II. in Mentor iz Rodosa. Perzijci so bili prisiljeni k umiku iz Fenicije. Po tem neuspehu se Artakserks III. odloči osebno obračunati s Sidonom. Menda je zbral veliko vojsko 300.000 pešakov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in pomožnih ladij. Prihod te ogromne perzijske vojske pred Sidon je zlomil moralo prebivalcev. Sidonski kralj je neuspešno poskušal pridobiti milost perzijskega vladarja, a je bilo mesto hitro pokorjeno, Tenej pa obsojen izdaje in usmrčen. Takoj po zasedbi Sidona je sledil nov vojni pohod proti Egiptu. Egipčanski faraon [[Nektaneb II.]] svojo vojsko umesti na reki Nil in s tem poskuša izkoristiti številne rečne kanale in močvirja ter podporo mornarice proti premočnemu sovražniku. Ena od egiptovskih strategij je bila tudi zadrževanje Perzijcev in s tem izčrpavanje njihovih zalog ter posledično umik iz Egipta. Vseeno je egipčanska vojska doživela težek poraz, faraon Nektanebo II. zbeži v Memfis in pusti za sabo številna utrjena mesta na milost vojnim enotam, ki so jih varovale. Ko je končno padel tudi Memfis, Nektanebo II. zbeži še južneje v Etiopijo. Po tem dejanju Artakserks III. postane faraon Egipta in ustanovitelj nove XXXI. dinastije. Po povratku v Perzijo je bogato nagradil svoje plačance in se vrnil v Perzepolis kot zmagovalec, ki je po Kambizu II. ponovno uspel pokoriti veliki in bogati Egipt. Artakserks III. naslednjih nekaj let preživi z umirjanjem raznih manjših uporov in nemirov širom cesarstva, vendar do njegove smrti nihče več ni ogrozil cesarstvo ali njega na prestolu. Egipt je ostal del Perzijskega cesarstva vse do prihoda Aleksandra Velikega. Mentor in Bagoas, dva perzijska generala, ki sta med najzaslužnejšimi za zmago v Egiptu, sta napredovala: Bagoas se je vrnil v glavno mesto Perzepolis skupaj z Artakserksom in postal glavni diplomat v mednarodni administraciji. Zadnjih šest let vladavine Artakserksa III. naj bi si zapomnili kot eno od najbolje organiziranih in učinkovitih perzijskih oblasti v zgodovini ahemenidske dinastije.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)"/> Artakserks III. je umrl leta 338 pr. n. št. in je pokopan v Perzepolisu. Grški zgodovinar [[Diodor Sicilski]] trdi, da je perzijski general Bagoas zastrupil Artakserksa III., vendar zapisi na klinopisih (danes v Britanskem muzeju) govorijo, da je kralj umrl naravne smrti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |title=Artakserks IV. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080513084133/http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |url-status=dead }}</ref> Artakserksa III. je na perzijskem prestolu nasledil njegov sin [[Artakserks IV.]], katerega je, po grškim virih, prav tako zastrupil general Bagoas, kot tudi večino perzijskih princev.{{sfn|Olmstead|1948|p=489}} Tako naj bi za postavljanje Dareja III. (nečaka Artakserksa IV.) na mesto perzijskega kralja posredoval sam Bagoas.<ref>Élien, VH XII, 43.; Plutarh - ''Moralia'' 326e, 337e, 340b</ref> ==== Padec cesarstva ==== {{glavni|Darej III.}} Pred prihodom na oblast je bil [[Darej III.]] satrap Armenije in za razliko od njegovih predhodnikov iz ahemenidske dinastije, ni imel nikakršnih izkušenj z vladanjem cesarstva, niti ni kazal ambicij za to. Pomanjkanje teh kvalitet v času velike krize so se pokazale usodne za usodo prvega Perzijskega cesarstva. Darej III. je sam prisilil Bagoasa da popije strup s čimer je končal njegove manipulacije s perzijskim prestolom, izkazal pa se je tudi v dobi vladavine Artakserksa III., ko je kot kraljevski glasnik diplomatsko pomiril dva vojskujoča kralja nomadskih plemen Kadusija na severovzhodu cesarstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |title=Vzpon Darija III. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514021807/http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |url-status=dead }}</ref><ref>Diodor Sicilski, XVII, 6.1-3; Justin X.3</ref> Leta 336 pr. n. št. je bil [[Filip II. Makedonski]] imenovan za voditelja Korintske lige in je načrtoval invazijo na maloazijska grška mesta pod perzijskim nadzorom.<ref name="britannica.com">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151631/Darius-III Enciklopedija Britannica: Darij III.]</ref> Spomladi pošlje svoja generala Parmeniona in Atala v »osvoboditev« teh mest, a je bil v času njihovih vojnih pohodov Filip II. Makedonski istega leta ubit. Leta 334 pr. n. št. sin Filipa II., [[Aleksander Makedonski]], postane voditelj Korintske lige in vodi kombinirano makedonsko vojsko v invazijo na perzijsko Malo Azijo. Po Aleksandrovem prodoru v Azijo, makedonska vojska premaga maloazijske Perzijce v [[Bitka pri Graniku|bitki pri Graniku]]. Darej III. ni sodeloval v tej bitki, ki jo je smatral za navaden obrobni upor, ki so bilo pogosti v tem času, niti ni slutil kaj ima Aleksander Makedonski v načrtu. Mislil je, da bodo perzijski satrapi obračunali z Aleksandrom in je mirno ostal v svoji prestolnici Perzepolis. Šele leto in pol po bitki pri Graniku, leta 333 pr. n. št. se Darej III. odloči zbrati vojsko in osebno obračunati z makedonskim osvajalcem. V [[Bitka pri Isu|bitki pri Isu]] se Perzijci skupaj z grškimi plačanci spopadejo z makedonskimi in korintskimi vojaki. Aleksandrova vojska jih preko boka zaobide in porazi perzijsko vojsko. Okoliščine so bile na strani Dareja III. leta 331 pr. n. št., ko je pred [[Bitka pri Gavgameli|bitko pri Gavgameli]] zbral precejšnje število skupin in jih dobro organiziral ter dobil vojaško podporo večine perzijskih satrapov. Kljub vsem tem ugodnim dejavnikom, Darej III. ponovno izgubi bitko proti Aleksandru in je moral spet bežati, da bi se rešil makedonskih preganjalcev. Zbežal je v mesto Ekbatana, kjer je poskušal zbrati novo vojsko za boj proti Aleksandru. Aleksander Makedonski je istočasno zasedel Babilon, Suzo in perzijsko prestolnico Perzepolis. Po tem ko je porazil Ariobarzana v bitki pri Perzijskih vratih (Tang i-Khas), bi Aleksander že lahko proglasil zmago, a je nadaljeval preganjati Dareja III., ki je bežal proti vzhodu.<ref>[http://thenagain.info/WebChron/MiddleEast/DariusIII.html Darij III. (ThenAgain.info)]</ref> Na begu, ga je baktrijski satrap Bes, ki se je pri [[bitka pri Gavgameli|Gavgameli]] boril skupaj z Darejem III. in ki se je predstavljal kot njegov privrženi zaveznik, izdal zaradi osebnih interesov.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} [[Slika:Den Leichnam des Darius.jpg|thumb|250px|right|Aleksandwr Makedonski prekriva mrtvo telo Darwja III. s svojim plaščem (bakrorez iz 18. stoletja)]] Leta 330 pr. n. št. je satrap Bes ubil Dareja III. in pustil njegovo truplo na vozu, ki so ga našli makedonski vojaki.<ref name="britannica.com"/> Ta dogodek je razočaral Aleksandra, ki je želel Dareja III. ujeti živega. Ko je zagledal mrtvo Darejvo telo, je vzel njegov kraljevski prstan,njegovo telo pa poslal v Perzepolis, kjer so ga pokopali v kraljevskih grobnicah z vsemi častmi. Po pokopu se je Aleksander leta 334 pr. n. št. poročil z njegovo hčerjo Stateiro II. (Roksana Baktrijska ) in tako utrdil vlogo naslednika perzijskega kralja. Satrap Bes se je tudi pokušal predstaviti kot njegov naslednik in se imenoval kot Artakserks V. ter se predstavil vzhodnim ostankom Perzijskega cesarstva kot veliki kralj Perzije.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Kmalu so ga ujeli makedonski vojaki, Aleksander Makedonski pa ga je dal mučiti in ubiti, ker ga je smatral za izdajalca perzijske kraljevske hiše. Ahemenidsko dinastijo je nadaljeval sam Aleksander, ki se je kot rečeno, poročil z Darejevo hčerjo Stateiro II. Po eni od teorij naj bi sam Aleksander tudi pripadal ahemenidski veji, ker se trdi, da je bil sin perzijskega cesarja Artakserksa III. in makedonske princese, ki jo je Filip II. Makedonski poslal v znak politične pomiritve. Aleksander Makedonski umre v Babilonu leta 323 pr. n. št., a istega leta v boju za oblast ubijejo vse njegove žene in otroke, s tem pa se definitivno konča ahemenidska dinastija.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Perziji bo naslednjih sto let vladala helenistična dinastija [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidov]], ki bo potisnila iranski narod Partom in ustanovila tretjo iransko kraljevsko dinastijo [[Partsko cesarstvo|Arsakidov]], njih pa bo pokorila perzijska dinastija [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in ustanovila četrto iransko, oziroma drugo Perzijsko cesarstvo. == Politika in administracija == Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država v kateri so Perzijci dominirali na večini vojaških in civilnih funkcijah. Državna uprava je bila razdeljena na province, ki so se imenovale »države« (staroperzijsko ''dahyāva'') ali ''satrapije'' (starogrška izpeljanka perzijske besede ''xšaçapāvan'' kar pomeni „zaščitnik kraljestva“). Zahvaljujoč taki ureditvi je Ahemenidsko cesarstvo pogosto imenovano prva federacija v zgodovini. Perzijske pokrajine so bile različnih in nedefiniranih velikosti, z njimi so vladali lokalni vladarji (''satrap''), ki je imel moč sprejemati zakone a le na lokalnem nivoju. Zaradi indo-iranskega nasledstva, je bilo cesarstvo fevdalna družba, ki je temeljila na osebni predanosti med velikim kraljem in vsemi njegovimi subjekti.<ref>Geo Widengren: ''Der Feudalismus im alten Iran'', Köln, 1969.</ref> Največ pooblastil za kraljem so imeli perzijski plemiči, ki so bili zadolženi za formiranje sodišč. Kraljevski dvor jih je imenoval ''podaniki'' oziroma ''sledilci''.<ref>staroperzijsko ''bandaka'' DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Njihova lojalnost je bila velikodušno nagrajena od kralja, za nezaupanje ali izdajo pa so bili strogo kaznovani.<ref>DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Družba kot celota je bila podložna velikemu kralju, ki se je predstavljal kot podrejen Ahura Mazdi (zoroastrski ''Bog dobrega''). Obstoj specifičnih institucionalnih razredov ali kast v Ahemenidskem cesarstvu ni mogoče dokazati. Iz Darejevih napisov v Behistunu pa se da zaključiti, da so perzijski veliki kralji glorificirali svoje arijsko (iransko) poreklo in vključili fraze v katerih se Ahura Mazda imenuje ''Bog Arijcev''. Za razliko od drugih vzhodnjaških narodov te dobe (npr. Hetiti, Asirci, Židje) pri katerih sočutje in strpnost niso bile religijsko zaželene lastnosti ali so se povezovale kot slabost, so bili ahemenidski kralji zelo liberalni in tolerantni proti osvojenim narodom in so take postopke smatrali kot vrlino na katero je treba biti ponosen. Prav tako so odobravali znatno avtonomijo pokorjenim narodom.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Združevanje narodov se je nanašalo izključno na upravni nivo, brez kakršnihkoli namenov vzpostaviti kulturno enotnost. Vsak narod je imel možnost zadržati svoje običaje, politično organiziranost, jezik in religijo. Skupno delo mnogih narodov ob gradnji monumentalnih stavb v Suzi in Perzepolisu je igralo veliko vlogo pri medsebojni toleranci in asimilaciji raznih narodov. === Obseg cesarstva === Računanje površine Ahemenidskega cesarstva je kontroverzno in se ne more natančno določiti iz več razlogov: nasprotujočih si informacij o prodoru perzijskih osvajanj, nepoznavanja ali so bila določena ozemlja naseljena ali ne, nemogoče identifikacije določenih držav ki jih omenjajo perzijski zapisi, pogostim uporom in občasnim izgubam ozemelj, itd. Najtežje je določiti meje v severovzhodni Afriki, ker se zagotovo ne ve do kam je prišla vojska Kambiza II. pri pohodih južno in zahodno od Egipta. Prav tako Herodot trdi, da je Darejeva vojska prišla do reke Volge v času pohoda v Evropo kar ni zanesljivo, kompleksnost merjenja otežuje tudi konstantno menjanje mej v prostrani Sredini Aziji, kjer so bili velike vojne proti skitskim plemenom. Po približnem določanju najširših ahemenidskih mej preslikano preko 38 modernih držav iz treh kontinentov, je površina Ahemenidskega cesarstva okoli leta 490 pr. n. št. v času vladavine Dareja Velikega znašala okoli 10,7 milijonov km², kar je daleč največje cesarstvo v zgodovini starega veka; večje tudi od Trajanovega Rimskega cesarstva, cesarstva Aleksandra Makedonskega ali kitajskega Han cesarstva. Po modernih ocenah je Ahemenidsko cesarstvo v tem času obsegalo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, kar predstavlja največji delež v vsej zgodovini. {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Moderna država''' !style="background:gold;"|'''Odstotek''' !style="background:gold;"|'''Skupna površina (km²)''' !style="background:gold;"|'''Del nekdanjega cesarstva (km²)''' |+ |- |'''[[Iran]]''' |align="center"|100% |align="center"|1.648.000 |align="center"|1.648.000 |- |[[Makedonija]] |align="center"|75% |align="center"|25.333 |align="center"|19.000 |- |[[Grčija]] |align="center"|40% |align="center"|131.940 |align="center"|52.776 |- |[[Bolgarija]] |align="center"|80% |align="center"|110.910 |align="center"|88.728 |- |[[Romunija]] |align="center"|15% |align="center"|237.500 |align="center"|35.625 |- |[[Turčija]] |align="center"|100% |align="center"|780.580 |align="center"|780.580 |- |[[Ciper]] |align="center"|100% |align="center"|9.250 |align="center"|9.250 |- |[[Libija]] |align="center"|20% |align="center"|1.759.540 |align="center"|351.908 |- |[[Egipt]] |align="center"|90% |align="center"|1.001.450 |align="center"|901.305 |- |[[Sudan]] |align="center"|30% |align="center"|2.505.810 |align="center"|751.743 |- |[[Eritreja]] |align="center"|100% |align="center"|121.320 |align="center"|121.320 |- |[[Džibuti]] |align="center"|100% |align="center"|23.000 |align="center"|23.000 |- |[[Etiopija]] |align="center"|25% |align="center"|1.127.127 |align="center"|281.781 |- |[[Libanon]] |align="center"|100% |align="center"|10.400 |align="center"|10.400 |- |[[Izrael]] |align="center"|100% |align="center"|20.770 |align="center"|20.770 |- |[[Država Palestina|Palestina]] |align="center"|100% |align="center"|6.220 |align="center"|6.220 |- |[[Sirija]] |align="center"|100% |align="center"|185.180 |align="center"|185.180 |- |[[Jordanija]] |align="center"|100% |align="center"|92.300 |align="center"|92.300 |- |[[Savdska Arabija]] |align="center"|20% |align="center"|2.149.690 |align="center"|429.938 |- |[[Bahrajn]] |align="center"|100% |align="center"|665 |align="center"|665 |- |[[Združeni arabski emirati]] |align="center"|80% |align="center"|83.600 |align="center"|66.880 |- |[[Katar]] |align="center"|100% |align="center"|11.437 |align="center"|11.437 |- |[[Oman]] |align="center"|35% |align="center"|309.500 |align="center"|108.325 |- |[[Kuvajt]] |align="center"|100% |align="center"|17.820 |align="center"|17.820 |- |[[Irak]] |align="center"|100% |align="center"|437.072 |align="center"|437.072 |- |[[Azerbajdžan]] |align="center"|100% |align="center"|86.600 |align="center"|86.600 |- |[[Armenija]] |align="center"|100% |align="center"|29.800 |align="center"|29.800 |- |[[Gruzija]] |align="center"|100% |align="center"|69.700 |align="center"|69.700 |- |[[Rusija]] |align="center"|3% |align="center"|17.075.200 |align="center"|512.256 |- |[[Turkmenistan]] |align="center"|95% |align="center"|488.100 |align="center"|463.695 |- |[[Uzbekistan]] |align="center"|75% |align="center"|447.400 |align="center"|335.550 |- |[[Kazahstan]] |align="center"|30% |align="center"|2.717.300 |align="center"|815.190 |- |[[Kirgizistan]] |align="center"|85% |align="center"|198.500 |align="center"|168.725 |- |[[Tadžikistan]] |align="center"|100% |align="center"|143.100 |align="center"|143.100 |- |[[Afganistan]] |align="center"|100% |align="center"|647.500 |align="center"|647.500 |- |[[Pakistan]] |align="center"|95% |align="center"|803.940 |align="center"|763.743 |- |[[Indija]] |align="center"|4% |align="center"|3.287.590 |align="center"|131.504 |- |[[Kitajska]] |align="center"|1% |align="center"|9.595.960 |align="center"|95.959 |- style="background:wheat;" |'''Skupaj''' |align="center"| |align="center"| |align="center"|'''10.715.346&nbsp;km²''' |} === Vlada in administrativni centri === Administrativno središče Ahemenidskega Perzijskega cesarstva je bila kraljeva palača, kjer je bila uprava organizirana po vzoru iz Babilonije. Upravni organi kot sodstvo so bili strogo organizirani, še posebej po Kirovih in Darejvih reformah. Kot diplomatski jezik se je uporabljal cesarski aramejski, ki je širšo uporabo doživel tekom vladavine Dareja Velikega. V času Kira Velikega, je bilo glavno mesto cesarstva najprej Ekbatana, center moči pa se je hitro preselil v novonastalo mesto [[Pasargad]], ki ga je dal zgraditi sam Kir. S prihodom Dareja I. na oblast, administrativno glavno mesto postane Suza, zatem pa Perzepolis. Grški avtorji trdijo, da so Perzijci menjali funkcijo glavnega mesta glede na gletne čase; Suza je naj bila glavno mesto pozimi, [[Ekbatana]] poleti, [[Perzepolis]] jeseni, preostanek leta pa [[Babilon]].<ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.6.22); Ksenofont: „Anabasis“ (3.5.l5)</ref> Po nekaterih teorijah, Pasargad in Perzepolis nista bili glavni temveč ceremonijalni mesti. === Satrapije === {{glavni|Satrapija}} Organizacija cesarstva v satrapije je prisotna od dobe vladavine Kira Velikega, ki je dovolil da lokalni vladarji zadržijo oblast nad njihovim področji. To ideološko strategijo je kasneje uveljavil tudi Kirov sin Kambiz II. in njihovi nasledniki. Toleranca obstoječih lokalnih religij in uprav je pri pokorjenih narodih ustvarila velike simpatije do Perzijcev, lokalni vladarji so jim postali politično zelo privrženi. Satrapi so imeli status ''zaščitnikov kraljestva'', imenoval jih je perzijski veliki kralj za nedoločen čas. Kot titula že implicira, so bili lokalni vladarji praktično ''čuvarji reda in miru'' in ne podrejeni kralji. Vseeno pa so bili direktno odgovorni za izvajanje globalne perzijske politike, zbiranje davkov, izvajanje zakonov in stabilnost lokalnega gospodarstva. Prav tako so imeli pooblastilo se pregovarjati s sosednimi državama in se vojskovati. Satrapi so bili v glavnem izbrani iz plemiških perzijskih in medijskih družin, ki so imeli privilegiran politični položaj glede na ostale narode cesarstva, a neredko so bili izbrani tudii sami perzijski princi.{{sfn|Briant|2002|p=91}} Primer: Histasp (oče Dareja Velikega) je bil namestnik v Partiji<ref>DB II.93ff.</ref>, Kserksesov brat Masist je bil namestnik Baktrije.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+9.113.1 Herodot, 9.113.1]</ref> Delo satrapov je veliki kralj nadzoroval s pomočjo specialno izurjenih nadzornikov imenovanih ''Kraljeve oči in ušesa''<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.114.1 Herodot, 1.114.1]</ref><ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.2.10-12, 6.16)</ref>, ki so predhodnica modernih obveščevalnih agencij. Ti inšpektorji so tajno potovali po cesarstvu in od velikega kralja lahko zahtevali tudi vojaško pomoč v primeru nevarnosti. Opravljali so nenajavljene kontrole v vseh satrapijah in vsako nepravilnost prijavili kraljevskemu dvoru ali direktno perzijskemu kralju. Satrapi so imeli v različnih obdobjih ahemenidske zgodovine različna politična pooblastila, ki so kulminirale v začetku in sredini 4. stoletja pr. n. št., ko so imeli posamezni satrapi tako moč, da so lahko direktno ogrožali sam perzijski prestol. === Darejeve reforme === {{glavni|Darej I.}} Veliki reformator in organizator Darej Veliki je reformiral perzijski administrativni in pravni aparat. Njegova revizija se je nanašala na zakone pričevanja, depozita, podkupovanja in nasilja. Mnogi narodi iz Darejvega časa so začeli uporabljati perzijsko besedo ''dāta'' (zakon; kraljev zakon). Cesarstvo je sestavljalo 20 pokrajin (satrapij), ki so jih upravljali lokalni vladarji, ki so imeli pravico na specifične zakone, predpise, tradicije in elito. Visoka stopnja lokalne politične avtonomije ni vključevala tudi oblast nad vojsko. Davčni sistem je omogočal velike dohodke v zlatu in srebru. Vsaka provinca je imela neodvisnega finančnega kontrolorja, neodvisnega vojaškega koordinatorja in satrapa, ki je nadzoroval administracijo in zakon. Vsi trije so bili direktno odgovorni velikemu kralju. Število satrapij se je povečalo, da bi se olajšala administracija ali i zmanjšala njihova politična moč. Taka organizacija in delitev oblasti je bila razlog stabilnosti in celovitosti države, ker so bile možnosti za upiranje ali odvajanje zmanjšane na minimum Darej je tudi povečal število članov državne uprave, ki je bila sestavljena iz pisarjev, ki so pošiljali zakone in odredbe po cesarstvu. Po zapisih v Behistunu Darej omenja skupaj 23 satrapij. To so bile: Perzija, Elam, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipt, Morski narodi, Lidija, Jonija, Medija, Armenija, Kapadokija, Partija, Drangijana, Arija, Horezm, Baktrija, Sogdijana, Gandara, Skitija, Satagidija, Arahozija in Maka.<ref>DB I.14-7</ref> Pokorjeni narodi so prikazani tudi na vzhodnem monumentalnem stopnišču Perzepolisa, kjer so narodi vseh satrapi v iranskega novega leta (Novruz) prinašali darila perzijskemu kralju. Darej je poznan tud i kot sijajen ekonomist. Reformiral je gospodarstvo in uvedel zlati denar ''darik'' kot fiksno plačilno sredstvo. Razvijal je trgovino znotraj cesarstva in z oddaljenimi državami. Pošiljal je odprave na čelu s karijskim kapetanom Skilaksom, ki so raziskovale celo obalo Indijskega oceana od Indije do Afrike. Tekom njegove vladavine je populacija narasla, v mestih je cvetela obrt in industrija. Fizikalne enote kot masa in dolžina so bile standardizirane tzv. ''kraljevsko mero'', čeprav so Egipčani in Babilonci še vedno uporabljali svoje merske enote. Taki predpisi so poenostavili mednarodno trgovino, kar je imelo velik vpliv na rast perzijskega gospodarstva, kot tudi na razvoj komunikacij in administrativne mreže. === Zakoni in pravosodje === {{glavni|Kirov valj}} Kir II. in Darej I. sta najbolj poznana zakonodajalca med ahemenidskimi velikimi kralji. Ti zakoni se posebej nanašajo na državljanske pravice, ki so kasneje močno vplivali na zakonodajalce drugih cesarstev na Bližnjem vzhodu.{{sfn|Olmstead|1948|p=122}} Na žalost se razen Kirovega valja ni ohranilo več zakonskih dokumentov. [[Kirov valj]] velja za prvi tekst v zgodovini, ki govori o človekovih pravicah in opisuje altruistično vizijo družbe te dobe<ref>[http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php Shapour Ghasemi: „Kirov cilinder“ (Iran Chamber)]</ref>: * Tekst priznava suverenost pokorjenim narodom in predlaga mirno reševanje vsakega spora. * Prepovedano je suženjstvo in prisilno delo, navedena je pravica do plačila, dela in imetja. * Jamči se svoboda vere in pravica do konverzije, svoboda gibanja in spoštovanje tradicije in običajev. * Uvaja se načelo individualne odgovornosti za storjene zločine. * Omenja se spoštovanje predpisanih pravic, borba proti zatiranju in pravica do življenja. Čeprav so bili vsi ahemenidski vladarji zakonodajalci, se Darej Veliki posebej izpostavlja zaradi obsežnih reform pravnega reda. Reorganiziranje Perzijskega cesarstva je zahtevalo velike prilagoditve zakonov po celem ozemlju in so predstavljale bistvene komponente javnega reda. Vsi perzijski napisi iz te dobe poudarjajo Dareja kot zakonodajalca in navajajo njegovo privrženost „božjemu zakonu“ in nazorom, ki jih je predstavljala zoroastrska religija.<ref>Darejevi napisi (DB I.22ff.); Kserksovi napisi (XPh 49f., 51.-53.)</ref> Kraljevi zakoni so dajali istočasno pomen lokalnim zakonom in običajem, o čemer pričajo zapisi v egipčanskih templjih zgrajenih v Memfisu, Edfuu in Veliki Oazi.<ref>Diodor Sicilski, 1.95.4</ref> V egipčanski tradiciji velja Darej za enega od največjih dobrotnikov in zakonodajalcem v egipčanski zgodovini. V Bibliji se navaja kako je Darej Židom dovolil obnovo Salomonovega templja, zaradi česar si je zagotovil častno mesto v judaizmu <ref>[[Biblija]] - Ezri (7:11-26)</ref>, kot tudi Kir Veliki, ki je osvobodil Žide iz babilonskega suženjstva. Podoben odnos je imel Darej tudi pri Grkih, ki jim je financiral gradnjo velikih templjev, ukinjal suženjstvo v grških mestih in Apolonova sveta območja oprostil davkov. To je ustvarilo velike simpatije jonskih in makedonskih Grkov do Dariju, zato so se postavili na perzijsko stran v času Grško-perzijskih vojn. Perzijski veliki kralj je bil odgovoren tudi za sodstvo, zato je osebno imenoval sodnike, ki so se imenovali „kraljevi sodniki“ <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.31.1 Herodot, 3.31.1]</ref>, zaradi česar je načelo absolutne oblasti kralja nesporno. Vloga sodnikov je bila vodenje pravne administracije in izvajanje sprejetih zakonov. Herodot v svojih delih opisuje osnovna načela perzijskih sodišč, ki se morajo znajti v vseh okoliščinah <ref>[http://remacle.org/bloodwolf/historiens/herodote/polymnie.htm Herodot, 7.194.1-2]</ref>: pazljivo pregledati dejstva, preveriti kriminalno ozadnje posameznika, itd. Ta določila temeljijo na zoroastrskih nazorih. Perzijski vladarji so dajali pravici veliko težo; grški zgodovinarji so pisali, kako so bili skorumpirani sodniki kaznovani s smrtjo. Kazni za kriminalce so bile zelo stroge v vseh delih regije.<ref>DB II.73.-76., 88.-91.</ref> == Gospodarstvo == === Monetarni sistem === {{glavni|Darik}} [[Slika:Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg|thumb|right|250px|''Tip IIIb''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Darik tip IIIb (enciklopedija Iranica) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> perzijskega darika iz okoli 490 pr. n. št.]] [[Slika:Pharnabazus silver stater as Satrap of Cilicia 379 374 BC.jpg|thumb|left|250px|Srebrni stater iz dobe cilicijska satrapa Farnabaza III. (379 pr. n. št. - 374 pr. n. št.), Britanski muzej]] Darej I. je bil verjetno prvi ahemenidski veliki kralj, ki je dal kovati lastno valuto<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+4.166.1 Herodot, 4.166.1]</ref>, perzijski zlati darik.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Enciklopedija Iranica: Darik |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> Na tem kovancu je perzijski kralj prikazan v vojaški pozi kar predstavlja tako ideološko kot ekonomsko simboliko. Razen zlatega darika, so kovali tudi srebrni denar znan kot siglos. Glede na to, da je Darej uveljavil standardizirane merske enote, je bila masa darika določena s strogimi predpisi. To je bila revolucionarna metoda monetarnega sistema, ki je poenostavila trgovino in bančništvo. Darik je bil zelo dobre kvalitete<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151554/daric Enciklopedija Britannica: Darik]</ref>, s čistočo 95.83%<ref>Charles Anthon, ''A Classical Dictionary'', Harper & Brothers, New York (1841.)</ref> in maso 8.385 grama.<ref>{{Navedi splet |url=http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |title=Darik (Numizmatika - Antikviteti |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723015554/http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |url-status=dead }}</ref> Stari Grki menili, da je ime za kovanec „darik“ (grško dareikós statḗr) izpeljanka od imena perzijskega kralja Dareja Velikega, bolj verjetno pa je izpeljanka iz perzijske besede „zarig“ kar pomeni zlato. Kovanje zlatega kovnca je bila isključna pravica perzijskega kralja. Istočasno je bil v cesarstvu v uporabi tudi srebrni šekel ali grško siglos, katerega uporaba datira še iz Mezopotamije okoli 3000 pr. n. št. Siglos je imel čistočo okoli 90% , težo okoli 5,56 grama in dvajset kovancev siglosa je bilo vredno en darik. Kovance so občasno kovali tudi satrapi širom po cesarstvu. Prehod na denarni sistem ''darika'' je naveden na glinenih zapisih najdenih v Perzepolisu. V prvih letih vladavine Dareja Velikega se je plačevalo v glavnem v naravi, tako da je sistem polno veljavo doživel šele v času vladanja Darejvega sina in naslednika, Kserksa I. Velikega. Medtem je bila trgovina z drugimi državami večinoma zasnovana na izmenjavi v naravi. Perzijska valuta je igrala važno vlogo v trgovini z grškimi provincami. Reforma monetarnega sistema je bila samo delna, glede nato kako so perzijski kralji zbirali zlato v svojih zakladnicah, saj večina plemenitih kovin ni bila nikoli spremenjena v kovance. === Davčni sistem === V času vladavine Kira Velikega in Kambiza II. so perzijski kralji kot [[davek]] dobivali razna darila od pokorjenih narodov. Od vladavine Dareja Velikega dalje pa so vsa davčna območja (približno so sledila satrapijam) morali plačevati fiksni davek, ki je bil določen s količino zlata in srebra, ta pa je bila odvisna od naravnih resursov satrapije. Nekatera davčna območja, siromašna s plemenitimi kovinami, so davek plačala s posebnimi resursi; konji, lesom, žitaricami, itd. Ta oblika fiksnega davka je bila vsiljena vsem pokorejnim državam, razen regije Fars (Perzija), v kateri so živeli Perzijci.<ref>DB I.19ff., I.22ff., 23ff.</ref> Zbrana sredstva so uporabljali za financiranje stroškov države in kraljevega dvora; plačila uslužbencev, javnih del, gradnjo prometnic, kanalov, palač, itd. Davki so bili glavni vir prihodkov za Perzijsko cesarstvo. Zbrano [[zlato]] in [[srebro]] so hranili v kraljevskih zakladnicah v Perzepolisu, Suzi in Ekbatani.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.96.1 Herodot, 3.96.1]</ref> Pri arheoloških raziskovanjih v Perzepolisu so odkrili na tisoče glinenih zapisov v [[klinopis]]u, ki so detajlno opisovali aktivnosti davčnih uslužbencev. Napisani so tudi druge vrste prihodkov: pristojbine za ceste ali mesto, ki so se plačevale na cestah ali na vhodu v mesto. Delo davčnih uslužbencev v satrapijah so izvajali tajni inšpektorji, ki so jih imenovali ''kraljeve oči in ušesa'' in ki so pošiljali poročila o lokalnih poslih. Detajlna [[statistika]] o davkih je zapisana v [[Herodot]]ovim delih, kjer z veliko natančnostjo opisuje fiksne davke določene posametnim satrapijam. Herodotov popis sestoji iz 20 območij Perzijskega cesarstva in navaja davke iz dobe Dareja I. Velikega (549 - 486 pr. n. št.), katerega vladavina se je končala vsega dve leti pred Herodotovim rojstvom. Ne glede na tradicionalno vprašljivo verodostojnost statistike grškega zgodovinarja, so njegovi podatki primeren pokazatelj ekonomske moči posamezne pokrajine v cesarstvu. Količina davka je bila izražena v ''talentih'', starodavni meri za maso - enota 1 talent odgovarja masi vode v polno izpolnjeni amfori.<ref>[http://www.unitconversion.org/weight/talent-biblical-hebrew-conversion.html Talent (unitconversion.org)]</ref> [[Grški talent|Grški]] ali antični talent je znašal 26&nbsp;kg,<ref name="Humphrey">John William Humphrey, John Peter Oleson i Andrew Neil Sherwood: ''Greek and Roman technology'', str. 487.</ref> [[Egipčanski talent|egipčanski]] 27&nbsp;kg<ref name="Humphrey"/>, in [[babilonski talent|babilonski]] 30,3&nbsp;kg<ref>Robin Waterfield i Carolyn Dewald: ''Herodotus - The histories'', 1998., str. 593.</ref>. Preračunano v današnji denar je bil grški ''talent'' srebra vreden od 20.000 $ (tečaj iz leta 2004) <ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Crassus*.html ''Life of Crassus'', University of Chicago]</ref>. Tudi vrednost starodavnega ''talenta'' srebra se ocenjuje kot ekvivalent devetletnega strokovnega dela enega človeka.<ref>{{Navedi splet |url=http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |title=Darel Engen: ''The Economy of Ancient Greece'', EH.Net Encyclopedia, 2004. |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2006-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060502201333/http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |url-status=dead }}</ref> === Promet === {{glavni|Kraljevska cesta}} [[Slika:Map achaemenid empire en.png|250px|right|thumb|Karta Perzijskega cesarstva z označeno Kraljevsko cesto]] Da bi olajšal komunikacijo po ogromnem cesarstvu, je Darej Veliki dal zgraditi mrežo dobrih [[Cesta|cest]], od katerih je najbolj znana [[Kraljevska cesta]]. Potekala je od lidijskega mesta [[Sarde]] na zahodu do perzijskih mest [[Suza, Perzija|Suza]], [[Pasargad]] in [[Perzepolis]] na vzhodu.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+5.52.1 Herodot, 5.52-54]</ref> Razdalja med dvema mestoma je bila 2.700&nbsp;km in sli na konjih so to razdaljo prepotovali samo v sedmih dneh. Gradnja tako dolge in sofisticirane ceste skozi maloazijske gore, asirske puščave, babilonska močvirja in neprehodna področja zahodnega Irana je predstavljala vrhunec antičnega znanja gradbeništva. Zaradi njene izjemne kvalitete so cesto uporabljali tudi v rimski dobi v času [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, skoraj 700 let po Dareju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |title=Kraljevska cesta (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629155230/http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |url-status=dead }}</ref> Dareja bomo pomnili tudi po [[Sueški prekop|Sueškem prekopu]], ki ga je dal zgraditi med [[Nil]]om in [[Suez]]om, kjer so perzijske ladje prehajale iz [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Mediteran]] in obratno. Spoštovanja vredni dosežki perzijskih inženirjev so bili izvedeni tudi v dobi Darejevega sina Kserksesa, ki je ob pohodu proti Grčiji dal zgraditi dva [[Pontonski most|pontonska mostova]] preko [[Dardanele|Dardanel]], da bi omogočil lažji prehod svoji vojski na evropska tla, skozi polotok [[Atos]] pa, zaradi pogostih neviht, ki so pretile perzijski mornarici, skopal dvokilometrski kanal.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |title=The Canal of Xerxes in Northern Greece: (1991.-2001.) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2008-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080111050229/http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |url-status=dead }}</ref> === Poljedelstvo in namakanje === {{glavni|Kanat}} [[Slika:Qanat-3.svg|thumb|right|250px|Prerez kanata (3D prerez)]] Doba Ahemenidov je prinesla velike spremembe v poljedelstvu, ki je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu cesarstva. Izboljšano je bilo namakanje, še posebej v področjih, kjer je bil dostop do vode omejen: Egipt, Babilonija, Iran ter Srednja Azija. Namakanje se je vršilo s pomočjo kompleksnih sistemov - [[kanat]]ov, ki so jih razvili stari Perzijci. Ta sistem je še posebej vplival na razvoj modernega Irana in Afganistana, kjer se ta sistem še danes uporablja, pa tudi drugje po svetu. Perzijski kralji so spodbujali gradnjo teh podzemnih kanalov za namakanje tudi s tem, da so jih tistim, ki so sodelovali pri gradnji dajali v najem za dobo petih generacij.<ref>Polibije, 10.28.3</ref> Kanat je sistem, ki sestoji od niza vertikalnih jaškov podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim kanalom. Osnovne značilnosti so: * Učinkovito pridobivanje velikih količin sveže vode iz podzemlja brez potrebe po črpanju. Pretok vode se vrši z gravitacijo, cilj je nižje od vira, ki je najpogosteje gorski vodonosnik. * Omogoča pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vroča, brez izgub zaradi izhlapevanja in puščanja. Izvedba kanatov je običajna za področja, kjer so izviri vode neposredno v podnožju gora ali tam kjer je izvir najbližji površini terena. Glavni lastniki polj in kmetij so bili iranski plemiči, templji in tedanja podjetja. Razvoj poljedelstva in namakanja je pripomogel k razvoju slavnih perzijskih vrtov.<ref>Albert T. Clay: ''Business documents of Murashû sons of Nippur dated in the reign of Darius II'', Philadelphia; Department of Archæology and Palæontology of the University of Pennsylvania, 1904.</ref> Po elamskem klinopisu, najdenem v Perzepolisu, je Pasargad v staroperzijskem jeziku imenovan ''Batrakataš'' ali ''Pâthragâda'' (''Perzijski vrt''), današnje ime pa ima koren v grški izpeljanki. Velja, da grška beseda za raj ''paradeisos'' izvira od imena mesta Pasargad, ki je bil v starem veku poznan po prelepih vrtovih širom sveta. == Vojska == [[Slika:Persian warriors from Berlin Museum.jpg|250px|right|thumb|Perzijski vojaki iz starodavnega reliefa]] [[Slika:Pasargadae 2.jpg|thumb|250px|right|Grobnica Kira Velikega]] Perzijska vojska je predstavljala okostje cesarske moči in ni imela pravega tekmeca v svetu v starem veku vse do prihoda Aleksandra Velikega. Glede na to kako veliko in prostrano je bilo Perzijsko cesarstvo, s kraji oddaljenimi tisoče kilometrov in z različnimi geografskimi karakteristikami, je bila za njegovo kontrolo potrebna zahtevna vojaška veščina. V času Kira Velikega, ko je Perzija še bila pod dominacijo močne Medije, so se bili vsi Perzijci dolžni boriti za perzijskega kralja. Poleg velikega strateškega pomena, je perzijska vojska igrala tudi veliko politično vlogo zagotavljanja politične enotnosti med vsemi območji, ki so bili pod oblastjo Ahemenidov. Elito perzijske vojske so predstavljali [[Perzijski nesmrtniki]], ki so vedno šteli točno 10.000 vojakov <ref name="Herodot, 7.83.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.83.1 Herodot, 7.83.1]</ref>, v času mira pa so služili kot kraljeva garda. Člani teh elitnih enot so lahko postali samo Perzijci, Medijci in Elamiti.<ref>[http://www.raceandhistory.com/cgi-bin/forum/webbbs_config.pl/noframes/read/790 O Elamitima (RaceAndHistory.com)]</ref> Glede na to, da so bili od rojstva trenirani po strogih vojaških pravilih in da so sodelovali po svetu v številnih bitkah, so jih imeli za najkvalitetnejše vojake starega veka. Glavnega generala perzijskih nesmrtnikov (perz. ''hazaparati'') so često imenovali ''drugi za kraljem'', saj je poveljeval celi kraljevi vojski. Perzijska vojska je bila razdeljena na pešake in konjenico, nadrejeni pa so bili v glavnem iz perzijskega plemstva. Perzijska vojska je bila najbolj poznana po odlični konjenici in izvrstnih strelcih. Iz kasnejšega ahemenidskega obdobja so bili poznani tudi perzijski bojni vozovi, ki so imeli na kolesih ostrice, ki so ob vrtenju kolesa dobesedno razkosale sovražnikove vojake. Te nevarne naprave, ki jih je uporabil Kir Veliki pri osvajanju Jonije še niso poznali Grki in zato so bili hiro poraženi. Karakteristika perzijskih bojnih enot (npr. ''sparabara'') je bila fleksibilnost in hitrost manevriranja, ki pa ni prišla do izraza v bojih proti Grkom, ki so to perzijsko prednost nevtralizirali z izkoristkom primernega terena in težkih oklepov. Perzijska vojska je imela stalne vojašnice po vsem cesarstvu. Vodili so jih perzijski častniki. Vojašnice so bile postavljene na važnih strateških točkah, ob glavnih cestah ali na sami meji cesarstva (primer otok Elefantina na Nilu). Vojaki mnogih narodov so sodelovali v perzijski vojski: poleg Perzijcev, Medijcev in Elamitov tudi Asirci, Feničani, Babilonci, Indijci, Grki, Egipčani, Židje, Arabci, itd. Satrapi so bili odgovorni za rekrutacijo, vzdrževanje in financiranje vojske v njihovih administrativnih enotah, niso pa imeli pooblastila upravljati s to vojsko. S satrapijskimi vojskami so upravljali posebni perzijski namestniki, ki so bili vdani velikemu kralju.{{sfn|Briant|2002|p=352}} V času miru, ko ni bilo potrebe po rekrutaciji, je bila vojska sestavljena iz profesionalnih perzijskih in medijskih vojakov. V času vojn so vojsko razširili s pomočjo rekrutiranja vojakov iz različnih narodov cesarstva. Pokrajine so imele svoje bojne enote, ki so bile čuvarji reda in so bile opremljene v skladu z lokalno vojaško tradicijo. Po Herodotu: perzijska vojska je bila heterogena in zelo raznolika. Obsegala naj bil 67 etničnih kontingentov in bila razdeljena v tri glavne rodove; pešake, konjenico in mornarico, pešaki in konjenica pa so imeli še posebne kontingente strelcev.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} Raznolikost vojske, njihovega orožja in opreme ter borbenih tehnik nakazuje, da so morali perzijski generali obvladati zahtevno strateško in taktično veščino za uspešno in koordinirano poveljevanje. Zgodovinar Briant predpostavlja, da so Kserkses I. in nekateri kasnejši perzijski kralji imeli samo ceremonialno vlogo v vojski ali vlogo prikazovanja celovitosti cesarstva, njihove avtoritete in za večanje morale v vojski. Rimski zgodovinar [[Kvint Kurcije Ruf]] predpostavlja, da so pri raznolikosti vojske vztrajali sami perzijski kralji, ki so s tem želeli prikazati raznolikost a enotnost cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} == Kultura == === Jezik === {{glavni|Perzijščina}} Perzijski jezik je imel status glavnega jezika, kot administrativni jezik pa so uporabljali tudi aramejski, ki ga je v glavnem uporabljala diplomacija. Uporaba ostalih jezikov je bila omejena na obseg področja v katerem so živeli njihovi izvorni govorci. Znano je, da se je [[elamščina|elamski jezik]] uporabljal kot uradni na sodišču v regiji Fars, o čemer pričajo zapisi iz Perzepolisa, ki datirajo med leta 509 in 458 pr. n. št.. Ostali jeziki so imeli lokalno uporabo; egipčansko, grško, lidijsko in likijsko. Elamski in [[akadščina|akadski jezik]] so uporabljali v trojezičnih kraljevskih napisih skupaj s perzijskim, ki se je uporabljal v glavnem za reprezentativne namene, kot je to primer v Behistunu. === Življenje v času Ahemenidov === ==== Življenje na kraljevskem dvoru ==== Kraljevski perzijski dvor je imel neomejeno oblast v cesarstvu, kar je veljalo za kralja, njegovo družino in perzijsko plemstvo. Na dvoru so sprejemali upravne in strateške odločitve, ki so jih izvajali njihovi podložniki. Zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na perzijsko sodstvo je zelo malo in so nerenakomerno razdeljeni.{{sfn|Briant|2002|p=161}} Glede na to v kateri kraljevi rezidenci (Perzepolis, Suza, Babilon, Ekbatana) je dvor bival, so z njim potovali tudi kraljevska družina in večji del administracije. Na potovanju so kralj in plemstvo bivali v velikem in luksuznem šotoru, postavljenem na sredini začasnega prebivališča in označenim s posebnimi simboli. Zgodovinar Pierre Briant predpostavlja, da so spominjali na palače v Suzi in Perzepolisu. Življenje na dvoru je bilo regulirano po strogih normah obnašanja. Kralj je bil obkrožen z raznimi visokimi uslužbenci, upraviteljem zakladnice in kartoteke ter diplomati zadolženimi za odnose z javnostmi in tujimi delegacijami. Ljudje so imeli pravico prositi za obisk kralja, kar so morali posredovati preko čuvarja, ki jih je obevstil o eventualni odobritvi in terminu. Herodot in Ksenofont opisujeta, kako je perzijski kralj osebno izbiral hrano zaradi preventivnih varnostnih razlogov. Na banketih je pazljivo izbiral goste. Udeleženci banketa so bili strogo rasporejeni na posebna mesta tudi zaradi ceremonialnih in varnostnih razlogov. Grški avtorji opisujejo perzijske bankete kot zelo luksuzne in svečane, saj so s tem kazali kraljevo moč in avtoriteto pa tudi gostoljubnost. Prehrano za kralja in nesmrtnike so pripravljali ločeno elitni gastronomi in v primeru zastrupitve s hrano bi bili gastronomi strogo kaznovani. Voda je prihajala iz reke Šaour ob kateri je ležalo mesto Suza in so jo pred zaužitjem prekuhavali ter servirali v srebrnih posodah. Perzijci so veliko pozornost namenjali oblikovanju posode, ki je odražala moč in dober okus. <center> <gallery> Slika:Gold cup kalardasht.jpg|Zlata posoda Slika:Gold vessels from the Oxus treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlate posode Slika:Rython boz.jpg|Zlati [[riton]] (vrč) najden v Ekbatani, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' Slika:Persia - Achaemenian Vessels.jpg|Zlati vrč v animalistični obliki, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' </gallery> </center> Važno vlogo na kraljevem dvoru so imeli [[zdravnik]]i, ki so bili stalno kraljevo spremstvo. Njihova vloga je bila tudi kontrola hrane. Kraljevi zdravniki so bili neredko tudi Grki in Egipčani. Dvorjane so stregli [[evnuh]]i razdeljeni v dve kategorije; tisto, ki je stregla kraljevo družino in ostale služabnike. Glede na velikost dvora, je bila služinčad številna. {{sfn|Briant|2002|p=284}} Mnogi antični avtorji navajajo, da so perzijski kralji prakticirali [[Poligamija|poligamijo]] in imeli mnogo otrok ter velike [[harem]]e. Moderni zgodovinski dokazi govore, da prvotna predpostavljena funkcija harema v Perzepolisu ni točna in da so to bili v resnici kraljičini prostori. Žene z dvora, kraljice in princese, so imele veliko avtonomijo, imele so pravico potovati, kar piše v zapisih iz Perzepolisa. Ženske so imele v Perzijskem cesarstvu velike pravice glede na ostanek starodavnega sveta; v nekaterih pokrajinah cesarstva so vladale ženske satrapi. V času grško-perzijskih vojn je na strani perzijske vojske sodelovala tudi ena admiralica (Artemizij I. iz Karije) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292 |title=Artemizij I. (Irandokht.com) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622074428/http://irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292&PHPSESSID=7545117a28efd77fac162c57f4ef553a |url-status=dead }}</ref>). Lov je bil priljubljena zabava perzijskih kraljev. Na ta način so vzdrževali telesno kondicijo in kazali svojo hrabrost in sposobnost. Na lovu je bil prvi met kopja izključna pravica kralja. Lov so prakticirali tudi v posebnih vrtovih (perz. ''pairidaeza'': ograjeni prostor), ki so služili tudi kot mesto za sprostitev in uživanje, saj so bili bogato okrašeni. Načini lova so se razlikovali odvisno od vrste orožja: lovili so peš, na konju ali z vozovi, uporabljali so meč, lok, kopje ali mreže. Pismo, ki ga je Darej Veliki poslal jonskemu satrapu Gadatu navaja transport plodov med Evfratom in azijsko obalo, kar priča o velikem interesu kralja za hortikulturo. ==== Življenje izven kraljevskega dvora ==== Glede na malo znanih dokumentov, življenje običajnih ljudi ni posebej znano. Arheološka raziskovanja kažejo, da so bile perzijske hiše večinoma zgrajene iz na soncu sušene opeke iz zemlje, v katerih je bilo vezivo slama. Za izolacijo spodnjih delov zidov so uporabili [[bitumen]]. Hiše so bile zgrajene okoli notranjega dvorišča z verando, najpogosteje so imele eno ali dve etaži. Glede na to, da so Perzijci znani po izdelavi tekstila predpostavljajo, da so bile hiše okrašene s preprogami visoke kvalitete ter opremljene z vrhunsko oblikovanim pohištvom. Oblačenje je dobro znano, saj obstaja mnogo umetniških ilustracij, ki prikazujejo ljudi iz ahemenidske dobe. Perzijci so nosili dolge plašče (z ali brez rokavov) prevezane s pasom ter hlače iz usnja ali fine tkanine. Obutev je bila dveh vrst; zaprti čevlji s 3 ali 4 vezalkami ali sandali. Kape so bile raznih oblik in materialov: od enostavne preveze preko glave, do bogato okrašenih pletenih kap. Barva oblek je bila različna glede na družbeni sloj dobe, rdeča je bila barva bojevnikov, bela svečenikov, modra kmetov. Kralji so se oblačili v vse tri barve in s tem pokazali svojo avtoriteto nad vsemi družbenimi sloji. Najverodostojnejši viri o perzijski noši so reliefi iz Perzepolisa. Izobraževanje v ahemenidski dobi je precejšnja neznanka. Perzijski plemiči so šolali svoje otroke, večina kmetov je bila nepismena. Glede na dostopne zgodovinske vire se je šolanje mladih perzijskih plemičev začelo v starosti pet let in je trajalo deset do dvajset let, odvisno od vira. Strabon piše, da so se mladi ljudje ukvarjali z gimnastiko, se učili loviti, uporabljati kopje, prepoznavati rastline in izdelovati obleko in mreže. Ksenofont piše, da je njihovo šolanje obsegalo učenje pri katerem so morali razviti smisel za pravičnost, poslušnost, vzdržljivost, upornost in samokontrolo. === Religija === {{glavni|Zoroastrstvo}} [[Slika:Farvahar001.JPG|thumb|250px|right|Zoroastrski simbol ''farvahar'' (Perzepolis, Iran)]] Pod vladavino ahemenidske dinastije je [[zoroastrstvo]] postalo državna [[religija]] in se razširila iz jugozahodnega Irana širom po Bližnjem vzhodu. Zoroastrstvo in njegovi nazori so postali smiselni element perzijske kulture. Istočasno se pojavlja tudi močan sinkretizem z drugimi religijami, posebej s tistimi v Mezopotamiji. Dobro v Zoroastrstvu predstavlja bog [[Ahura Mazda]]. Predstavljal ga je ogenj kot simbol čistosti in moči. Zlo je naravna sila ločena od Ahure Mazde in nasprotujoča njemu in njegovemu delu in obstaja samo v duhovnem planu, za razliko od duhovnega in fizičnega obstoja tistega kar je ustvaril Ahura Mazda. Napad zla ali zlega duha Ahrimana se dogaja med tema dvema skrajnima točkama na časovnem traku. Sredi 5. stojetja pr. n. št. v dobi vladavine Artakserksa I. in Dareja II., Herodot piše: „Perzijci niso prikazovali božanstva, niti niso gradili velikih templjev temveč izključno žrtvenike, za razliko od Grkov, niso verovali da so božanstva v obliki ljudskih bitij. Perzijci so prinašili žrtve Soncu, Luni, Zemlji, ognju, vodi in vetrovom.“ Herodot tudi trdi, da molitev ali žrtev ni mogla biti izvedena brez navzočnosti zoroastrskega svečenika, ki niso bili povezani s svečeniki nobene druge religije. Poleg tega se je funckija svečenika prenašala nasledstveno, z očeta na sina. V času Darejvega vladanja je zoroastrstvo postalo posebej vezano na kraljevo ideologijo.{{sfn|Briant|2002|p=259}} V mnogih zapisih Dareja I. in njegovega sina Kserksesa, kot so Behistunski napisi ali reliefi v Perzepolisu in Suzi piše, da legitimnost kraljeve moči prihaja po volji Ahure Mazde, ki se prikazuje kot zaščitnik kralja in samega cesarstva. Portal iz Perzepolisa je bogato okrašen z reliefi z obeh strani in prikazujejo: Ahura Mazdo, kralja Dareja I. na prestolu, tri vrste vojakov iz kraljeve osebne straže. Ti motivi želijo prikazati kako ''Bog dobrega'' (Ahura Mazda) ščiti perzijskega kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna.{{sfn|Dutz|Matheson |1998|p=82}} == Umetnost == Perzijska umetnost v dobi Ahemenidov cveti, je pa njen namen predvsem poveličevanje slave vladajoče dinastije. S širjenjem Perzijskega cesarstva se je vzporedno širila tudi perzijska umetnost, ki doseže vrhunec tedaj, ko je bilo tudi cesarstvo na vrhuncu, predvsem zahvaljujoč bogatim davkom, ki jih je kraljevski dvor dobival iz številnih pokorjenih držav. === Arhitektura in urbanizem === [[Slika:Colonne persepolis muze iran bastan teheran.jpg|thumb|250px|right|Značilen perzijski steber iz apadane v Perzepolisu, Iran]] [[Slika:Tomb of Xerxes.JPG|thumb|right|250px|Grobnica Kserksesa Velikega (cca 20x30 m) vklesana v goro Nakš-e Rustama, Iran]] Ahemenidsko cesarstvo je zapustilo številne monumentalne palače predvsem v Suzi, Pasargadu, Ekbatani in Perzepolisu. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih objektov starega veka, kot je [[Partenon]] v Grčiji ali [[Kolosej]] v [[Rim]]u, perzijske zgradbe niso gradili sužnji temveč plačani delavci iz vseh držav cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta, itd. V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega arhitektonskega sloga, saj so bili polnomadski narod kmetov in jahačev.{{sfn|Stierlin|2006|p=86}} Po tem, ko je Kir Veliki leta 550 pr. n. št. ustanovil Perzijsko cesarstvo, so širom države začele rasti monumentalne zgradbe. Na začetku je ahemenidska arhitektura temeljila na elementih pokorjenih narodov, a se je hitro razvil avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže nekatere nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se gradi Perzepolis, ki postane simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je v razmerju 1:1 ali 1:2, razpored objektov je urejen na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na [[Apadana|apadani]] se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. H kompleksu se dostopa preko dveh velikih portalov skozi katere teče ves promet. Uspehi teh originalnih del temeljijo na številnih elementih, ki kombinirajo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija slogov, ki ustvarjajo novega. Izhajajo iz strokovnosti arhitektov in delavcev širom cesarstva, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolična. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih številnih vplivih.{{sfn|Stierlin|2006|p=86,94,102,111,115}} Egipčanski elementi so prepoznani na zgornjih vencih in portalih, mezopotamski je način povezovanja dveh palač, kjer ima ena privatno, druga pa javno funkcijo. Rozete in rastlinski [[Relief (umetnost)|reliefi]] na stopniščih skupaj z nazobčanimi obzidjem in zidovi spominja na arhitekturo [[zigurat]]ov, ki so predhodno rastli v Mezopotamiji in Elamu. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, krilati ljudje-biki na portalih izhajajo iz asirskega sloga. Po vključitvi Jonije v Perzijsko cesarstvo, na perzijsko arhitekturo močno vpliva ta grški jonski red in obratno. Ti vplivi so posebej vidni pri dvoranah na stebrih ([[hipostil]]). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delih v Pasargadu in kasneje v Perzepolisu in Suzi, o čemer pričajo [[grafit]]i v grščini v [[kamnolom]]u blizu Perzepolisa in zapisi iz Suze. Spiralni elementi (volute) na perzijskih kapitelih so kasneje postali glavno znamenje grške arhitekture jonskega reda. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v Efezu, eno od sedem antičnih svetovnih čudes. Načelo notranjega prostora, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je prisotno na Bližnjem vzhodu že pred dobo Perzijskega cesarstva. Pa vendar, sofisticiranost perzijske tehnologije, ki jo je videti pri višini in razponih med stebri, je narekovala veliko prostranost in uporobnost dvoran, za razliko od sličnih ''hipostilov'' v Grčiji in Egiptu, kjer so bili stebri čokati, razponi majhni in prostori omejeni.{{sfn|Stierlin|2006|p=78,92,93}} Konstruktivni sistemi so v Perzepolisu izključno tektonski in sastojijo iz stebrov in nosilcev, ni sledov stereotomskih elementov (lokovi, oboki in kupole). Večina stebrov izdelanih iz lesa je izginila, ohranjene pa so njihove kamnite baze. V dvoranah, kjer so bile višine prevelike za uporabo lesa, so bili stebri zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenih slogov in kažejo na vpliv različnih civilizacij. Baza stebra ima hetitski vpliv, razmerje višine in premera debla pa je skoraj identičen stebrom jonskega reda. Ogromni kapiteli, ki predstavljajo skoraj tretjino skupne višine stebra je karakteristična za egipčanske stebre s kapitelom lotosa. Skulpturalni kapiteli z živvalskimi oblikami so verjetno inspirirani iz asirske arhitekture pa vendar predstavljajo originalni perzijski slog. Kot večina ahemenidskih palač je tudi Perzepolis imel zidove zgrajene iz opeke, ki morda zgledajo neobičajno na področju, kjer je kamen dostopen v velikih količinah. To je skupna značilnost vsem narodom Vzhoda, ki kamen uporabljajo v glavnem za mestna obzidja. Danes so pogosto ohranjeni samo temelji zidov, kot tudi masivni kamniti portali in stebri. Čeprav so ga gradili skoraj dve stojetji, Perzepolis kot celota kaže slog, ki je značilnost ahemenidske umetnosti. Kasnejši ahemenidski vladarji niso preveč odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je začel Kir Veliki v Pasargadu oziroma Darej Veliki nadaljeval v Perzepolisu. Samo novejše kraljevske grobnice Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujejo od tistih v Nakš-e Rustamu po tem, da niso vklesane v navpično skalo v gori ampak v nagnjen teren, vendar na pročelju vsebujejo iste elemente kot Darejva grobnica. === Kiparstvo === Najbolj znane skulpture iz ahemenidske dobe se nahajajo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stebrišča, panele pred palačo in notranjost kraljevskih dvoran. Ugibajo lahko, kako so bili izkoriščeni prostori med stebri. Navdih za skulpture izhaja iz Egipta, Grčije in Asirije, odlikuje jih velika preciznost in detajlnost izvedbe. Tipologija skulpturalnega oblikovanja je tipična za orijentalsko umetnost; vsi liki so prikazani v profilu. Reliefi najpogosteje prikazujejo perzijskega kralja in vojake, bike, leve in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez varijacij. Razen reliefov, zgodovinarji kot Herodot in Plutarh navajajo Kserksesov kip v Perzepolisu ter kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so zelo realistične, kot na primer pes (mastif), ki je najden na vogali apadane. <center> <gallery> Slika:Persepolis-lion_capital.jpg|Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu Slika:Persepolis - statue of a mastiff.jpg|Skulptura mastifa Slika:Statue darius.jpg|Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)' Slika:Bull capital Apadana Louvre AOD1.jpg|Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu </gallery> </center> === Polikromija === Polikromija ima važno vlogo v perzijski umetnosti in jo karakterizirajo pisani in bogato okrašeni reliefi na zidovih. Za razliko od Perzepolisa, palača v Suzi nima reliefe vrezane v kamen temveč raznobarvne keramične glazure na zidovih iz opeke, očitno navdahnjene z mezopotamsko kulturo. Na njih so najpogosteje oblikovani liki raznih živali (levi, biki, grifoni) ali perzijski vojaki, ki spominjajo na reliefe v Perzepolisu. V Suzi je polikromija na keramiki ohranjena, kar ni slučaj s kamnitimi reliefi v Perzepolisu, kjer je pigment s časom razpadel. Področja kjer so bile uporabljene barve je težko potrditi, glede na to, da je pigment skoraj povsem izginil. Čas, tanek sloj barve in razpadanje organskih pigmentov so glavni razlogi izginotja. Dokazi o uporabi barv se nahajajo v sledovih po palači, kar pomeni da Perzepolis ni bil enoličen, temveč bogato obarvan.<ref>[http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers in St John Simpson, The British Museum)]</ref> Našli so tudi mnogo posod, ki so sodeč po notranjosti pigmentov služile za shranjevanje barve. Barve so bile uporabljene na vseh arhitektonskih elementih: zidovih, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva je bila uporabljena na tleh iz apnenca ali sivo-zelenkastega gipsa, stebri so bili poslikani v več barvah, poslikana je bila tudi zunanjost palače. Sledi rdeče barve so našli tudi na skulpturi Darejeve žene Artistone, ki je danes v iranskem Nacionalnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv govori o njihovem bogatem polikromatskem poreklu. Navedena je tudi uporaba rastlinskih pigmentov, ki pa na žalost niso ohranjeni. <center> <gallery> Slika:Plaque of Lapis-Lazuli - Persepolis - Achaemenid - National Museum of Iran - Inv. number 2436.jpg|Poslikana perzijska broška Slika:Sphinx Darius Louvre.jpg|Sfinga Dareja I. najdena v Suzi Slika:Decorative motives2 griffins frieze Louvre Sb3323.jpg|Dekorativni motivi v obliki spirale Slika:Archer Darius palace Louvre AOD487.jpg|Perzijski vojak </gallery> </center> === Zlatarstvo === Zlatarstvo je eden od najpomembnejših elementov perzijske kulture in se je v ahemenidski dobi razširilo po vsem cesarstvu. Reliefi v nekaterih mestih kažejo, kako so Perzijci zlatemu nakitu dajali velik pomen.{{sfn|Stierlin|2006|p=122,131}} Odkritja številnih kosov posod izdelanih iz plemenitih kovin kot sta zlato in srebro kažejo, kako je bilo zlatarstvo pomembna značilnost perzijske kulture in dokazujejo njihovo estetsko zrelost in napredne tehnologije. Okraševanje vaz, čaš, posod, nakita, celo orožja kombinira klasicizem in sinkretizem. Tudi na zlatarstvo so vplivale razne pokorjene kulture, ki so jih Perzijci izkoristili pri ustvarjanju novega in originalnega perzijskega sloga. Arheološke najdbe zlatih predmetov v Mali Aziji kažejo podobnost s tistimi iz pokrajine Fars, včasih so podobnosti tolikšne, da se predpostavlja, da prihajajo iz iste delavnice, čeprav so to predmeti, ki datirajo desetletja ali celo stoletja kasneje. Nekatere slogovne analogije je mogoče najti tudi v Grčiji in Trakiji, kar priča o velikem perzijskem vplivu tudi na Evropo. <center> <gallery> Slika:Model of a chariot from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlati model kočije Slika:Gold fish shaped vessel from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Okras v obliki ribe Slika:Vase handle ibex Louvre AO2748.jpg|Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga Slika:Ars Summum Tesoro Oxus brazalete.JPG|Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem </gallery> </center> == Tehnologija == [[Slika:Pasargadae Swallow-Tail Staples.jpg|right|thumb|250px|Konstruktivne sponke med kamnitimi bloki, ki so uporabljene v Perzepolisu in Pasargadu - 6. st. pr. n. št.]] [[Slika:Persepolis001.jpg|thumb|250px|right|Ne glede na aktivno potresno con so perzijski stebri apadane v Perzepolisu višji in vitkejši od katerih koli v starem veku]] Kompleksi v Pasargadu in Perzepolisu imajo polno inovativnih elementov na področju gradbenega inženirstva. Novejša raziskovanja strukturalne tehnologije v Pasargadu, ki je oddaljen vsega 43&nbsp;km in zgrajen tri desetletja pred Perzepolisom so pokazala, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki je lahko prenesel močne [[potres]]e celo do 7. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}</ref> Temelji stavbnih elementov so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temeljev, ki se danes uporablja pri gradnji modernih občutljivih objektov kot so nuklearne elektrane, zaradi zaščite pred seizmičnimi aktivnostmi. Velik napredek predstavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Ta konstruktivni element, skupaj z izolirano bazo temeljev, je predpogoj za gradnjo mnogo večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v apadani Perzepolisa, kjer so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvišje glede na debelino stebrov v staroveškem gradbeništvu. Razponi med stebri 8,65 m so prav tako večji od kateregakoli arhitektonskega izdelka te dobe. Velik prispevek perzijskih inženirjev je bil na področju oskrbe z vodo s tzv. [[kanat]]i, ki so jih graditelji vsekali globoko v gore, da bi z njihovo pomočjo dovajali in ohranjali svežo vodo. Zahvaljujoč temu vodovodnemu sistemu in znanju kontroliranja tlaka, je v kompleksu Perzepolis zgrajen sofisticiran sistem vodovodnih, kanalizacijskih in drenažnih cevovodov. Mreža cevovodov je bila vsekana v teren terase pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tak primer v zgodovini. Ogromni perzijski inženirski podvigi kot je bila gradnja prvega Sueškega prekopa, pontonskih mostov preko Dardanel ali kanala skozi polotok Atos, predstavljajo tehnološke uspehe, ki niso bili izvedeni nikoli prej v zgodovini, niti stotine let kasneje. == Kulturni vpliv == V zgodovini starega veka Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo zavzema posebno mesto in je imelo ogromen vpliv na zgodovino, ki je sledila. Pod ahemenidsko dinastijo je bilo združeno desetine različnih narodov v eni državi, ki se je raztezala od reke Ind do Egejskega morja. Administrativna organizacija, ki so jo postavili Perzijci, so uporabili tako Aleksander Veliki in številna druga cesarstva, ki so oponašali perzijski sistem politične federacije. Iranska kultura se je razširila po večjem delu Bližnjega Vzhoda, kot tudi uporaba perzijskega jezika. Perzijska kultura je pustila velik vpliv na samega Aleksandra, ki se je proti koncu življenja oblačil kot Perzijec, prevzel Perzijce kot večji del svoje vojske, poročil se je s Perzijko iz ahemenidske dinastije in glavno mesto svojega cesarstva prenesel v (tedaj) perzijski Babilon. Te Aleksandrove poteze so povzročile veliko nezadovoljstvo pri njegovih generalih (''dijadosih''). Novonastalo [[Selevkidsko cesarstvo]] je združilo ahemenidsko in helenistično kulturo, kar je kasneje pustilo globoko sled tudi na politično ureditev novega iranskega Arsakidskega cesarstva in kasneje [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], ki je povrnilo stari sijaj Perzije. Glede na to, da so Stari Grki imenovali Iran ''Perzija'' po vladajoči perzijski dinastiji Ahemenidov, so se od konca 6. stoletja pr. n. št. v zahodnem svetu vse države iranskih vladarskih dinastij imenovale ''Perzija'', kar se je obdržalo do danes. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo predstavlja velik pomen za moderni Iran, glede na to da ta staroveška država predstavlja začetek dominacije Perzijcev nad ostalimi iranskimi narodi, kar se je obdržalo do današnjih dni (Perzijci predstavljajo 51% prebivalstva Irana). Ustanovitelja cesarstva Kira Velikega pogosto imenujejo ''očeta Irana''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |title=Kir Veliki (Niasnet.org) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2010-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100705134536/http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |url-status=dead }}</ref> == Viri in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == === Antična dela === * [[Ksenofont]]: „Ekspedicija“ (''Κυρου Ανάβασις'' - ''Anabasis'') * [[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (''Κύρου παιδεία'' - ''Cyropaedia'') * [[Herodot]]: „Zgodovina“ (''Ιστορίης Απόδειξη'') * [[Diodor Sicilski]]: „Knjižnica“ (''Ιστορικη Βιβλιοθήκη'') * [[Strabon]]: „Geografija“ (''Γεωγραφικά'') * [[Polibij]]: „Zgodovina“ (''Histories'') === Moderna dela === * {{navedi knjigo| last=Briant|first=Pierre | others= prevedel Peter Daniels| title = From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire|trans-title=Od Kaira do Aleksandra: Zgodovina Perzijskega cesarstva | url = http://books.google.com/?id=lxQ9W6F1oSYC| year = 2002| publisher = Eisenbrauns| isbn = 978-1-57506-031-6}} * {{navedi knjigo| last=Olmstead|first=A.T.|title=History of the Persian Empire| url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.532747| publisher=University of Chicago Press|year=1948|trans-title=Zgodovina Perzijskega cesarstva}} * {{navedi knjigo| last=Stierlin|first=Henri|trans-title=Velikani iz Perzijskega cesarstva|title=Splendeurs de l’Empire perse|publisher=Gründ|location=Pariz|year=2006|language=fr}} * {{navedi knjigo| last=Dutz |first= Werner F. |last2=Matheson |first2=Sylvia A.|trans-title=Perzepolis: arheološka nahajališča v provinci Fars I.|title=Parsa (Persepolis) Archaelogical sites in Fars (I)|edition=Yavassoli|location=Teheran|year=1998}} * {{fr}} Philip Huyse: Antična Perzija (''La Perse antique''), Pariz, 2005 * Kolekcija Pregled antične Perzije (''Regards sur la Perse antique''), 1998 * Josef Wiesehöfer; Azizeh Azodi (prevajalec): Antična Perzija 550 pr. n. št. - 650 (''Ancient Persia: 550 BC to 650 AD''), London in New York, 2001 * {{fr}} Eugene Flandin in Pascal Coste: Pot v Perzijo (''Voyage en Perse''), Pariz (1851) * {{fr}} Georges Perrot in Charles Chipiez: Antična zgodovina umetnosti v Egiptu, Asiriji, Perziji, Mali Aziji, Grčiji, Etruriji, Rimu (''Histoire de l'art dans l'Antiquité, Égypte, Assyrie, Perse, Asie mineure, Grece, Etrurie, Rome''). Zvezek V.: Perzija, Frigija, Lidija in Karija, Licija (''Perse, Phrygie, Lydie et Carie, Lycie''), Pariz (1890) * Arthur Upham Pope: Perzijska arhitektura (''Persian Architecture''), London (1965) * Arthur Upham Pope: Elaborat perzijske umetnosti od prazgodovine do danes (''A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present''), Izdajatelj: Charles Scribner’s Sons, New York (1931) * Peter Green: Grško-perzijske vojne (''The Greco-Persian Wars'') * ''Timelife Persians: Masters of the Empire (Lost Civilizations)'' * J. M. Cook: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire''), izdal: Shocken Books, New York (1983) * Philip De Souza: Grško-perzijske vojne 499-386 pr. n. št. (''The Greco-Persian Wars 499–386 BC'') * {{de}} Franz Stolze: Perzepolis: ahemenidski in sasanidski spomeniki in napisi iz Perzepolisa, Istakhra, Pasargada, Šapura“ ''Persepolis, die achaemenidischen und sasanidischen Denkmäler und Inschriften von Persepolis, Istakhr, Pasargadae, Shâpur'', A. Asher ed, Berlin (1882) * Richard Hallock: ''[http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf »Zapisi iz Perzepolisa« (''Persepolis Fortification Tablets'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621133316/http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf |date=2007-06-21 }}'' * Richard N. Frye: Dediščina Perzije (''The Heritage of Persia'') * John E. Curtis: Pozabljeno cesarstvo: Svet antične Perzije (''Forgotten Empire: The World of Ancient Persia''), Berkeley, Los Angeles * Lindsay Allen: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire'') * M. A. Dandamaev: Politična zgodovina Ahemenidskega cesarstva“ (''A Political History of the Achaemenid Empire''), Leiden, 1989 == Zunanje povezave == {{Commons category|Achaemenid Empire}} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/achaemenians.html Ahemenidi] * [http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html Perzijska zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111060306/http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html |date=2014-01-11 }} * [http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html Behistunski napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070510195821/http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html |date=2007-05-10 }} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html Ahamenidski kraljevi napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161218193522/http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html |date=2016-12-18 }} * [http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ Muzej Ahemenidov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150512232809/http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ |date=2015-05-12 }} {{normativna kontrola}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} [[Kategorija:Ahemenidsko cesarstvo|*]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] c6bvaxzcbus1yi72u2hz07wcy5dwlt6 0 368701 6689069 6687702 2026-06-14T07:23:00Z Sportomanokin 14776 /* Velike enotedenske dirke */ 6689069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki in bil drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | — |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | style="background:#ddf;"|8 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | 60 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | 66 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] 32gplsg0es8g51q8ftkl74d64iy7sxu 0 376122 6688980 6681662 2026-06-13T20:35:44Z ~2026-32552-67 260877 6688980 wikitext text/x-wiki '''Akademija Poetična Slovenija''' ('''APS''') je od 2007 literarna prireditev v Velenju, vzpostavljena leta 2006 v pozdrav svetovnemu dnevu poezije, 21. marca, s slavnostno podelitvijo vseslovenske književne nagrade, imenovane [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] (VČN), za vrhunski 10-letni pesniški opus slovenskega književnika/-ce, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja (tj. z najmanj dvema vrhunskima izvirnima pesniškima zbirkama za odrasle, prvič knjižno objavljenima v slovenskem jeziku v zadnjih desetih letih). [[Čaša nesmrtnosti|Velenjico-čašo nesmrtnosti]] so v letih od 2006 do 2019 prejeli naslednji slovenski pesniki: *[[Andrej Medved]] (2006) *[[Milan Vincetič]] (2007) *[[Milan Dekleva]] (2008) *[[Vinko Möderndorfer]] (2009) *[[Boris A. Novak]] (2010) *[[Milan Jesih]] (2011) *[[Peter Kolšek]] (2012) *[[Zoran Pevec]] (2013) *[[Esad Babačić]] (2014) *[[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (2015) *[[Peter Semolič]] (2016) *[[Tone Škrjanec]] (2017) *[[Iztok Osojnik]] (2018) *[[Uroš Zupan]] (2019) *[[Gabriella Gaál]] (2020) ** 2020 [[Lidija Dimkovska]] ** 2021 [[Miklavž Komelj]] ** 2022 [[Marjan Pungartnik]] ** 2023 [[Meta Kušar]] ** 2024 [[Borut Gombač]] in [[Matej Krajnc]] ** 2025 [[Goran Gluvić]] ** 2026 [[Jože Štucin]] Od 2013/2014 do 2018 je bila nagrada pospremljena oz. popularizirana s knjižno izdajo 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega 10-letnega pesniškega opusa 21. stoletja (ob podelitvi v tekočem letu z izidom zbirke izbranih pesmi nagrajenca prejšnjega leta). Leta 2019 je bila nagrada ponovno finančna (3000 EUR) ob 60-letnici mesta Velenje. == Viri == Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 2014: Predstavitveno besedilo UVKF. Velenje. [http://uvkf.si/sl/velenjica-casa-nesmrtnosti Akademija Poetična Slovenija] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Velenje]] t83xjl5cpur2pnbrtp80k8p33kfrvx0 6688981 6688980 2026-06-13T20:36:44Z ~2026-32552-67 260877 6688981 wikitext text/x-wiki '''Akademija Poetična Slovenija''' ('''APS''') je od 2007 literarna prireditev v Velenju, vzpostavljena leta 2006 v pozdrav svetovnemu dnevu poezije, 21. marca, s slavnostno podelitvijo vseslovenske književne nagrade, imenovane [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] (VČN), za vrhunski 10-letni pesniški opus slovenskega književnika/-ce, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja (tj. z najmanj dvema vrhunskima izvirnima pesniškima zbirkama za odrasle, prvič knjižno objavljenima v slovenskem jeziku v zadnjih desetih letih). [[Čaša nesmrtnosti|Velenjico-čašo nesmrtnosti]] so prejeli naslednji slovenski [[Pesnik|pesniki]]: *[[Andrej Medved]] (2006) *[[Milan Vincetič]] (2007) *[[Milan Dekleva]] (2008) *[[Vinko Möderndorfer]] (2009) *[[Boris A. Novak]] (2010) *[[Milan Jesih]] (2011) *[[Peter Kolšek]] (2012) *[[Zoran Pevec]] (2013) *[[Esad Babačić]] (2014) *[[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (2015) *[[Peter Semolič]] (2016) *[[Tone Škrjanec]] (2017) *[[Iztok Osojnik]] (2018) *[[Uroš Zupan]] (2019) *[[Gabriella Gaál]] (2020) ** 2020 [[Lidija Dimkovska]] ** 2021 [[Miklavž Komelj]] ** 2022 [[Marjan Pungartnik]] ** 2023 [[Meta Kušar]] ** 2024 [[Borut Gombač]] in [[Matej Krajnc]] ** 2025 [[Goran Gluvić]] ** 2026 [[Jože Štucin]] Od 2013/2014 do 2018 je bila nagrada pospremljena oz. popularizirana s knjižno izdajo 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega 10-letnega pesniškega opusa 21. stoletja (ob podelitvi v tekočem letu z izidom zbirke izbranih pesmi nagrajenca prejšnjega leta). Leta 2019 je bila nagrada ponovno finančna (3000 EUR) ob 60-letnici mesta Velenje. == Viri == Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 2014: Predstavitveno besedilo UVKF. Velenje. [http://uvkf.si/sl/velenjica-casa-nesmrtnosti Akademija Poetična Slovenija] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Velenje]] 53nv614byjgsrnit0duwtozka5ufqr8 0 376129 6688793 6523686 2026-06-13T14:38:05Z ~2026-32552-67 260877 /* Prejemniki */ 6688793 wikitext text/x-wiki '''Lirikonov zlát''' je mednarodno festivalno književno priznanje za vrhunske revijalne prevode poezije 21. stoletja v slovenščino in iz slovenščine v druge jezike (oboje objavljeno v festivalni antologiji [[Rp. Lirikon21]]), ki ga od leta 2006/2007 podeljujejo Velenjska knjižna fundacija, Rp. Lirikon21 in [[Lirikonfest|Lirikonfest Velenje]]. Priznanje je častno, izkazano z umetniško bronasto plaketo (delo akademskega kiparja Jurija Smoleta) in festivalno listino. [[Mestna občina Velenje]] je večletni glavni pokrovitelj priznanja v revijalnem programu Rp. Lirikon21, [[Javna agencija za knjigo Republike Slovenije]] pa ga sofinancira v festivalnem programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta Velenje]]. == Prejemniki == * [[Andrej Medved]] (2007) * [[Mateja Bizjak Petit]] (2008) * [[Draga Rinkema]] in [[Urška Zupanec]] (2009) * [[Peter Kuhar]] (2010) * [[Tanja Petrič]] (2011) * [[Andrej Pleterski]] (2012) * [[Lenka Daňhelová]] in [[Željko Perović]] (2013) *[[Namita Subiotto]] (2014) *[[Daniela Kocmut]] in [[Andrej Pleterski]] (2015) *[[Mateja Komel Snoj]] (2016) *[[Urška Zupanec]] in [[Katja Zakrajšek]] (2017) *[[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (2018) *[[Barbara Pregelj]] (2019) *[[Gabriella Gaál]] (2020) *[[Dragica Fabjan Andritsakos]] (2021) *[[Aleš Mustar]] (2022) *[[Gašper Malej]] (2023) * [[Špela Sevšek Šramel]], [[Miha Kragelj]] in [[Klemen Pisk]] (2024)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ff.uni-lj.si/novice/podelitev-nagrad-lirikonov-zlat-2024-za-vrhunske-prevode|title=Podelitev nagrad Lirikonov zlát 2024 za vrhunske prevode|date=14. 6. 2024|accessdate=28. 10. 2024|website=www.ff.uni-lj.si|publisher=Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> * [[Klarisa Jovanović]] in [[Anjuša Belehar]] (2025)<ref>{{Navedi splet|title=Velenjica – čaša nesmrtnosti Goranu Gluviću, ki "ne bo napisal poezije, če ta še ni dozorela"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/velenjica-casa-nesmrtnosti-goranu-gluvicu-ki-ne-bo-napisal-poezije-ce-ta-se-ni-dozorela/748758|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-10|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> * [[Dušan Milan Pirc]] (2026) == Sklic == {{sklici}} ==Viri== * Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 2014: Predstavitveno besedilo UVKF. Velenje. * https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/znani-so-lavreati-18-lirikonfesta-velenje/487499 * https://www.bukla.si/revija-bukla/nagrade-za-prevajalsko-delo.html == Zunanje povezave == * [https://uvkf.si/sl/lirikonov-zlat Lirikonov zlát]. ''uvkf.si'' [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2007]] s8dg1akgad7ufb764dy56aly5vups4s 0 378594 6688978 6391003 2026-06-13T20:31:16Z ~2026-32552-67 260877 6688978 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Carrara | official_name = Comune di Carrara | native_name = | image_skyline = carrara.marble.quarries.in.italy.arp.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Območje okrog Carrare iz letala, ki leti na 10.000 m. Mesto kamnolomov marmorja so na vrhu slike, kot bele lise na gorah. | image_shield = Carrara-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 04.75 |lats = |latNS = N | longd = 10 |longm = 06.00 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Massa-Carrara]] (MS) | frazioni = Avenza, Bedizzano, Bergiola, Bonascola, Castelpoggio, Codena, Colonnata, Fontia, Fossola, Gragnana, Marina di Carrara, Miseglia, Nazzano, Noceto, Sorgnano, Torano | mayor_party = Italijanska socialistična partija (2007) | mayor = Angelo Zubbani | area_footnotes = | area_total_km2 = 71 | population_footnotes = | population_total = 65.491 | population_as_of = 31. maj 2008 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Carraresi | elevation_footnotes = | elevation_m = 100 | twin1 = | twin1_country = | saint = Sv. Ceccardo | day = 16. junij | postal_code = 54033 | area_code = 0585 | website = | footnotes = }} '''Carrara''' je mesto in občina s 60.000 ptrebivalci v pokrajini [[Massa-Carrara]] v [[Toskana|Toskani]] ([[Italija]]), znano po belem ali modro-sivem [[Marmor|marmorju]], ki ga pridobivajo v tamkajšnjih [[Kamnolom|kamnolomih]]. Leži ob reki Carrione, kakih 100 kilometrov zahodno-severozahodno od [[Firence|Firenc]]. Njen moto je ''Fortitudo mea in rota'' (''Moja sila na kolesu''). == Zgodovina == [[Slika:Carrara.PNG|thumb|left|Carrara]] Na območju današnje Carrare so bila znana naselja že v 9. stoletju pred našim štetjem, ko so v regiji živeli Apuanski [[Liguri]]. Sedanje mesto je izvorno naselje zgrajeno za nastanitev delavcev v kamnolomih marmorja, ki so ga zgradili [[Rimljani]] po njihovi osvojitvi [[Ligurija|Ligurije]] v začetku 2. stoletja pred našim štetjem. Carrara je bila povezana s proizvodnjo v [[kamnolom]]ih in rezanjem [[marmor]]ja od rimske dobe dalje. Marmor je bil izvožen iz bližnjega pristanišča Luni ob ustju reke Magra. <ref>[http://www.interscultura.it/eng/history.asp Carrara and its environs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151019072053/http://www.interscultura.it/eng/history.asp |date=2015-10-19 }}, InterScultura</ref> V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bila [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] in [[Lombardija|lombardska]] posest, nato pa je bila v posesti [[škof]]a iz Lunija in se spremenila v mestno državo v začetku 13. stoletja; v boju med [[Gvelfi in gibelini]], je Carrara pripadla slednjim. Škofje so jo ponovno pridobili leta 1230, njihova oblast se je končala 1313, ko je mesto pripadlo zaporedoma republikam Pisa, Lucca in Firence. Kasneje jo je pridobil [[Gian Galeazzo Visconti]] iz [[Milano|Milana]] Po smrti Filippa Maria Viscontija v Milanu leta 1447, je bila Carrara predmet bojev med Tommaso Campofregoso, gospodarjem Sarzana in družino Malaspina, ki je sem preselila sedež svoje ''signoria'' v drugi polovici 15. stoletja. Carrara in Massa sta ustanovila vojvodino Massa in Carrara, ki je trajala od 15. do 19. stoletja. Pod zadnjim Malaspinom, [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]], ki je bila poročena z Ercole III. d'Este, je postala del vojvodine [[Modena]]. Po kratki Napoleonovi vladavini Elisa Bonaparta, je bila dana nazaj Modeni. Med združitvijo Italije, je bila Carrara sedež ljudskega upora pod vodstvom Domenica Cucchiarija in je bila center revolucionarne dejavnosti [[Giuseppe Mazzini]]ja. Ob koncu 19. stoletja je Carrara postala zibelka [[Anarhizem|anarhizma]] v Italiji, zlasti med delavci v kamnolomu. Delavci, vključno rezalci so imeli radikalna prepričanja, da se ločijo od drugih. Ideje so začele vplivati na Carrarčane. Anarhizem in splošno [[radikalizem]] je postal del dediščine kamnosekov. Po članku ''New York Timesa'' iz leta 1894, se je veliko nasilnih revolucionarjev, ki so bili izgnani iz Belgije in Švice, naselilo v Carraro in so leta 1885 ustanovili prvo anarhistično skupino v Italiji. <ref>[http://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=9F06E0D91338E233A2575AC1A9679C94659ED7CF A Stronghold of Anarchists], The New York Times, January 19, 1894</ref> Carrara je ostala stalno "žarišče" anarhizma v Italiji, z različnimi organizacijami, ki se nahajajo v mestu. Anarhisti iz kamnoloma so bili tudi gonilna sila pri organizaciji dela v kamnolomih in v halah za rezanje. Bili so tudi glavni protagonisti upora Lunigiana januarja 1894. Leta 1929 so bile občine Carrara, Massa in Montignoso združene v eno samo občino, ki se je imenovala ''Apuania''. Leta 1945 je bilo obnovljeno prejšnje stanje. Carrara je rojstni kraj Mednarodne federacije anarhistov (IFA), ustanovljene leta 1968. == Naslov == Kot titular ''vojvoda iz Modene'', je trenutni nosilec naslova "Princ Carrare", princ Lorenz Belgijski, nadvojvoda Avstria-Este. == Znamenitosti == * Katedrala (Duomo, 12. st.). * ''Knežja palača'' (tudi ''Palazzo Cybo Malaspina'', 16. stoletje), danes sedež Akademije likovnih umetnosti. Zgrajena nad že obstoječo lombardsko utrdbo, datira v čas vladanja Guglielmo Malaspina, postala leta 1448 stalni sedež dinastije. Obsega dve različni zgradbi: ''Castello Malaspiniano'', 13. st. in renesančna palača, ki jo Alberico I. začel graditi v 16. stoletju. Pod srednjeveško ložo, so razstavljene številne antične rimske najdbe. * Baročna ''cerkev in samostan San Francesco'', zgrajeno 1623–64 po naročilu Karla I. Cybo-Malaspina. * Cerkev ''Suffragio'', zgrajena 1686, arhitekt Innocenzo Bergamini, obnovljena v 19. st.. Fasada ima velik marmnat portal v baročnem slogu, kip Carla Finellija in nad njim bas-relief z ''Marijo in dušami v vicah''. * ''Palazzo Cybo-Malaspina'' * ''Samostan Madonna delle Grazie alla Lugnola'',posvečen leta 1676 , arhitekt Alessandro Bergamini. * ''Cerkev Santa Maria Assunta'', v Toranu.Ima fasado iz 16.-st. s portalom iz leta 1554. Notranjost je triladijska. [[Slika:Facciataduomocarrara.jpg|left|thumb|250px|Fasada katedrale]] [[Slika:Carrara-accademia belle arti3.jpg|thumb|right|250px|Palazzo Cybo Malaspina]] == Gospodarstvo in kultura == [[Slika:Carrara01.jpg|left|thumb|Carrarski marmorni bloki.]] [[Carrarski marmor|Carrarski marmor]] je bil uporabljen že v času starega Rima; Panteon in Trajanov steber v Rimu, sta iz njega. Številni renesančni kipi so izreklesani iz marmorja iz Carrare. Poleg kamnolomov marmorja, ima mesto akademijo kiparstva in likovne umetnosti in muzej skulptur in starin ter letni tehnološki sejem marmorja. Njihov marmor se izvaža po vsem svetu, pa tudi marmor od drugod je oblikovan in rezan komercialno tukaj [[Slika:Carrara Ge.jpg|thumb |''Carrara'', avtor [[Nikolai Ge]], Taganrog Museum of Art.]] == Etimologija == Beseda "Carrara" najverjetneje izvira iz starodavnega izraza ''Kar'' (kamen). Stari Rimljani so pridobljen marmor naložili na ladje v pristanišču Luni in ga odpeljali v Rim. Po mnenju Sv. Girolamo, ime Carrara izhaja iz "car", kar pomeni "vagon" in iz "iara" kar pomeni "luna", zato je "mesto lune na vagonu". Druga hipoteza (Repetti) pravi, da je izraz izhaja iz francoskega "careers", ki pa je sposojena iz "carrariae", latinski izraz, ki pomeni kamnolom. Carrara lahko izhaja iz predromanskega izraza "kair" (keltsko) ali iz ligurskega: "kar", kar pomeni "kamen" in zato: "car + aria" pomeni "mesto kamnov". == Pobratena mesta == Carrara je pobratena z: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], [[Armenija]], od 1965<ref name="Yerevan twinnings 2">{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/en/partner/sister-cities/|title=Yerevan - Twin Towns & Sister Cities|accessdate=2013-11-04|work=Yerevan Municipality Official Website|publisher=© 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref><ref name="Yerevan twinnings">{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/pages.php?lang=1&id=184&page_name=news|title=ԵՐԵՎԱՆԻ ՔԱՂԱՔԱՊԵՏԱՐԱՆՊԱՇՏՈՆԱԿԱՆ ԿԱՅՔ|publisher=|accessdate=2013-08-05|trans-title=Yerevan expanding its international relations|language=hy|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130512174924/http://www.yerevan.am/pages.php?lang=1&id=184&page_name=news|archivedate=2013-05-12|url-status=live}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Ingolstadt]], [[Nemčija]] *{{flagicon|FRA}} [[Grasse]], [[Francija]] || *{{flagicon|POL}} Opole, [[Poljska]] <ref name="Opole twinnings">{{navedi splet|url=http://www.opole.pl/miasta_partnerskie_opola|title=Miasta Partnerskie Opola|accessdate=2013-08-01|work=Urzad Miasta Opola|language=pl|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801203953/http://www.opole.pl/miasta_partnerskie_opola|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ESP}} Novelda, [[Španija]] *{{flagicon|SRB}} [[Kragujevac]], [[Srbija]] <ref name="Kragujevac">{{navedi splet|url=http://www.kragujevac.rs/en/city_partners.htm|title=Kragujevac City Partners|publisher=[[copyright|©]] 2008 Information service of Kragujevac City|accessdate=2008-10-27}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> |} == Pomembni meščani == * [[Gianluigi Buffon]] * [[Giorgio Chinaglia]] * [[Pietro Tacca]] * [[Cristiano Zanetti]] * [[Domenico Bacciola]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Carrara}} *[http://www.comune.carrara.ms.it/ Official website] *[[commons:Marble quarry|Marble Quarry in the Massa and Carrara region]] *[http://quarriesandbeyond.org/articles_and_books/pdf/carrara_italy_monumental_news_mar_1893.pdf "Carrara" (Marble), in ''The Monumental News'' Magazine, March 1893, pp. 273-275.] *[http://quarriesandbeyond.org/articles_and_books/pdf/carrara_marble_industry_scientific_american_may_17_1902.pdf "The Carrara Marble Industry,"] ''Scientific American Supplement'', May 17, 1902, pp.&nbsp;22045–22046. *[http://quarriesandbeyond.org/articles_and_books/a_marble_world.html “A Marble World” (Carrara, Italy), by E. St. John Hart, article in ''Pearson’s Magazine'', February 1903] *[http://earthobservatory.nasa.gov/Newsroom/NewImages/images.php3?img_id=17399 Landsat 7 photograph of Carrara marble quarries in August 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080922183717/http://earthobservatory.nasa.gov/Newsroom/NewImages/images.php3?img_id=17399 |date=2008-09-22 }} * [http://www.nytimes.com/slideshow/2010/09/28/travel/20101003CARRARA.html Overnight in Carrara, Italy] - slideshow by ''[[The New York Times]]'' {{Provinca Massa and Carrara}} {{normativna kontrola}} 3z05so7solouzgj24je0gxrptuut3vp 0 383383 6689033 6436309 2026-06-14T03:00:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689033 wikitext text/x-wiki [[slika:Velden Saissersee 25042008 03.jpg|thumb|Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba)]] [[slika:Poertschach_Landspitz_Salettl_25122007_21.jpg|thumb|[[Vrbsko jezero]]]] V [[Avstrija|avstrijski]] zvezni deželi [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] se nahajajo številna [[jezero|jezera]] in tako je nastal zbirni pojem '''koroška jezera''' oz. '''jezera na avstrijskem Koroškem''', četudi gre za zelo raznolika jezera: med njimi najdemo gorska jezera kot [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] prav tako kot močvirnata jezera, med katere štejemo [[Preseško jezero|Preseško oz. Pazrijsko jezero]] v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], nekatera imajo apnenec za podlago, druga starejše kristalinsko skalovje. Skoraj vsem je skupno to, da so nastala v [[ledena doba|ledeni dobi]] ter da so deloma močno okopnela in da so bogata s hranilnimi snovmi. Izjeme tvorijo po eni strani ribniki oz. jezera, ki so nastala iz gramoznih jam kot npr. t. i. Srebrno jezero (Silbersee) pri Beljaku ter po drugi strani pregradna jezera kot [[Boršt]], ki so umetnega izvora. ==Opis== Skupna površina jezer na avstrijskem Koroškem v primerjavi z drugimi pokrajinami ni posebej velika. Značilna pa je raznolikost jezer na malem prostoru. Posebnost je zlasti dokaj visoka tempertatura površinskih voda v poletnem času. Zato so koroška jezera pomemben dejavnik v turizmu. Na avstrijskem Koroškem je 1270 stoječih voda. Od teh je 670 na nadmorski višini nad 1000 m. nad Jadranom. Skupna površina vseh jezer je pribljižno 60 kvadratnih kilometrov; od teh pokrivajo štiri največja ([[Vrbsko jezero]], [[Milštatsko jezero]], [[Osojsko jezero]] in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]]) 50 kvadratnih kilometrov. [[Baško jezero]], [[Hodiško jezero]] in [[Klopinjsko jezero]] so veliki nad kvadratnim kilometrom. S svojimi 141 m globine je [[Milštatsko jezero]] najgloblje jezero avstrijske Koroške; drugo je jezero Oscheniksee s 116 m pred polnjenjem akumulacije ter Belo jezero z 99 m. Milštatsko jezero, ki zajame 1228 milijonov kubičnih metrov vode, je tudi jezero z največjo količino vode, in to še pred Vrbskim jezerom, ki zajame 840 milijonov kubičnih metrov vode. == Nastanek jezer == Velika koroška jezera, ki zajamejo celotne doline (kot Vrbsko, Milštatsko ali Osojsko jezero), so večinoma nastala potem, ko so se na koncu [[ledena doba|ledene dobe]] umaknili ledeniki, vendar niso bila tvorjena zgolj kot rezultat akumulacije voda za naplavinami ledenikov, ampak so tektonske doline pogojevale njihovo oblikovanje. Nahajajo se torej v globokih skalnatih koritih, ki so bila še dodatno oblikovana od ledenikov. Zato tudi v vzhodnih predelih dežele (kot v [[Labotska dolina|Labotski dolini]], kjer ni bilo ledenikov, tudi skorajda ni jezer. Mala jezera v okolici [[Beljak]]a, kot npr. [[Šmadlensko jezero]] (Magdalensee), so nastala iz t. i. [[mrtvi led|mrtvega ledu]]. Ko se je [[dravski ledenik]] umaknil, so ostali veliki bloki ledu med [[morena]]mi, ki so deloma bili pokriti z gramozom, kar je njihovo tajenje upočasnilo. Na koncu pa so nastala v vdolbinah nekdanjega mrtvega ledu današnja mala jezera. Večina velikih "dolinskih jezer" tudi niso vključena v rečne sisteme glavnih dolin, kar jih je tudi obvarovalo od hitrejšega zasipanja. Hkrati pa so manjši dotoki zagotovili dolgo dobo menjave vode, kar je zopet omogočalo hitrejše zagrevanje poleti. Dokaj mala zaledja pa so razlog za razmeroma mala nihanja višine voda skozi leto. <gallery perrow="3" widths="240" class="float-center"> slika:Laengsee-kaernten.jpg|[[Dolgo jezero]] slika:Ossiacher See mit Blick Richtung Westen, Strandbad Annenheim.jpg|[[Osojsko jezero]] slika:Faaker See and Mittagskogel.png|Pogled na [[Baško jezero]] v smer [[Karavanke|Karavank]] z [[Kepa|Kepo oz. Jepo]] slika:Keutschacher See Foehnstimmung 07022008 01.jpg|[[Hodiško jezero]] slika:Millstätter See Ost 01 2013.JPG|[[Milštatsko jezero]] </gallery> == Posebnosti == === Visoke poletne temperature === Večina jezer, ki so primerna za kopanje, ima ponavadi sredi junija temperaturo okoli 20&nbsp;°C, ki jo pogosto ohranijo do septembra. Najvišje temperature imajo v drugi polovici julija. Visoke tempertature koroških jezer so pogojene zaradi kombinacije dejavnikov: * nizek pretok, * intenzivno sonce, * malo vetra. Ker moč vetra ne zadostuje, da bi segala do globinskih voda jezer, veter premeša le zgornje plasti voda. V toku zgodnjega poletja nastaja plast tople vode, ki sega pet do osem metrov v globino. Le-ta dosega večinoma temperature od 22 do 26&nbsp;°C, v zalivih ali v bližini obale pa tudi temperature od 26 do 28&nbsp;°C, ki niso redkost. To plast tople vode (znana pod strokovnim imenom [[epilimnion]]) ločuje globinsko plast mrzle vode (t. i. [[hipolimnion]]) prehodna plast (t. i. [[metalimnion]]), kjer temperatura v samo nekaj metrih pade na okoli 4&nbsp;°C. Jeseni izginja ta stratifikacija zaradi splošne ohladitve. Šele takrat lahko veter premeša vodo v celotnem jezeru (t. i. [[holomixis]]), vendar to ne velja za vsa jezera. Nekatera zaznamuje redko premešanje voda (t. i. [[meromixis]]). === Meromixis === Pri nekaterih jezerih jesenska in pomladanska vetrna energija ne zadostujeta, da bi se premešala vsa voda. Tako ostaja globinska voda, ki skozi celo leto ni premešana. K tem jezerom štejemo Vrbsko jezero (plast premešanja voda 45-60 metrov), Milštatsko jezero (50-80 metrov), Belo jezero (40-60 metrov), Klopinsko jezero (30 metrov), Dolgo jezero (15 metrov) in Goggausee (8 metrov). Globina premešanja je odvisna od letnih klimatskih razmer. Ta fenomen (t. i. „meromixis“) je bil prvič opisan v 1930-ih letih pri koroških jezerih od Inga Findenegga. Pomanjkanje premešanja pelje do popolnega pomanjkanja kisika v teh globinskih plasteh in torej tudi do pomanjkanja vsakršnega živalskega življenja. Hkrati to pomanjkanje kisika ni posledica onesnaženja voda, saj šteje npr. Belo jezero med najčistejša alpska jezera. == Pregled == {| class="wikitable sortable" |- align="center" ! slovensko ime ! nemško ime ! občina¹ ! površina (ha) ! dolžina (km) ! globina (m) ! nadmorska višina ([[metrov nad Jadranom|m n. J.]]) ! class="unsortable" | posebnost |- |[[Baško jezero]] |Faaker See |[[Bekštanj]] |220 | |30 |554 |privatno jezero, otok |- |[[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]]<ref name=land>{{Navedi splet |url=http://www.press-kaernten.at/laender/slovensko/99Skialpin0405.shtml |title=slovensko/99Skialpin0405.shtml |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2005-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050323223134/http://www.press-kaernten.at/laender/slovensko/99Skialpin0405.shtml |url-status=dead }}</ref><ref name=öw>[http://www.austria.info/xxl/_site/si/_area/461826/_subArea/463010/_subArea2/466100/_aid/466167/home.html www.austria.info/ area/461826]</ref><ref name=orf>{{Navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/59094/ |title=volksgruppen slowenen |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207183922/http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/59094/ |url-status=dead }}</ref> |Weißensee |[[Weißensee (Koroška)]] |653,1 |11,6 |99 |930 |ledeniško jezero, najvišje ležeče jezero za kopanje med velikimi koroškimi jezeri |- |[[Boroveljsko pregradno jezero]] |Ferlacher Badesee |[[Borovlje]] |6,74 | |10 |420 | |- |[[Borovniško jezero]] |Freibach-Stausee |[[Sele, Avstrija|Sele]] | | | | |rečna elektrarna |- |[[Boršt (jezero)]] |Forstsee |[[Teholica]] |29 |1 |35 |601 |akumulacijska elektrarna |- |[[Breško jezero]]<ref name=pfaffen>{{Navedi splet |url=http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/orgeinh.asp?id=1674&pageid=6163 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2007-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071004214747/http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/orgeinh.asp?id=1674&pageid=6163 |url-status=dead }}</ref><ref name=rotfunk>{{Navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/70711/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207182522/http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/70711/ |url-status=dead }}</ref><ref name=majda>http://www.majda.at/?lang=slo&link=news</ref> |Pirkdorfer See |[[Bistrica pri Pliberku]] |3,5 | | | |gramozna jama oz. gramozni ribnik z naravnim pritokom |- |[[Cobrško jezero]] |Afritzer See |[[Feld am See]] |48,79 |1,3 |22,5 |752 | |- | |Dietrichsteiner See |[[Trg na Koroškem]] |6 | |4 |650 |umetno jezero, sloveni se lahko kot Ditrihštajnsko jezero |- |[[Dobiško jezero]] |Aichwaldsee |[[Bekštanj]] |3,32 |0,5 |7,2 |640 | |- |[[Dolgo jezero]] |Längsee |[[Šentjurij ob Dolgem jezeru]] |74,85 | |21,4 |550 | |- | |Dösener See |[[Mallnitz]] (''Malnica'') <ref>https://www.mallnitz.gv.at/geschichte-mallnitz</ref> |13 |0,7 |44 |2270 |karniško jezero, jezero ima ime po dolini Dösental, ki verjetno izvira iz slov. ''dežni dol''<ref name="Pohl-AD">http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_A_D.htm</ref> |- | |Egelsee |[[Špital ob Dravi]] |9,35 | | |650 | |- | |Falkertsee |[[Reichenau]] |4,32 | |13 |1850 | |- | |Farchtensee |[[Špartjan]]<ref name=iis>{{Navedi splet |url=http://iis.ksn.at/neu/unterrichtsmaterialien/villach_land/Patern1.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2008-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080518205408/http://iis.ksn.at/neu/unterrichtsmaterialien/villach_land/Patern1.htm |url-status=dead }}</ref><ref name=taxo>http://d-nb.info/969965036/34</ref> |11,72 | |8,3 |985 | |- | |Flatschacher See |[[Trg na Koroškem]] |3 | |3,4 |680 | |- | |Flattnitzer See<ref>{{internetquelle|zugriff=2013-02-06|url=http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&view=article&id=11&Itemid=213|titel=Flattnitzer See}} {{Navedi splet |url=http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&view=article&id=11&Itemid=213 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2012-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121209043151/http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&view=article&id=11&Itemid=213 |url-status=dead }}{{Navedi splet |url=http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&view=article&id=11&Itemid=213 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2012-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121209043151/http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&view=article&id=11&Itemid=213 |url-status=dead }}</ref> |[[Flattnitz]] |1,96 | |2,8 |1400 |tudi: ''Hemmasee'' |- | |Fleetsee |[[Beljak]] |1,4 | |2,1 |500 | |- | |Goggausee |[[Steuerberg]] |11 | |12 |775 | |- |[[Goričja vas|jezero v Goričji vasi]] |Hörzendorfer See |[[Šentvid ob Glini]] |6,36 | |5 |517 | |- |[[Goslinsko jezero]] |Gösselsdorfer See |[[Dobrla vas]] |32 | |3 |469 | |- | |Greifenburger Badesee |[[Greifenburg]] |5 | |14,5 |590 | |- |[[Habnerjevo jezero]]<ref name="#1">V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at</ref> |Hafnersee |[[Hodiše]] |15,93 | |10 |510 | |- | |Haidensee |[[Glanegg]] |1,38<ref name=süb>{{Navedi splet |url=http://www.umwelt-barrierefrei.ktn.gv.at/HOME_BLINDE/Seen/Seenueberblick.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2008-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080625063722/http://www.umwelt-barrierefrei.ktn.gv.at/HOME_BLINDE/Seen/Seenueberblick.htm |url-status=dead }}</ref> | |6<ref name="süb"/> |486<ref name=höh>{{Navedi splet |url=http://www.kis.ktn.gv.at/downloads/HAIDENS.PDF |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2014-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141228173923/http://www.kis.ktn.gv.at/downloads/HAIDENS.PDF |url-status=dead }}</ref> |jezero je nastalo iz t. i. [[mrtvi led|mrtvega ledu]] |- |[[Hodiško jezero]]<ref name="#1"/> |Keutschacher See |[[Hodiše]] |132,7 | |15,6 |506 |nudistični kamp |- |[[Klopinjsko jezero]] |Klopeiner See |[[Škocjan v Podjuni]] |110,6 |1,8 |48 |446 |najbolj toplo Koroško jezero za kopanje |- | |Kraiger See |[[Frauenstein]] |5,1 | |10 |596 | |- |[[Malo Jezero]]<ref name=in2net>{{Navedi splet |url=http://www.fishin2.net/sl/service.php |title=fishin2.net |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2007-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070906001711/http://www.fishin2.net/sl/service.php |url-status=dead }}</ref> |Kleinsee |[[Škocjan v Podjuni]] |15 | |15 |447 |20–40 m pas lokvanja in trsja |- | |Maltschacher See |[[Trg na Koroškem]] |12,9 | |6,7 |594 | |- |[[Milštatsko jezero]], Miljsko jezero |Millstätter See |[[Milštat]] |1328 |11,8 |141 |588 |najgloblje jezero z največjo količino vode |- |[[Mlinarjev bajer (birt)]]<ref name="#1"/> |Baßgeigensee |[[Hodiše]] |2 | | |515 | |- |[[Možberški srednji bajer]] |Moosburger Mitterteich |[[Možberk]] |17,35 | |3 |510 | |- |[[Možberški mlinski bajer]] |Moosburger Mühlteich |[[Možberk]] |3,9 | |5 |503 | |- |[[Osojsko jezero]] |Ossiacher See |[[Osoje, Avstrija|Osoje]] |1078,5 |10,2 |52,6 |501 | |- |[[Rupratov bajer (birt)]]<ref name="#1"/> |Penkensee |[[Hodiše]] |5,16 | | |620 | |- | |Pöllaner Teich |[[Pöllan]] | | | | |<ref>http://www.biologiezentrum.at/pdf_frei_remote/CAR_169_89_0129-0136.pdf</ref><ref>http://www.flickr.com/photos/tags/pöllan/</ref><ref>http://www.meinekleine.at/richieslildarling/photos/145582/?tag=squadra{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>http://maps.google.at/maps?f=q&source=s_q&hl=de&geocode=&q=p%C3%B6llan,+paternion&sll=47.635784,13.590088&sspn=7.743657,19.775391&ie=UTF8&ll=46.697258,13.628604&spn=0.003848,0.009656&t=h&z=17</ref> |- |[[Preseško jezero]] tudi [[Pazrijsko jezero]] |Pressegger See |[[Šmohor - Preseško jezero]] |55,28 | |13,7 |560 |ohranjen je močvirnati pas |- |[[Rjavško jezero]]<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010</ref>[[Rijavško jezero]]<ref name="#1"/> |Rauschelesee |[[Hodiše]] |19,1 | |12 |510 | |- | |Sankt Urbaner See |[[Sankt Urban (Koroška)]] |9 | |3 |745 | |- |[[Srebrno jezero]] |Silbersee |[[Beljak]] |14,3 | |7 |492 |gramozna jama oz. jezero |- | |Stappitzer See |[[Mallnitz]]/''Malnica'' |3,6 |0,214 |6 |1273 | |- |[[Strusnikov bajer]] |Strußnigteich |[[Možberk]] |26 | |2 |552 |zasebna last, pod naravno zaščito |- |[[Šentlenartsko jezero]] |Leonharder See |[[Beljak]] |2,29 | |6,5 |520 | |- |[[Šmadlensko jezero|Šmadlensko ali Tehanjsko jezero]] |Magdalensee |[[Beljak]] |14,11 | |5,2 |486 | |- |[[Špintikov bajer (birt)]]<ref name="#1"/> |Spintik-Teiche, Spintikteiche |[[Hodiše]] |79,82 |0,4 | |560 |naravni rezervat |- |[[Tigrče|jezero v Tigrčah]]/[[Tigrško jezero]] |Tigringer See |[[Tigrče]] |26 | |2 |554 |nudistični kamp |- | |Turracher See |[[Reichenau]] |19,43 | |33 |1780 |gorsko jezero |- |[[Zablaško jezero]] |Turnersee |[[Škocjan v Podjuni]] |44,16 | |13 |481 |ohranjen je močvirnati pas |- |[[Zeleno jezero]] |Grünsee |[[Beljak]] |1,76 | |6,6 |490 | |- |[[Vaško jezero]] |Vassacher See |[[Beljak]] |4,43 | |10,2 |520 | |- |[[Volajsko jezero]] |''Wolayer See'' | | | | | |gorsko jezero na [[Koroška (zvezna dežela)|koroški]] strani Karnijskega glavnega grebena v bližini [[Prelaz Plöcken|prelaza Plöcken]] |- |[[Vrbsko jezero]] |Wörthersee |[[Celovec]] |1939,75 |16,5 |85,2 |439 |največje koroško jezero |- |[[Zajezersko jezero]] |Saisser See |[[Vrba na Koroškem|Vrba]] |1,33 | |6,6 |593 | |- |[[Zgornje jezero]] |Brennsee (Feldsee) |[[Feld am See]] |41,2 | |26 |740 | |- | |Zmulner See |[[Liebenfels (Bistrica)]] |1,82 | |7,5 |523 |jezero je nastalo iz t. i. [[mrtvi led|mrtvega ledu]]<ref name="land"/> |- |[[Ženeško jezero]] tudi [[Tihojsko jezero]] |Sonnegger See |[[Žitara vas]] |1,7 | |4,5 |468 |umetno kopalno jezero |} ¹ Kadar jezero pripada več občinam, je navedena najprej tista, po kateri ima jezero ime ali pa največja. * Domnevna imena so označena v kurzivi. == Literatura == * Zdovc, Pavel, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''. Slovenska prosvetna zveza in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Celovec 2008, 2010 (razširjena izdaja). {{COBISS|ID=1754836}} * Anton Melik: ''Slovenski alpski svet''. Ljubljana 1954; * Franc Kukovica: ''Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem''. Celovec 1996; * Janez Turk: ''Slovenski toponimi v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]] med [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]''. V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], 140-149.(tudi pod http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012); * Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012, Klagenfurt/Celovec [2011], 165-188 (mdr. z imenikom iz leta 1860). == Zemljevidi == * V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at; * Košuta (Karte 1:20.000), Interesna skupnost selskih kmetov (ISSK)/ Interessensgemeinschaft der Zeller Bauern (Hg.), GeoInfoGraz. Graz 2008, http://www.kosuta.at/landkarte/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141129143936/http://www.kosuta.at/landkarte/ |date=2014-11-29 }}; * St. Margareten im Rosental/Šmarjeta v Rožu (zemljevid/Karte merilo/Maßstab 1:15.000), Hg. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače/Kulturverein St. Margarete-Abtei und Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Celovec 2011; * Škofiče – Schiefling. Izdalo: Slovensko prosvetno društvo Edinost Škofiče / Hg. von: Slowenischer Kulturverein Edinost Schiefling, 2011. == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * [[Liste der Gemeinden in Kärnten]] ("Abschnitt Slowenische Ortsnamen"): http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Gemeinden_in_K%C3%A4rnten * [[Topographieverordnung für Kärnten (1977)]]: http://de.wikipedia.org/wiki/Topographieverordnung_f%C3%BCr_K%C3%A4rnten_(1977) * [[Liste slowenischer Flurnamen in Kärnten]]: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Flurnamen_in_K%C3%A4rnten * [[Liste slowenischer Exonyme für deutsche Toponyme]]: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Exonyme_f%C3%BCr_deutsche_Toponyme == Spletne povezave == {{commons|Kärntner Seen}} *[http://www.kis.ktn.gv.at Kärntner Institut für Seenforschung] *[http://www.kis.ktn.gv.at/159986_DE- kakovost kopalnih voda koroških jezer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228173808/http://www.kis.ktn.gv.at/159986_DE- |date=2014-12-28 }} * J. Turk: ''Slovenski toponimi v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]] med [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]'': http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012); * Geopedia Slovenija http://www.geopedia.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/ |date=2017-07-29 }} (12.2011); * Kärnten Atlas - Das geografische Auskunftssystem der Kärntner Landesregierung (KAGIS): http://gis.ktn.gv.at/atlas/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (12.2011). ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} [[Kategorija:Jezera na Koroškem (zvezna dežela)|*]] [[Kategorija:Jezera v Avstriji]] t1qys66v4zwehl9mi3iivfjv04ot0cj 0 383948 6689027 6570538 2026-06-14T00:50:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689027 wikitext text/x-wiki [[Slika:GBU-31 xxl.jpg|sličica|GBU-31, Mark 83 bomba s JDAM kitom]] [[File:JDAM family (1).jpg|thumb|JDAM kiti nameščeni na Mk 84, BLU-109, Mk 83, in Mk 82 bombe]] [[Slika:F-15E drops 2,000-pound munitions Afghanistan 2009.jpg|sličica|F-15E spušča GBU-31]] '''JDAM - Joint Direct Attack Munition''' je krmilni sistem (kit), ki spremeni nevodene [[Prosto padajoča letalska bomba|prostopadajoče]] ("neumne") bombe v precizno vodene oz. "pametne" bombe. JDAM uporablja za vodenje [[inercialna navigacija|inercialno]] in [[satelitska navigacija|satelitsko]] ([[GPS]]) navigacijo. JDAM kit usmerja bombo s pomočjo majhnih krilc na zadnjem delu bombe. Bombe z JDAM kitom imajo doseg do največ 28 kilometrov, odvisno od višine odmeta. Masa bomb je od {{convert|500|lb|kg|0}} do {{convert|2000|lb|kg|0}}.<ref name="AFL1">{{navedi splet|url=http://www.af.mil/news/story.asp?storyID=123017613|title=JDAM continues to be warfighter's weapon of choice|accessdate=2007-07-27|archiveurl=https://archive.today/20120722153248/http://www.af.mil/news/story.asp?storyID=123017613|archivedate=2012-07-22|url-status=live}}</ref>Natačnost zadetka je v praksi okrog 7 metrov. JDAM bombe delujejo v vseh vremenskih pogojih, za razliko od lasersko ali IR vodenih. Prav tako so JDAM kiti, s ceno okrog $25000 na enoto, občutno cenejši od drugih pametnih bomb. ===Uporaba na letalih=== *[[Douglas A-4 Skyhawk]] *[[McDonnell Douglas AV-8B Harrier II]] *[[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] *[[AMX International AMX]] *[[Rockwell B-1 Lancer|B-1B Lancer]] *[[Northrop Grumman B-2 Spirit|B-2A Spirit]] *[[Boeing B-52 Stratofortress|B-52H Stratofortress]] *[[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] *[[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]] *[[Boeing F/A-18E/F Super Hornet]] *[[Lockheed F-22 Raptor]] *[[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] *[[General Atomics MQ-9 Reaper]] *[[Mitsubishi F-2]] *[[Panavia Tornado]] *[[Dassault Mirage F1]] *[[Saab JAS 39 Gripen]] *[[Embraer EMB 314 Super Tucano]]<ref>[http://www.defencetalk.com/bringing-back-cascoin-at-6b-vs-a-29b-36882/ "Bringing Back Counter-Insurgency: AT-6B vs. A-29B"] ''Defence Talk, '' 10 September 2011. Retrieved: 15 January 2012.</ref> *[[KAI T-50 Golden Eagle|KAI FA-50]] Uporaba v preteklosti: *[[Grumman F-14 Tomcat|F-14A/B/D Tomcat]] *[[Lockheed F-117|LockheedF-117 Nighthawk]] *[[Lockheed S-3 Viking]] ==Uporabniki== Glavni uporabniki so Ameriške letalske sile, ornarica in marinci. Drugi uporabniki: *{{flag|Avstralija}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.boeing.com/ids/news/2005/q4/nr_051019s.html|title=boeing.com Boeing JDAM Wins Australian Competition|accessdate=2007-07-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070411035200/http://www.boeing.com/ids/news/2005/q4/nr_051019s.html|archivedate=2007-04-11|url-status=live}}</ref> *{{flag|Belgija}} *{{flag|Kanada}} The [[Royal Canadian Air Force]] has used their first JDAM during [[Operation Mobile]] in 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cefcom-comfec.forces.gc.ca/pa-ap/fs-ev/2011/10/27-eng.asp|title=CF-188 Hornets on Op MOBILE drop first JDAM bombs|accessdate=2011-10-27}}</ref> *{{flag|Čile}} *{{flag|Danska}} *{{flag|Egipt}} *{{flag|Finska}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.deagel.com/news/FMS-Third-Phase-of-Finnish-FA-18-MLU_n000001010.aspx|title=FMS: Third Phase of Finnish F/A-18 MLU|accessdate=2007-07-27}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dod.gov/pubs/foi/logistics_material_readiness/acq_bud_fin/SARs/DEC%202011%20SAR/JDAM%20-%20SAR%20-%2031%20DEC%202011.pdf |title=DoD |accessdate=2015-01-06 |archive-date=2014-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140422025934/http://www.dod.gov/pubs/foi/logistics_material_readiness/acq_bud_fin/SARs/DEC%202011%20SAR/JDAM%20-%20SAR%20-%2031%20DEC%202011.pdf |url-status=dead }}</ref> *{{flag|Grčija}}<ref>{{Navedi splet |url=http://hellenicdefencenews.blogspot.com/search/label/JDAM |title=arhivska kopija |accessdate=2015-01-06 |archive-date=2017-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170624010612/http://hellenicdefencenews.blogspot.com/search/label/JDAM |url-status=dead }}</ref> *{{flag|Oman}} *{{flag|Združeni arabski emirati}} *{{flag|Nemčija}} *{{flag|Izrael}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.boeing.com/defense-space/missiles/jdam/news/2000/news_release_000601n.htm|title=First International JDAM Sale: Boeing to Integrate Weapon on Israeli Aircraft|accessdate=2007-07-27}}</ref> *{{flag|Italija}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/military/systems/munitions/jdam-history.htm|title=global security.org|accessdate=2007-07-27}}</ref> *{{flag|Španija}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.armada.mde.es/ArmadaPortal/page/Portal/armadaEspannola/buques_aeronaves/prefLang_es/01_flotilla-aeronaves-aviones--02_9-escuadrilla-aeronaves-av-8-b-harrier-ii-plus#caracteristicas|title=armada.mde.es|accessdate=2013-05-25}}</ref> *{{flag|Japonska}} *{{flag|Malezija}}<ref name="SIPRI">{{navedi splet|url=http://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|title=SIPRI arms transfer database|date=6. november 2013|publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]|accessdate=2015-01-06|archive-date=2010-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20100414022558/http://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|url-status=dead}}</ref> *{{flag|Maroko}} <ref>{{Navedi splet |url=http://www.dsca.osd.mil/PressReleases/36-b/2008/Morocco_08-37.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-01-06 |archive-date=2012-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915120443/http://www.dsca.osd.mil/PressReleases/36-b/2008/Morocco_08-37.pdf |url-status=dead }}</ref> *{{flag|Nizozemska}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.mindef.nl/actueel/toespraken/2003/4/091203_airpowersymposium.aspx|title=Dutch secretary of defense details plan for purchase of JDAM's|accessdate=2007-07-27|archive-date=2008-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20081214221157/http://www.mindef.nl/actueel/toespraken/2003/4/091203_airpowersymposium.aspx|url-status=dead}}</ref> *{{flag|Norveška}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.boeing.com/defense-space/missiles/jdam/news/2006/q1/060220a_nr.html|title=Norway Signs Contract for Boeing JDAM|accessdate=2007-07-27}}</ref> *{{flag|Filipini}} *{{flag|Poljska}} *{{flag|Portugalska}} *{{flag|Saudova Arabija}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/850746.html|title=Gates says Washington to sell smart bombs to Saudi Arabia|accessdate=2007-07-27|archive-date=2010-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20101027034558/http://www.haaretz.com/news/gates-says-washington-to-sell-smart-bombs-to-saudi-arabia-1.218653|url-status=dead}}</ref> *{{flag|Singapur}} *{{flag|Južna Koreja}} *{{flag|Tajska}} *{{flag|Turčija}} *{{flag|Indonezija}} ==Specifikacijes== *Funkcija: vodena bomba zrak-zemlja *Pogodbenik: [[Boeing]] *Dolžina: '''GBU-31''' (v) 1/B: {{convert|152,7|in|mm}}; '''GBU-31''' (v) 3/B: {{convert|148,6|in|mm}}; '''GBU-32''' (v) 1/B: {{convert|119,5|in|mm}} *Masa: '''GBU-31''' (v) 1/B: {{convert|2036|lb|kg|0}}; '''GBU-31''' (v) 3/B: {{convert|2115|lb|kg|0}}; '''GBU-32''' (v) 1/B: 1,013&nbsp;lb {{convert|1013|lb|kg|0}} *Razpon krilc: '''GBU-31''': {{convert|25|in|mm}}; '''GBU-32''': {{convert|19,6|in|mm}} *Doseg: do {{convert|15|nmi|km}} *Vodenje: [[GPS]]/[[Inercialna navigacija|INS]] *Cena: okrog $22000 za navigacijski kit (brez bombe) *Datum uporabe: 1999 *Inventar: okrog 240000 bomb, od tega 158000 za Ameriške letalske sile, in 82 000 za Ameriško mornarico (oktobra 2005) ==Različice== <small>(USAF - Ameriške letalske sile, USN - Ameriška mornarica, USMC - Ameriški marinci)</small> *2000&nbsp;lb (900&nbsp;kg) težke bombe **GBU-31(V)1/B (USAF) [[Mark 84 bomb|Mk-84]] **GBU-31(V)2/B (USN/USMC) [[Mark 84 bomb|Mk-84]] **GBU-31(V)3/B (USAF) [[BLU-109 bomb|BLU-109]] **GBU-31(V)4/B (USN/USMC) [[BLU-109 bomb|BLU-109]] *1000&nbsp;lb (450&nbsp;kg) težke bombe **GBU-32(V)1/B (USAF) [[Mark 83 bomb|Mk-83]] **GBU-32(V)2/B (USN/USMC) [[Mark 83 bomb|Mk-83]] **GBU-35(V)1/B (USN/USMC) [[Mark 83 bomb|BLU-110]] *500&nbsp;lb (225&nbsp;kg) težke bombe **GBU-38/B (USAF) [[Mark 82 bomb|Mk-82,(USN/USMC) Mk-82 in BLU-111]] **GBU-54/B LaserJDAM (MK-82) ==Podobni sistemu== *[[HGK]] - Turški sitem, ki ga je razvil inštitut [[TUBITAK-SAGE]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.sage.tubitak.gov.tr/haberler%5Cmilliyet%5C2%5C2.htm|title=Komutanlar Anadolu Kartali'nda |language=tr |accessdate=2010-10-05|archive-date=2014-01-20|archive-url=https://archive.today/20140120192749/http://www.sage.tubitak.gov.tr/haberler%5Cmilliyet%5C2%5C2.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.milligazete.com.tr/haber/anadolu-kartalina-yerli-bilim-katkisi-23260.htm|title=Anadolu Kartali'na Yerli Bilim Katkisi |language=tr |accessdate=2010-10-05|archive-date=2011-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719065210/http://www.milligazete.com.tr/haber/anadolu-kartalina-yerli-bilim-katkisi-23260.htm|url-status=dead}}</ref> *[[Spice]] - Izraelski sistem, ki ga je ravzil Rafael * [[SMKB]] - Brazilski sistem, ki sta ga razvila [[Mectron]] in Britanite ==Glej tudi== *[[GBU-39 SDB]] *[[HOPE/HOSBO]] *[[AASM]] *[[JSOW]] ==Reference== {{sklici|30em}} ==Bibliografija== *{{navedi knjigo|last=Bonds|first=Ray and David Miller|title=Illustrated Directory of Modern American Weapons|url=http://books.google.com/books?id=cfpBbuIlfV0C&printsec=frontcover&dq=Illustrated+Directory+of+Modern+American+Weapons#v=onepage&q&f=false|publisher=Zenith Imprint, 2002|isbn= 0-7603-1346-6|ref={{harvid|Bonds|Miller|2002}}|date=2002-08-05}} *{{navedi splet|url=http://www.defenselink.mil/pubs/kaar02072000.pdf|format=PDF|title=Kosovo/Operation Allied Force After Action Report|author=US Department of Defense}} ==Zunanje povezave== *[http://www.boeing.com/defense-space/missiles/jdam/index.htm Boeing: Joint Direct Attack Munition (JDAM)] *[http://www.designation-systems.net/dusrm/app5/jdam.html Boeing (McDonnell Douglas) JDAM - Designation Systems] *[http://www.defense-update.com/products/j/jdam.htm Product Update: JDAM] *[http://www.defense-update.com/features/du-4-04/feature-pgm.htm Precision Strike Weapons] *[http://www.defense-update.com/products/d/diamond-back.htm Diamond Back Range Extension Kit] *[http://science.howstuffworks.com/smart-bomb.htm How Smart Bombs Work] *[https://wrc.navair-rdte.navy.mil/warfighter_enc/weapons/Develop/DAMASK/overview.htm DAMASK Overview] *[http://www.sciam.com/article.cfm?articleID=00079DD3-DAA0-1E96-8EA5809EC5880000 Safeguarding GPS] 14 April 2003 [[Scientific American]] *[http://www.globalsecurity.org/military/systems/munitions/jdam.htm Joint Direct Attack Munition (JDAM)] *[http://www.boeing.com/defense-space/missiles/jdam/jdamphotos.html Boeing JDAM gallery] *{{YouTube|jrONakdUCfo|Video of a JDAM explosion}} *[http://www.ausairpower.net/TE-JDAMPt1.html JDAM Matures (Australian Aviation)] *[http://www.dsto.defence.gov.au/news/5509/ JDAM-ER (Extended Range)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091112021626/http://www.dsto.defence.gov.au/news/5509/ |date=2009-11-12 }} 15 October 2008 [[Defence Science and Technology Organisation]] *[http://www.boeing.com/defense-space/missiles/jdam/news/ JDAM Press releases] [[Kategorija:Bombe]] nu9bzba85rk6v2gyvsswkbjfog9dcuy 0 386651 6688897 6570866 2026-06-13T17:26:34Z Rastofan 255314 6688897 wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon |name=9M14 Malyutka<br><small>AT-3 Sagger</small> |image=[[File:Malyutka.JPG|300px]] |caption= ''Maljutka'' |origin=[[Sovjetska zveza]] |type=<!-- WD --> <!-- Type selection --> |is_ranged= |is_explosive=yes |is_vehicle= |is_missile=yes <!-- Service history --> |service=1963 – danes |used_by=[[Sovjetska zveza]] in okrog 45 drugih držav |wars=[[Vietnamska vojna]]<br>[[Jomkipurska vojna]]<br>[[Iransko-iraška vojna]]<br>[[Zalivska vojna]]<br>[[Jugoslovanske vojne]]<br>[[2006 Libanonska vojna]]<br>[[Prva čečenska vojna]]<br>[[Druga čečenska vojna]]<br>[[Sirska državljanska vojna]] <!-- Production history --> |designer= <!-- WD --> |design_date=1961-1962 |manufacturer= |unit_cost= |production_date=1963 |number= |variants=9M14M, 9M14P1, Maljutka-2, Maljutka-2F <!-- General specifications --> |spec_label= |weight=10,9&nbsp;kg (9M14M)<br/> 11,4&nbsp;kg (9M14P1)<br/> 12,5&nbsp;kg (Maljutka-2)<br/> ~12&nbsp;kg (Maljutka-2F) |length=860&nbsp;mm<br/> 1005&nbsp;mm (Maljutka-2) |part_length= |width=393&nbsp;mm (s krilci) |height= |diameter=125&nbsp;mm |crew= <!-- Ranged weapon specifications --> |cartridge= |caliber= |action= |rate= |velocity= |range=500–3000&nbsp;m |max_range= |feed= |sights=9S415 <!-- Explosive specifications --> |filling= |filling_weight=2,6&nbsp;kg (9M14M, 9M14P1)<br/> 3,5&nbsp;kg (Maljutka-2, Maljutka-2F) |detonation= |yield= <!-- Vehicle/missile specifications --> |armour= |primary_armament= |secondary_armament= |engine= |engine_power= |transmission= |payload_capacity= |fuel_capacity= |pw_ratio= |suspension= |clearance= |vehicle_range= |speed={{convert|115|m/s|km/h|abbr=on}} (9M14M, 9M14P1)<br/> {{convert|130|m/s|km/h|abbr=on}} (Maljutka-2, Maljutka-2F)<ref>{{navedi splet|url=http://btvt.narod.ru/4/sagger.htm|title=Btvt.narod.ru|publisher=|accessdate=13 November 2014}}</ref> |guidance=[[Manual command to line of sight|MCLOS]], [[Semi-automatic command to line of sight|SACLOS]] (kasnejše verzija) }} [[File:AT-3 Sagger missile control box.JPG|right|thumb|9S415 kontrolni sistem]] '''9M14 ''Maljutka''''' ({{lang-ru|Малютка|links=no}}; "malček", [[NATO oznaka]]: AT-3 Sagger) je [[žično vodenje|žičnovodena]] [[protitankovska raketa]], ki so jo razvili v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v 1960ih. Je prva sovjetska človeško prenosljiva protitankovska raketa in najverjetneje tudi najbolj množično proizvajana protitankovska raketa na svetu. V 1960ih in 1970ih letih so proizvajali okrog 25000 raket na leto. Licenčno so jo proizvajali v vsaj petih drugih državah. Raketo se je dalo namestiti tudi na lahka oklepna vozila. Med uporabniki je bila tudi [[Slovenska vojska]]. ''Maljutka'' je neprijetno presenetila Izraelce med [[Jomkipurska vojna|Jomkipursko vojno]], saj so na njen račun izgubili okrog 800 tankov in oklepnih vozil. [[File:9K11 Malyutka on display.JPEG|thumb|280px]] [[File:Romanian 9P133 Malyutka.jpg|thumb|right|Izstreljevanje ''Maljutke'' med vajo]] ==Sklici== {{sklici}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author1=Hull, A.W. |author2=Markov, D.R. |author3=Zaloga, S.J. |year=1999 |title=Soviet/Russian Armor and Artillery Design Practices 1945 to Present |publisher=Darlington, Md. : Darlington Productions |isbn=1-892848-01-5 |cobiss= |pages=}} * [http://rbase.new-factoria.ru/search/outinfo.php?malutka/malutka.shtml ''Противотанковый ракетный комплекс "Малютка" (9К14/9К11)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181005003548/http://rbase.new-factoria.ru/search/outinfo.php?malutka%2Fmalutka.shtml |date=2018-10-05 }} {{Ru icon}} * [http://waronline.org/IDF/Articles/firstATGM.htm ''ПТУР первого поколения в АОИ'', by Oleg Granovsky] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051215175233/http://waronline.org/IDF/Articles/firstATGM.htm |date=2005-12-15 }} {{Ru icon}} * [http://btvt.narod.ru/4/sagger.htm ''ПТРК 9К11/9К14 «Малютка»''] {{Ru icon}} * [[Donn A. Starry|Starry, Donn A.]], General. ''Mounted Combat In Vietnam.'' Vietnam Studies; Department of the Army. First printed 1978-CMH Pub 90-17. * {{navedi knjigo |author=Dunstan, Simon |year=1982 |title=Vietnam Tracks-Armor In Battle. |url=https://archive.org/details/vietnamtracksarm00duns |publisher=London : Osprey Publishing |isbn=0-89141-171-2 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{commons category|9K11 Malyutka}} * [http://www.youtube.com/watch?v=ote87SAD4r0&feature=related Short youtube video showing Sagger being unpacked and prepared to fire] * [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/land/row/at3sagger.htm FAS report on AT-3 SAGGER Anti-Tank Guided Missile] * [http://warfare.be/?catid=261&linkid=2202 Russian webpage on AT-3 MALYUTKA] * [http://www.armyrecognition.com/forum/viewtopic.php?t=1462 THE GREAT SAGGER PANIC - 1974 article] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090716012500/http://www.armyrecognition.com/forum/viewtopic.php?t=1462 |date=2009-07-16 }} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{DISPLAYTITLE: ''Maljutka''}} [[Kategorija:Protioklepno raketno orožje]] [[Kategorija:Vojaška oprema Rusije]] q9v8yj9go4wdl2iebqrznsoenw5bjfw 0 404102 6688996 6610540 2026-06-13T21:32:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Igre lakote: Arena smrti | image = | caption = | director = [[Gary Ross]] | producer = [[Nina Jacobson]]<br />[[Jon Kilik]] | writer = Gary Ross<br>[[Suzanne Collins]]<br>Billy Ray | starring = [[Jennifer Lawrence]]<br>[[Josh Hutcherson]]<br>[[Liam Hemsworth]]<br>[[Woody Harrelson]]<br>[[Elizabeth Banks]]<br>[[Lenny Kravitz]]<br>[[Stanley Tucci]]<br>[[Donald Sutherland]]<br>[[Isabelle Fuhrman]] | music = James Newton Howard | cinematography = Tom Stern | editing = Stephen Mirrione<br>Juliette Welfling | studio = Color Force | distributor = [[Lionsgate]] | released = 12. marec 2012 <small>(premiera v Los Angelesu)</small><br>[[23. marec]] [[2012]] <small>(premiera v ZDA)</small> | runtime = 142 minut<ref>{{navedi splet|title=The Hunger Games|publisher= Lions Gate Entertainment|url=http://www.lionsgatepublicity.com/home-entertainment/thehungergames/|accessdate=29. april 2015}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=THE HUNGER GAMES|publisher= British Board of Film Classification|url=http://www.bbfc.co.uk/releases/hunger-games-5|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[Angleščina]] | budget = 90 milijonov $<ref name="boxi">{{navedi splet|title=Igre lakote: Arena smrti (2012) - Box Office Mojo|work=Box Office Mojo|publisher=Internet Movie Database|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=hungergames.htm|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref><ref name=latimes>{{navedi splet| url=http://latimesblogs.latimes.com/movies/2011/09/hunger-games-seeking-a-broader-audience-as-shooting-wraps.html|title='Hunger Games' seeking a broader audience as shooting wraps|author=Ben Fritz|date=13. september 2011|accessdate=6. junij 2015|work=Los Angeles Times}} {{ikona en}}</ref> | gross = 691.2 milijonov $<ref name="boxi" /> }} '''Igre lakote: Arena smrti''' je ameriški [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičen ]] [[film]] iz leta 2012, napisan po istoimenskem romanu [[Suzanne Collins]]. Film je režiral Gary Ross, scenarij zanj pa so napisali Gary Ross, Suzanne Collins in Billy Ray. Zvezdniki filma ''Igre lakote: Arena smrti'' so [[Jennifer Lawrence]], [[Josh Hutcherson]], [[Liam Hemsworth]], [[Woody Harrelson]], [[Elizabeth Banks]], [[Lenny Kravitz]], [[Stanley Tucci]] in [[Donald Sutherland]]<ref>{{navedi splet|title=Toby Jones In 'The Hunger Games'|publisher=Deadline.com|url=http://deadline.com/2011/05/toby-jones-in-the-hunger-games-134784/|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150630151602/http://deadline.com/2011/05/toby-jones-in-the-hunger-games-134784/|url-status=dead |language=en}}</ref>. V filmski adaptaciji knjižne uspešnice se preselimo v bližnjo prihodnost, kjer so lakota, suša in požari povzročili uničenje ZDA. Nova država Panem je razdeljena na prestolnico in 12 območij, iz katerih vsako leto z žrebanjem določijo 24 kandidatov za Igre lakote. Ko je izžrebana 12-letna Primrose Everdeen, se njena sestra Katniss odloči, da jo bo prostovoljno zamenjala. S sovrstnikom Peetom Mellarkom se pod vodstvom nekdanjega zmagovalca Haymitcha Abernathya odpravita v prestolnico, kjer se morata v neizprosnem spopadu na življenje in smrt pomeriti z veliko močnejšimi in bolj izkušenimi tekmovalci<ref>{{navedi splet|title=Igre lakote: Arena smrti|publisher=Kolosej.si|url=http://www.kolosej.si/filmi/film/igre-lakote-arena-smrti/|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Film je doživel pozitiven sprejem kritikov<ref>{{navedi splet|title=The Hunger Games|publisher=Metacritic|url=http://www.metacritic.com/movie/the-hunger-games|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>, ki so pohvalil njegovo temo in sporočilnost ter dober nastop [[Jennifer Lawrence]]<ref>{{navedi splet|title=The Hunger Games wows the critics|publisher=dailytelegraph.com|url=http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/the-hunger-games-wows-the-critics/story-e6frewyr-1226304170380|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20120613001008/http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/the-hunger-games-wows-the-critics/story-e6frewyr-1226304170380|url-status=dead |language=en}}</ref>. Kljub temu so ga mnogi kritizirali zaradi podobnosti z drugimi romani kot na primer z japonskim romanom Battle Royale in kratko zgodbo The Lottery od ameriške pisateljice [[Shirley Jackson]]<ref>{{navedi splet|title=The Hunger Games - Frame by Frame|publisher=University of Nebraska-Lincoln|url=http://blog.unl.edu/dixon/2012/03/02/the-hunger-games/|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208165517/http://blog.unl.edu/dixon/2012/03/02/the-hunger-games/|url-status=dead |language=en}}</ref>. ==Zgodba== [[Slika:Panemmap.png|220px|thumb|left|karta Panema]] Predsednik Snow je vladal v [[Antiutopija|distopijski]] državi Panem, ki je sestavljena iz bogatega in glamuroznega Kapitola ter iz dvanajst revnejših okrožij. Vsako leto na ruševinah nekdanje Severne Amerike Kapitol naroda države Panem prisili vse od svojih dvanajstih okrožij, da na Igre lakote pošlje po enega najstnika in najstnico. Igre so kazen za preteklo vstajo in taktika ustrahovanja, ki jo izvaja vlada. Ta dogodek, v kateri se morajo »tributi« v areni spopasti do smrti – prenašajo vse TV postaje v državi. Zmagovalec je nagrajen s slavo in bogastvom. V okrožju 12 se je Katniss Everdeen prostovoljno javila, ko je bila njena mlajša sestra Primrose izžrebana za "tributko". Katniss in moški tribut Peeta Mellark sta bila nato pospremljena v Kapitol skupaj s spremljevalko Effie Trinket in z njunim mentorjem Haymitchem Abernathyjem, ki je bil nekdanji zmagovalec iz dvanajstega okrožja in alkoholik. Haymitch jima pove o pomembnosti pridobivanja sponzorjev, saj jima lahko le ti nudijo darove in hrano v času iger. V času nizov televizijskih intervjujev je Peeta javno izrazil svojo ljubezen do Katniss, kar ona na začetku vzame za poskus, da bi si pridobil sponzorsko naklonjenost, vendar kasneje izve, da je njegova ljubezen resnična. Med treningom je Katniss opazovala Marvela, Glimmer, Cata in Clove, tako imenovani profesionalci, iz okrožij 1 in 2, ki so se na igre pripravljali že od mladih let. Na začetku igre Katniss ne upošteva nasvete Haymitcha in krene za mamljivo zalogo hrane in orožja, ki so posuti okoli Roga izobilja, v strukturi, kjer začnejo tekmovalci tekmovati in se izogibati drug drugega, da niso ubiti. Skoraj polovica tributov umre na začetku v bitki pri Rogu. Katniss poskuša ostati čim dlje od drugih tekmovalcom, kot je mogoče, vendar Seneca Crane, vodja iger, sproži gozdni požar, da bi šla nazaj do ostalih. Sreča se s profesionalci, s katerim je Peeta zaveznik in zbeži na drevo. Rue, mlada tributka iz 11. okrožja, se skriva na sosednem drevesu. Tiho pritegne Katnissovo pozornost na gnezdo preganjalskih os nad njeno glavo. Katniss spusti gnezdo na profesionalce in ubije Glimmer ter odžene ostale stran. Padajoče vzame lok in puščice od Glimmer, čeprav so tudi njo pičile ose in postane negotova zaradi strupa. Peeta se vrne in vpije nanjo, naj zbeži stran. Rue pomaga Katniss, da si opomore od strupa in oni postaneta prijateljici. Katniss pripravi načrt, da uničita hrano, ki jo imajo profesionalci. Medtem ko Rue naredi ogenj in s tem odstrani pozornost stran, Katniss uniči njihove zaloge hrane. Marvel ju najde in usodno rani Rue preden ga je Katniss lahko ubila s puščico. Katniss jo tolaži in ji poje. Ko Rue umre, žalujoča Katniss okoli nje postavi rože. Po gledanju tega začnejo ljudje iz 11. okrožja delati izgrede, kar vodi predsednika Snowa do tega, da opozori Seneco Crana, da se te igre morajo iziti, kot je bilo namenjeno: za izginjanje nemirov. Haymitch predlaga Cranu, da spremeni pravila tako, da sta možna dva zmagovalca, če sta oba iz istega okrožja, saj bi to morda lahko preprečilo nemire. Ko je sprememba oznanjena, začne Katniss iskati Peeta in ga najde ranjenega po tem, ko se je razšel s profesionalci. Ko ga spravi na varno, zaslišita oznanilo, da je vse, kar rabijo tributi priskrbljeno v rogu. Čeprav je temu Peeta močno nasprotoval, gre Katniss vseeno po zdravila zanj. Clove jo napade in potisne na tla. Potem se hvali o njeni vlogi pri Rouini smrti. Katniss je rešena, ko Thresh, moški tribut iz 11. okrožja, ubije Clove. Thresh prizanese Katniss, enkrat, zavoljo Rue. Zdravilo pozdravi Peeto. Kasneje, med iskanjem hrane, je Peeta zmotoma pobral strupene borovnice. Na njegovo srečo je Lisička, ženska tributka iz okrožja 5, ukradla borovnice in umrla po tem, ko jih je pojedla. Thresha ubije pošast, ki jo je ustvaril Crane, in tako ostane še le en drugi preživel. Katniss in Peeta obupano zbežita na vrh roga izobilja, tik pred živalmi. Tam najdeta tudi Cata. Po obupanem boju, kjer je imel Cato prednost, Katniss ustreli Cata v roko in Peeta ga vrže na tla, kjer ga napadejo zveri. Katniss konča njegovo agonijo s svojim lokom. Peeta in Katniss mislita, da sta zmagala, vendar potem Crano razveljavi spremembo pravila; lahko je le en zmagovalec. Katniss prepriča Peeta, da z njo poje borovnice. Ravno preden to naredita, sta imenovana kot zmagovalca 74. iger lakot. Potem Haymitch opozori Katniss, da si je s svojimi dejanji kljubovanja pridobila veliko sovražnikov. Snow je zaklenil Crana v sobo z borovnicami. Ko se Katniss in Peeta vrneta domov, predsednik Snow razglablja svoje možnosti. ==Igralska zasedba== [[Slika:Jennifer Lawrence at the 83rd Academy Awards crop.jpg|thumb|198px|[[Jennifer Lawrence]] igra Katniss Everdeen in za to vlogo si je pobarvala lase na temno rjavo<ref name="catnip">{{navedi splet|url= http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/story/2012-03-25/hunger-games-jennifer-lawrence-hair/53776154/1|title='Hunger Games' fans split hairs over blond star Lawrence|first=Bryan|last=Alexander|date=2. marec 2012 |accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>]] *[[Jennifer Lawrence]] kot Katniss Everdeen<ref>{{navedi novice|url=http://www.thewrap.com/movies/column-post/jennifer-lawrence-gets-lead-role-hunger-games-25482|title=Jennifer Lawrence Gets Lead Role in 'The Hunger Games|author=Joshua L. Weinstein|date=16. marec 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130524024400/http://www.thewrap.com/movies/column-post/jennifer-lawrence-gets-lead-role-hunger-games-25482|url-status=dead |language=en}}</ref> *[[Josh Hutcherson]] kot Peeta Mellark<ref name="peeta/gale">{{navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/movies/2011/04/the-hunger-games-josh-hutcherson-and-liam-hemsworth-complete-the-love-triangle.html|title='The Hunger Games': Josh Hutcherson and Liam Hemsworth complete the love triangle|last=Sperling|first=Nicole|date=4. april 2011|work=Los Angeles Times|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> *[[Liam Hemsworth]] kot Gale Hawthorne<ref name="peeta/gale" /> *[[Woody Harrelson]] kot Haymitch Abernathy<ref name="Woody">{{navedi novice|title=Woody Harrelson Cast as Haymitch in 'Hunger Games|author=Philiana Ng & Borys Kit|url=http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/woody-harrelson-cast-as-haymitch-187194|newspaper=The Hollywood Reporter|date=10. maj 2011|accessdate=6. junij 2015}}</ref> *[[Willow Shields]] kot Primrose Everdeen *[[Elizabeth Banks]] kot Effie Trinket<ref>{{navedi novice|first=Matt|last=Donnelly|url=http://latimesblogs.latimes.com/gossip/2011/04/hunger-games-elizabeth-banks-effie-trinket.html|title=Elizabeth Banks lands 'Hunger Games' role: Effie Trinket|work=Los Angeles Times|date=28. april 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> *[[Lenny Kravitz]] kot Cinna<ref name="Lenny">{{navedi novice|url=http://insidemovies.ew.com/2011/05/24/lenny-kravitz-hunger-games/|title=Lenny Kravitz will play Cinna in 'Hunger Games|last=Valby|first=Karen|work=Entertainment Weekly|date=24. maj 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110526030140/http://insidemovies.ew.com/2011/05/24/lenny-kravitz-hunger-games/|url-status=dead |language=en}}</ref> *[[Paula Malcomson]] kot gospa Everdeen *[[Amandla Stenberg]] kot Rue<ref name="Rue">{{navedi novice|first=Kate|last=Ward|title=Hunger Games' casts Thresh and Rue|url=http://insidemovies.ew.com/2011/04/18/hunger-games-thresh-rue/|work=Entertainment Weekly|date=18. april 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110419200522/http://insidemovies.ew.com/2011/04/18/hunger-games-thresh-rue/|url-status=dead}}</ref> *[[Alexander Ludwig]] kot Cato<ref name="district2">{{navedi novice|url=http://screenrant.com/hunger-games-cast-cato-clove-sandy-114853/|title=The Hunger Games' Casts Its Cato & Clove|first=Sandy|last=Schaefer|date=11. maj 2011|publisher=Screen Rant|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> *Dayo Okeniyi kot Thresh<ref name="Rue" /> *[[Isabelle Fuhrman]] kot Clove<ref name="district2" /> *[[Jacqueline Emerson]] kot Lisička *[[Leven Rambin]] kot Glimmer<ref name="district1" /> *Jack Quaid kot Marvel<ref name="district1">{{navedi splet|first=Karen|last=Valby|url=http://insidemovies.ew.com/2011/04/19/the-hunger-games-jack-quaid-leven-rambin/|title='Hunger Games' casts its Glimmer and Marvel|publisher=Entertainment Weekly|date=19. april 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511121826/http://insidemovies.ew.com/2011/04/19/the-hunger-games-jack-quaid-leven-rambin/|url-status=dead |language=en}}</ref> *[[Donald Sutherland]] kot predsednik Snow<ref>{{navedi novice|first=Darren|last=Franich|url=http://insidemovies.ew.com/2011/05/31/hunger-games-donald-sutherland-president-snow/|title=Hunger Games': Donald Sutherland cast as President Snow|work=Entertainment Weekly|date=31. maj 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604175951/http://insidemovies.ew.com/2011/05/31/hunger-games-donald-sutherland-president-snow/|url-status=dead |language=en}}</ref> *[[Stanley Tucci]] kot Caesar Flickerman<ref name="Stanley">{{navedi novice|first=Nardine|last=Saad|url=http://latimesblogs.latimes.com/gossip/2011/05/stanley-tucci-cast-hunger-games.html|title=Stanley Tucci cast in The Hunger Games|work=Los Angeles Times|date=9. maj 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> *Wes Bentley kot Seneca Crane<ref>{{navedi novice|first=Philiana|last=Ng|url=http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/wes-bentley-lands-role-seneca-185797|title=Wes Bently Lands Role of Seneca Crane in 'Hunger Games|work=The Hollywood Reporter|date=5. maj 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> *Latarsha Rose kot Portia ==Produkcija== Marca 2009 je Lions Gate Entertainment vstopil v koprodukcijo za Igre lakote: Arena smrti s proizvodnim podjetjem Color Force od Nine Jacobson, ki je pridobil svetovno distribucijske pravice za roman nekaj tednov prej<ref name="Lionsgate">{{navedi splet|title=Lionsgate picks up 'Hunger Games|url=http://www.reuters.com/article/2009/03/18/us-hunger-idUSTRE52H0LK20090318|work=The Hollywood Reporter|date=17. marec 2009|accessdate=6. junij 2015|author=Jay A. Fernandez in Borys Kit|archive-date=2011-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110215115046/http://www.reuters.com/article/2009/03/18/us-hunger-idUSTRE52H0LK20090318|url-status=dead |language=en}}</ref>, menda za 200.000 dolarjev<ref name="dailybeast">{{navedi splet|url= http://www.newsweek.com/lions-gate-has-hit-hunger-games-can-it-turn-profit-63989|title=Lions Gate Has a Hit with 'Hunger Games.' Can It Turn a Profit?|date=2. april 2012|accessdate=6. junij 2015|publisher=The Daily Beast}} {{ikona en}}</ref>. Alli Shearmur in Jim Miller, predsednik in podpredsednik Motion Picture Production na Lionsgatu, sta prevzela nadzor nad produkcijo filma<ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53788|title=Lionsgate Feasts on ''The Hunger Games''|date=18. marec 2009|work=ComingSoon.net|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130730174613/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53788|url-status=dead |language=en}}</ref>. Studio, ki ni imel dobička v petih let, je izvedel racijo proračunov drugih produkcij in prodal sredstva, da bi zagotovil proračun v višini 88.000.000 $, eden od njegovih največjih<ref>{{navedi splet|url=http://www.the-numbers.com/movies/distributor/Lionsgate|title=Box Office History for Lionsgate Movies|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20121002064753/http://www.the-numbers.com/movies/distributor/Lionsgate|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> - za film<ref name="dailybeast" /><ref name="reuters-howlgwon">{{navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/2012/03/23/lionsgate-hungergames-idUSL1E8QL2G320120323|date=23. marec 2012|accessdate=6. junij 2015|work=Reuters|title=How Lions Gate won 'Hunger Games'|archive-date=2012-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120429034848/http://www.reuters.com/article/2012/03/23/lionsgate-hungergames-idUSL1E8QL2G320120323|url-status=dead |language=en}}</ref>. Collinsonov zastopnik Jason Dravis je pripomnil, da "so imeli [Lionsgate] vsakogar, vendar so poklicali njih", da bi pomagali pri zavarovanju franšize<ref name="reuters-howlgwon" />. Lionsgate je naknadno pridobil za8 milijonov dolarjev davčnih olajšav za snemanje filma v [[Severna Karolina|Severni Karolini]]<ref name="reuters-howlgwon" />. Proizvodnja se je sčasoma prinesla premalo proračunskih sredstev z 78 milijonov dolarjev<ref name="dailymail-delays">{{navedi splet|url= http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2125899/The-Hunger-Games-sequel-faces-possible-delays-director-demands-higher-fee.html|title=''The Hunger Games'' sequel faces possible delays as director demands higher fee|date=6. april 2012|accessdate=6. junij 2015|work=Daily Mail}} {{ikona en}}</ref>. Suzanne Collins je osebno napisal scenarij<ref name="Lionsgate" /> in njen scenarij je preoblikoval scenarist [[Billy Ray]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/childrens/childrens-book-news/article/44062-marketing-mockingjay-.html|title=Marketing 'Mockingjay'|first=Karen|last=Springen|date=5. avgust 2010|work=Publishers Weekly|accessdate=6. junij 2011}} {{ikona en}}</ref>. Collinsova je pričakovala, da ima film bonitetno oceno PG-13 (ni za otroke pod 13 let v spremstvu staršev). Novembra 2010 je [[Gary Ross]] postal režiser filma<ref name="exclusive">{{navedi splet|first=Karen|last=Valby|url=http://insidemovies.ew.com/2011/01/06/hunger-games-exclusive-gary-ross/|title='Hunger Games' exclusive: Why Gary Ross got the coveted job, and who suggested Megan Fox for the lead role|work=Entertainment Weekly|date=6. januar 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2014-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224150440/http://insidemovies.ew.com/2011/01/06/hunger-games-exclusive-gary-ross/|url-status=dead |language=en}}</ref>. Čeprav je bil začetni proračun filma 75 milijonov dolarjev<ref>{{navedi splet|url=http://online.wsj.com/article/SB10001424052748703907004576279182967782332.html|title=Movie Studios Smell Out Teen Spirits|last=Kung|first=Michelle|work=The Wall Street Journal|work=Dow Jones & Company|date=25. april 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>, je imel film končni proračun v višini skoraj 100 milijonov dolarjev<ref name=latimes/><ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=82194|title=The Hunger Games Wraps Principal Photography|work=ComingSoon.net|publisher=CraveOnline|date=15. september 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110923150706/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=82194|url-status=dead |language=en}}</ref>. 16. novembra je izšel napovednik za film<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SMGRhAEn6K0|title=New The Hunger Games Trailer Official 2012 [HD] - Jennifer Lawrence|date=16. november 2011|work=YouTube|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. ===Izbiranje igralske zasedbe=== [[Slika:Josh Hutcherson 2012.jpg|thumb|200px|[[Josh Hutcherson]] igra Peeta Mellarka.]] Lionsgate je marca 2011 potrdil, da je približno 30 igralk šlo na avdicijo za vlogo Katniss Everdeen, med njimi tudi [[Hailee Steinfeld]], [[Abigail Breslin]], [[Emma Roberts]], [[Saoirse Ronan]], [[Chloë Grace Moretz]], [[Jodelle Ferland]], [[Lyndsy Fonseca]], [[Emily Browning]], [[Shailene Woodley]] in [[Kaya Scodelario]]<ref name="HReporter2.7.12">{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/hunger-games-jennifer-lawrence-josh-hutcherson-liam-hemsworth-gary-ross-twilight-285957|title=9 Untold Secrets of the High Stakes 'Hunger Games|date=1. februar 2012|work=The Hollywood Reporter|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Keith|last=Staskiewicz|url=http://insidemovies.ew.com/2011/03/03/hunger-games-jennifer-lawrence-hailee-steinfeld-casting/|title=Hunger Games': Jennifer Lawrence, Saoirse Ronan, Chloe Moretz, Emma Roberts, and more up for Katniss|work=Entertainment Weekly|date=3. marec 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120917060633/http://insidemovies.ew.com/2011/03/03/hunger-games-jennifer-lawrence-hailee-steinfeld-casting/|url-status=dead |language=en}}</ref>. 16. marca 2011 je bilo oznanjeno, da je to vlogo dobila Jennifer Lawrence<ref>{{navedi novice|url=http://www.thewrap.com/movies/column-post/jennifer-lawrence-gets-lead-role-hunger-games-25482|title=Jennifer Lawrence Gets Lead Role in 'The Hunger Games|author=Joshua L. Weinstein|date=16. marec 2011|accessdate=6. junij 2015|work=The Wrap|archive-date=2013-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130524024400/http://www.thewrap.com/movies/column-post/jennifer-lawrence-gets-lead-role-hunger-games-25482|url-status=dead |language=en}}</ref>. Ross je opisal Jennifer, kot da ima "izjemno veliko samozavest, tako da dobiš občutek, da to dekle čisto ve, kdo je. Potem je prišla in brala zame in me presenetila. Še nikoli nisem videl take avdicije prej v svojem življenju. To je bila ena izmed tistih stvari, ko bežno vidiš cel film pred očmi."<ref name="fxguide">{{navedi splet|url=http://www.fxguide.com/fxpodcasts/fxpodcast-the-hunger-games/|title=The Hunger Games|accessdate=6. junij 2015|publisher=fxguide}} {{ikona en}}</ref> Čeprav je bila Jennifer stara 20 let, ko se je snemanje začelo in s tem štiri leta starejša od svojega lika<ref>{{navedi novice|first=Keith|last=Staskiewicz|url=http://popwatch.ew.com/2011/03/17/jennifer-lawrence-too-old-katniss-hunger-games/|title=Hunger Games': Is Jennifer Lawrence the Katniss of your dreams?|work=Entertainment Weekly|date=17. marec 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121008180124/http://popwatch.ew.com/2011/03/17/jennifer-lawrence-too-old-katniss-hunger-games/|url-status=dead |language=en}}</ref>, je Suzanne povedala, da je vloga zahtevala "določeno zrelost in moč" in da bi raje videla starejšo in ne mlajšo igralko<ref>{{navedi novice|first=Karen|last=Valby|url=http://insidemovies.ew.com/2011/03/17/hunger-games-gary-ross-jennifer-lawrence/|title=Hunger Games' director Gary Ross talks about 'the easiest casting decision of my life|work=Entertainment Weekly|date=17. marec 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120927094800/http://insidemovies.ew.com/2011/03/17/hunger-games-gary-ross-jennifer-lawrence/|url-status=dead |language=en}}</ref>. Dodala je, da je Jennifer "edina, ki je zares ujela značaj lika, ki sem ga opisala v knjigi" in da je bila "vsako potrebno kvaliteto, da je lahko igrala Katniss."<ref>{{navedi novice|first=Darren|last=Franich|url=http://insidemovies.ew.com/2011/03/21/hunger-games-suzanne-collins-jennifer-lawrence/|title=Hunger Games': Suzanne Collins talks Jennifer Lawrence as Katniss|work=Entertainment Weekly|date=21. marec 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120927094839/http://insidemovies.ew.com/2011/03/21/hunger-games-suzanne-collins-jennifer-lawrence/|url-status=dead |language=en}}</ref> Jennifer, ljubiteljica knjig, je sprejela vlogo tri dni kasneje; sprva se je prestrašila z velikostjo proizvodnje<ref name="HReporter2.7.12" /><ref name="brand-new">{{navedi novice|first=Steven|last=Galloway|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/hunger-games-jennifer-lawrence-katniss-286282|title=Jennifer Lawrence: A Brand-New Superstar|work=The Hollywood Reporter|date=1. februar 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Jennifer si je za vlogo Katniss pobarvala lase na temno rjavo<ref name="catnip" /><ref>{{navedi splet|first=Tom|last=Ayres|url=http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a321116/jennifer-lawrence-unaware-of-hunger-games-hate.html|title=Jennifer Lawrence 'unaware of Hunger Games hate'|publisher=Digital Spy|date=23. maj 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20130509052056/http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a321116/jennifer-lawrence-unaware-of-hunger-games-hate.html|url-status=dead |language=en}}</ref>. Opravila je tudi usposabljanje, da bi dobila formo za vlogo, vključno z lokostrelstvom, plezanjem po skalah in drevesih, bojem, tekom, padanjem naprej in jogo<ref>{{navedi splet|first=Jennifer|last=Still|url=http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a321543/jennifer-lawrence-hunger-games-training-fun.html|title=Jennifer Lawrence: 'Hunger Games training fun'|publisher=Digital Spy|date=26. maj 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2014-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222170817/http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a321543/jennifer-lawrence-hunger-games-training-fun.html|url-status=dead |language=en}}</ref>. Kandidati za vlogo Peete so bili poleg Hutchersons tudi [[Alexander Ludwig]] (ki je kasneje dobil vlogo Cata), Hunter Parrish, Lucas Till, and Evan Peters<ref name="borys">{{navedi novice|first=Borys|last=Kit|url=http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/lionsgate-testing-actors-star-hunger-171575|title=Lionsgate Testing Actors to Star in 'Hunger Games' Opposite Jennifer Lawrence|work=The Hollywood Reporter|date=25. marec 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Drugi igralci, ki bi lahko dobili vlogo Gala, so bili David Henrie, Drew Roy, and Robbie Amell<ref name="borys" />. Aprila 2011 se je Josh C. Reilly pogovarjal z Lions Gate Entertainment, da bi upodobil Haymitch Abernathyja<ref name="Reilly">{{navedi novice|first=Claude|last=Brodesser-Akner|url=http://www.vulture.com/2011/04/john_c_reilly_in_talks_to_play.html|title=John C. Reilly Being Offered Role of Haymitch in The Hunger Games|work=New York|date=22. april 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Naslednji mesec je Lionsgate oznanil, da je ta vloga šla oskarjevem nominirancu [[Woody Harrelson|Woodyju Harrelsonu]]<ref name="Woody" />. Kmalu je sledilo izbiranje še drugih igralcev za upodobitev likov: [[Lenny Kravitz]] je bil izbran za upodobitev Cinne, [[Stanley Tucci]] za Caesarja Flickermana in [[Toby Jones]] za Claudiusa Templesmitha. Konec maja 2011 je večkratni nagrajenec Golden Globusa, [[Donald Sutherland]], dobil vlogo predsednika Snowa<ref>{{navedi novice|url= http://screenrant.com/hunger-games-donald-sutherland-president-snow-sandy-117769/|title=''The Hunger Games'' casts Donald Sutherland as President Snow|publisher=Screenrant|date=31. maj 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. ==Glasba== ===Soundtrack=== Ime za album soundtracka je Igre lakote: Arena smrti: Pesmi iz okrožja 12 in drugod ({{jezik-en|The Hunger Games: Songs from District 12 and Beyond}}). Soundtrack album za Igre lakote: Arena smrti vsebuje pesmi ,ki jih je navdihnil film; le tri od njih ("Abraham's Daughter", "Safe & Sound" in "Kingdom Come", v tem zaporedju) se pojavijo v filmu<ref name="wsj soundtrack">{{navedi novice|first=Ethan|last=Smith|url=http://online.wsj.com/news/articles/SB10001424052702303812904577295854005605494|title=Hunger Games' Steps in to Save the Soundtrack|work=The Wall Street Journal|date=21. marec 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Prva pesem iz filmskega spremljevalnega albuma, [[Safe & Sound]], od [[Taylor Swift]] in [[The Civil Wars]] je izšla 23. decembra 2011<ref>{{navedi splet|first=Marc|last=Hogan|title=Listen to Taylor Swift's 'Hunger Games' Ballad|url=http://www.spin.com/articles/listen-taylor-swifts-hunger-games-ballad|work=Spin|date=23. december 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130404061856/http://www.spin.com/articles/listen-taylor-swifts-hunger-games-ballad|url-status=dead |language=en}}</ref>. V dvanajstih urah je postal številka ena na celotni lestvici iTunesa. Videospot za "Safe & Sound" je izšel 13. februarja 2012. Skupaj z ločenimi pesmi od Swiftove ima soundtrack tudi pesmi od ''The Decemberists'', ''[[Arcade Fire]]'', ''The Secret Sisters'', ''[[Miranda Lambert|Mirande Lambert]]'' in Pistol Annies<ref name="HungerMusic" />, ''Neko Case'', ''Kid Cudi''<ref name="HungerMusic">{{navedi splet|author=Emily Tseng|title="The Hunger Games" Soundtrack Actually Looks Pretty Good|url=http://blogs.dailyprincetonian.com/intersections/2012/02/13/the-hunger-games-soundtrack-actually-looks-pretty-good/|work=The Daily Princetonian|date=13. februar 2012|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-01-21|archive-url=https://archive.today/20130121073547/http://blogs.dailyprincetonian.com/intersections/2012/02/13/the-hunger-games-soundtrack-actually-looks-pretty-good/|url-status=dead |language=en}}</ref>, ''[[Glen Hansard]]'',<ref name="HungerMusic" /> ''The Low Anthem''<ref name="HungerMusic" />, ''Punch Brothers''<ref name="HungerMusic" />, ''[[Birdy]]''<ref name="HungerMusic" />, ''[[Maroon 5]]'', ''Jayme Dee''<ref name="HungerMusic" /> in ''Caroline Chocolate Drops''<ref name="HungerMusic" />. Soundtrack je bil izdan 20. marca 2012<ref name="nypost">{{navedi splet|url=http://nypost.com/2012/03/16/hunger-games-soundtrack-already-a-hit/|title='Hunger Games' soundtrack already a hit|last=Atkinson|first=Claire|date=16. marec 2012|work=New York Post|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Seznam soundtracka se je prikazal na iTunesu 13. februarja 2012 in na "One Engine" je izšel kot drugi singl 14. februarja. Na soundtracku ni petju Jennifer Lawrence "Uspavanke za Rue". Album je debitiral na številki ena na Billboard Top 200 lestvici in je prodal 175.000 izvodov v prvem tednu. To je eden od samo 16 soundtrackov, ki so prišli na zgornji del Top 200 in prvi, ki je debitiral kot številka 1 vse od "This Is It od [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]]". {{Track listing |extra_column = Izvajalec/Izvajalci |title1 = Abraham's Daughter |extra1 = [[Arcade Fire]] |length1 = 3:22 |title2 = Tomorrow Will Be Kinder |extra2 = The Secret Sisters |length2 = 3:25 |title3 = Nothing to Remember |extra3 = [[Neko Case]] |length3 = 2:58 |title4 = [[Safe & Sound]] |extra4 = [[Taylor Swift]] s [[The Civil Wars]] |length4 = 4:00 |title5 = The Ruler and the Killer |extra5 = Kid Cudi |length5 = 4:33 |title6 = Dark Days |extra6 = Punch Brothers |length6 = 3:53 |title7 = One Engine |extra7 = The Decemberists |length7 = 3:01 |title8 = Daughter's Lament |extra8 = Carolina Chocolate Drops |length8 = 2:46 |title9 = Kingdom Come |extra9 = [[The Civil Wars]] |length9 = 3:42 |title10 = Take the Heartland |extra10 = Glen Hansard |length10 = 2:45 |title11 = Come Away to the Water |extra11 = [[Maroon 5]] z [[Rozzi Crane]] |length11 = 5:13 |title12 = Run Daddy Run |extra12 = [[Miranda Lambert]] s Pistol Annies |length12 = 2:45 |title13 = Rules |extra13 = Jayme Dee |length13 = 3:27 |title14 = Eyes Open |extra14 = [[Taylor Swift]] |length14 = 4:04 |title15 = Lover Is Childlike |extra15 = The Low Anthem |length15 = 4:15 |title16 = Just a Game |extra16 = [[Birdy]] |length16 = 4:01 |total_length = 60:18 }} ===Pesmi v filmu=== {{tracklist | title1 = The Hunger Games | length1 = 1:10 | title2 = Katniss Afoot | length2 = 1:49 | title3 = Reaping Day | length3 = 1:35 | title4 = The Train | length4 = 1:27 | title5 = Entering the Capitol | length5 = 2:28 | title6 = Preparing the Chariots | length6 = 1:05 | title7 = Horn of Plenty | length7 = 1:59 | title8 = Penthouse/Training | length8 = 3:36 | title9 = Learning the Skills | length9 = 1:41 | title10 = The Countdown | length10 = 1:58 | title11 = Booby Trap | length11 = 2:37 | title12 = Healing Katniss | length12 = 3:04 | title13 = Rue's Farewell | length13 = 5:00 | title14 = We Could Go Home | length14 = 1:15 | title15 = Searching for Peeta | length15 = 1:27 | title16 = The Cave | length16 = 3:13 | title17 = Muttations | length17 = 4:45 | title18 = Tenuous Winners/Returning Home | length18 = 3:25 | total_length = 42:16 }} ==Nadaljevanje== {{Main|Igre lakote: Kruto maščevanje|Igre lakote: Upor, 1. del|Igre lakote: Upor, 2. del}} 8. avgusta 2011, medtem ko so še vedno snemali film, je Lionsgate napovedal, da je filmska adaptacija drugega romana v trilogiji ''Igre lakote'', ''[[Igre lakote: Kruto maščevanje]]'', načrtovana, da bo izšla 22. novembra 2013<ref>{{navedi splet|first=Joshua L.|last=Weinstein|url=http://www.thewrap.com/movies/column-post/hunger-games-sequel-set-2013-release-29880|title=The Hunger Games Sequel Set for 2013 Release|work=The Wrap|date=8. avgust 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2019-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407203323/https://www.thewrap.com/movies/column-post/hunger-games-sequel-set-2013-release-29880/|url-status=dead |language=en}}</ref>. Novembra 2011 je Lionsgate vstopil v pogajanja s scenaristom Simonom Beaufoyem, saj je bil načrt za [[Post-produkcija|post-produkcijo]] za adaptacijo naslednjega filma pretesen za Rossa in Collinsovo<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/1923980/news/1923980/weekly-ketchup-emdoctor-whoem-returns-to-the-big-screen/|title=Weekly Ketchup: Doctor Who returns to the big screen|publisher=Rotten Tomatoes|date=18. november 2011|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Poleti 2012 se je začela produkcija filma ''Igre lakote: Kruto maščevanje''<ref>{{navedi splet|url= http://screenrant.com/x-men-first-class-2-sequel-updates-sandy-163491/|title='X-Men: First Class 2′To Begin Production In January 2013|publisher=Screen Rant|date=6. april 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Gary Ross se ni vrnil na snemanje ''Krutega maščevanja'' in je namesto njega režiral film [[Francis Lawrence]]<ref>{{navedi splet|author=Nikki Finke|title=Gary Ross Decides NOT to Direct "Hunger Games Two: Catching Fire': Lionsgate In 'Shock'|url= http://www.deadline.com/2012/04/gary-ross-decides-not-to-direct-hunger-games-2-catching-fire-lionsgate-in-shock/|publisher=Deadline|date=10. april 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Blauvelt|first=Christian|url=http://insidemovies.ew.com/2012/04/19/catching-fire-director-francis-lawrence/|title=Francis Lawrence offered 'Catching Fire' director gig|work=Entertainment Weekly|date=19. april 2012|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20131111150643/http://insidemovies.ew.com/2012/04/19/catching-fire-director-francis-lawrence/|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Staskiewicz|first=Keith|url=http://insidemovies.ew.com/2012/05/03/francis-lawrence-confirmed-as-catching-fire-director/|title=Francis Lawrence confirmed as 'Catching Fire' director|work=Entertainment Weekly|date=3. maj 2012|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130514051254/http://insidemovies.ew.com/2012/05/03/francis-lawrence-confirmed-as-catching-fire-director/|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://deadline.com/2012/04/francis-lawrence-is-the-choice-for-catching-fire-259211/|title=Director Francis Lawrence Chosen For 'Catching Fire' Sequel To 'Hunger Games'|date=19. april 2012|work=Deadline.com|author=Mike Fleming Jr|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. 6. maja 2012 je bilo poročano, da naj bi Michael Arndt ponovno napisal scenarij za Igre lakote<ref>{{navedi splet|last=Kit|first=Borys|url=http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/hunger-games-catching-fire-michael-arndt320477|title=Michael Arndt in Talks to Re-Write 'Hunger Games' Sequel 'Catching Fire' (Exclusive)|work=Hollywood Reporter|date=5. maj 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Arndt je uradno postal novi scenarist 24. maja 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=90616|title=Hunger Games Sequel Officially Titled The Hunger Games: Catching Fire|work=comingsoon.net|date=24. maj 2012|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130203010553/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=90616|url-status=dead |language=en}}</ref>. ''Igre lakote: Kruto maščevanje''se je začelo snemati 10. septembra 2012 in končalo 21. decembra 2012<ref>{{navedi splet|last=Cairns|first=Dan|url=http://www.bbc.co.uk/newsbeat/19558100|title=Newsbeat – Hunger Games: Catching Fire begins filming in Georgia|publisher=BBC| date=11. september 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>; premiero je doživel v Londonu 11. novembra 2013<ref>{{navedi novice|title='The Hunger Games: Catching Fire' World Premiere Lights Up the Red Carpet|url=http://www.hollywoodreporter.com/gallery/hunger-games-catching-fire-world-655158|accessdate=6. junij 2015|newspaper=The Hollywood Reporter|date=11. november 2013}} {{ikona en}}</ref> in v ZDA 22. novembra 2013, kot je bilo prvotno načrtovano. Julija 2012 so bili napovedani datumi za dva filma, na podlagi zadnje knjige ''[[Upor (knjiga)|Upor]]''. ''[[Igre lakote: Upor, 1. del]]'' je bil izdan 21. novembra 2014 in ''[[Igre lakote: Upor, 2. del]]'' bo izdan 20. novembra 2015<ref>{{navedi splet|url= http://www.movies.com/movie-news/the-hunger-games-mockingjay-release-dates/8685?wssac=164&wssaffid=news&_r=true/|title=The Two-Part 'Hunger Games' Finale 'Mockingjay' Sets Release Dates|publisher=movies.com|date=10. julij 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref>. Lawrence, Hutcherson, Hemsworth in Harrelson so se podpisali na celotno franšizo<ref name="HReporter2.7.12" /><ref name="Harrelson MTV">{{navedi splet|author=David Robert|title=Woody Harrelson Talks 'Hunger Games|url=http://www.mtv.com/videos/movies/707355/woody-harrelson-talks-hunger-games.jhtml|publisher=MTV|date=18. november 2011|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20111108075519/http://www.mtv.com/videos/movies/707355/woody-harrelson-talks-hunger-games.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Nagrade in nominacije== {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Nominiranec ! Osvojeno? |- |rowspan="75"|[[2012]] |rowspan="2"|Virgin Media Movie Awards | Najbolj pričakovan film leta 2012 | ''Igralna zasedba'' | {{won|Da}} |- | Najboljša stvar leta 2012 | rowspan="3"|[[Josh Hutcherson]] | {{nom|Ne}} |- | CinemaCon Awards | Izbira filmske prebojne zvezde | rowspan="3" {{won|Da}} |- | NewNowNext Awards 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.logotv.com/events/newnownext_awards/2012/categories/next-mega-star/|title=2012 NewNowNext Awards|publisher=NewNowNext Awards|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150919205234/http://www.logotv.com/events/newnownext_awards/2012/categories/next-mega-star/|url-status=dead |language=en}}</ref> | Naslednja mega zvezda |- | Australians in Film Awards | Preboj | [[Liam Hemsworth]] |- | rowspan="14"|Golden Trailer Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.goldentrailer.com/awards.gta13.php|title=Golden Trailer Awards|publisher=Goldentrailer.com|date=31. maj 2012|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716112947/http://www.goldentrailer.com/awards.gta13.php|url-status=dead |language=en}}</ref> | Najboljša akcija | ''2. napovednik'' | {{nom|Ne}} |- | Najboljši akcijski poster | ''Poster napovednika'' | {{won|Da}} |- | Najboljši akcijski televizijski prostor | ''Družina'' | {{nom|Ne}} |- | Najboljša animacija/družinski poster | ''Končni poster'' | {{won|Da}} |- | Najboljši televizijski kraj drame | ''Big Event Countdown'' | rowspan="2" {{nom|Ne}} |- | Najboljše gibanje - grafično | ''1. napovednik'' |- | Najboljši Standee za celovečerni igrani film | ''Standee'' | rowspan="2" {{won|Da}} |- | Najboljši poster za interaktivni oglas | ''Poster'' |- | Najboljši trilerski poster | ''Končni poster'' | rowspan="3" {{nom|Ne}} |- | Najboljši trilerski televizijski kraj | ''Big Event Countdown'' |- | Najboljši divji prispevki | ''Posterji likov'' |- | Najboljše inovacijsko oglaševanje za novi izdelek | ''Faux Motion Ad – Smile Away'' | {{won|Da}} |- | rowspan="2"|Najboljše inovacijsko oglaševanje za celovečerni film | ''Faux Motion Ad – Cutting Edge'' | rowspan="3" {{nom|Ne}} |- | ''Faux Motion Ad – Liquid Skyliner'' |- | rowspan="9"|MTV Movie Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1684181/2012-mtv-movie-awards-nominees.jhtml|title=2012 MTV Movie Awards Nominees: The Full Lift|publisher=MTV|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130119142424/http://www.mtv.com/news/articles/1684181/2012-mtv-movie-awards-nominees.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> | Najboljša igralska zasedba | [[Jennifer Lawrence]], [[Josh Hutcherson]], [[Liam Hemsworth]], [[Elizabeth Banks]], Alexander Ludwig, [[Woody Harrelson]] & [[Lenny Kravitz]] |- | Najboljši ženski nastop | [[Jennifer Lawrence]] | rowspan="2" {{won|Da}} |- | Najboljši pretep | [[Jennifer Lawrence]] & [[Josh Hutcherson]] ''vs.'' Alexander Ludwig |- | Najboljši junak | [[Jennifer Lawrence]] | rowspan="2" {{nom|Ne}} |- | Najboljši poljub | [[Jennifer Lawrence]] & [[Josh Hutcherson]] |- | Najboljši nastop: Moški | [[Josh Hutcherson]] | rowspan="2" {{won|Da}} |- | Najboljša preobrazba na zaslonu | [[Elizabeth Banks]] |- | Najboljši prebojni nastop | [[Liam Hemsworth]] | rowspan="4" {{nom|Ne}} |- | Film leta | ''Igralna zasedba'' |- | rowspan="2"|CMT Music Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|title=2013 CMT Music Awards : June 5, 8/7c : Nominee Categories : Voting, News, Photos, Headlines, Tweets, Nominations, Performers and More|publisher=CMT|date=5. junij 2013|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2012-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331195757/http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|url-status=dead |language=en}}</ref> | Kolaborativen film leta | rowspan="2"|[[Safe & Sound]] |- | Video leta |- | Kerrang! Awards | Najboljši film | rowspan="2"|''Igralna zasedba'' | rowspan="3" {{won|Da}} |- | rowspan="6"|Poptastic Awards | Film |- | rowspan="2"|Filmski igralec | [[Josh Hutcherson]] |- | Liam Hemsworth | rowspan="5" {{nom|Ne}} |- | rowspan="3"|Filmska igralka | [[Amandla Stenberg]] |- | [[Jennifer Lawrence]] |- | [[Willow Shields]] |- | rowspan="9"|Teen Choice Awards<ref>{{navedi splet|title=Teen Choice Award Nominees 2012|url= http://www.huffingtonpost.com/2012/05/18/teen-choice-awards-nominees-2012_n_1528233.html|work=The Huffington Post|accessdate=19. maj 2012|date=6. junij 2012}} {{ikona en}}</ref> | Izbira mode: Privlačen moški | [[Liam Hemsworth]] |- | Izbira filmskega igralca: znanstvena fantastika/fantazija | [[Josh Hutcherson]] | rowspan="4" {{won|Da}} |- | Izbira filmske igralke: znanstvena fantastika/fantazija | [[Jennifer Lawrence]] |- | Izbira filma: Kemija | [[Jennifer Lawrence]] & [[Amandla Stenberg]] |- | Izbira filma: Poljub | [[Jennifer Lawrence]] & [[Josh Hutcherson]] |- | Izbira filmske scenske igralke | Elizabeth Banks | {{nom|Ne}} |- | Izbira filmskega scenskega igralca | [[Liam Hemsworth]] | rowspan="3" {{won|Da}} |- | Izbira filma: znanstvena fantastika/fantazija | ''Igralska zasedba'' |- | Izbira filma: zlikovec | Alexander Ludwig |- | rowspan="4"|Total Film Hotlist Awards | Najbolj vroča igralka | [[Jennifer Lawrence]] | rowspan="2" {{nom|Ne}} |- | Najbolj vroči film | ''Igralna zasedba'' |- | Najbolj vroči novinec: Moški | [[Liam Hemsworth]] | {{won|Da}} |- | Najbolj vroč prizor | ''Zbogom Rue'' | {{nom|Ne}} |- | rowspan="2"|Do Something Awards<ref>{{navedi splet|title=Do Something Awards Nominees 2012|url=http://www.vh1.com/shows/events/do_something_awards/2012/movie-star-male/|work=|accessdate=6. junij 2015|date=|archive-date=2013-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20130309235717/http://www.vh1.com/shows/events/do_something_awards/2012/movie-star-male/|url-status=dead |language=en}}</ref> | rowspan="2"|Filmska zvezda: Moški | [[Josh Hutcherson]] | {{won|Da}} |- | [[Liam Hemsworth]] | rowspan="12" {{nom|Ne}} |- | Nickelodeon Kids' Choice Awards Mexico | Najljubši film (''Película favorita'') | ''Igralna zasedba'' |- | Artios Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.castingsociety.com/awards/artios|title=Artios Awards &#124; The Casting Society of America|publisher=Castingsociety.com|date=|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131102213058/http://www.castingsociety.com/awards/artios|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> | Izjemni dosežki v igralni zasedbi: Velik proračun celovečernega filma - Drama | Debra Zane & Jackie Burch |- | rowspan="8"|Teen Icon Awards<ref>{{navedi splet|author=Big Time Rush|url=http://www.j-14.com/posts/j-14-teen-icon-awards-2012-official-nominees-vote-now-5715|title=Featured Polls &#124; J-14 Magazine Polls|publisher=Polls.j-14.com|date=13. september 2012|accessdate=5. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Jutrijšna ikona | [[Willow Shields]] |- | Ikonična ženska zvezda | [[Jennifer Lawrence]] |- | Ikoničen poljub | [[Jennifer Lawrence]] & [[Josh Hutcherson]] |- | Ikonična moška zvezda | [[Josh Hutcherson]] |- | Ikoničen film | ''Igralna zasedba'' |- | rowspan="2"|Ikoničen filmski igralec | [[Josh Hutcherson]] |- | [[Liam Hemsworth]] |- | Ikonična filmska igralka | [[Jennifer Lawrence]] |- | Country Music Association Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmaworld.com/cma-awards/nominees/past-winners/?appSession=212151097398916|title=Nominees|publisher=Cmaworld.com|accessdate=6. junij 2015}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> | Glasbeni dogodek leta | [[Safe & Sound]] |- | BAFTA Children's Awards<ref>{{navedi splet|url=http://awards.bafta.org/award/2012/childrens |title=Children's in 2012|publisher=Bafta.org|date=25. november 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Celovečeren film | ''Igralna zasedba'' | {{won|Da}} |- | rowspan="4"|EW Entertainers of the Year 2012<ref>{{navedi splet|last=Barrett|first=Annie|url=http://popwatch.ew.com/2012/11/29/entertainers-of-the-year-2012-results/|title=Entertainers of the Year: Here's who you voted for &#124; PopWatch &#124; EW.com|publisher=Popwatch.ew.com|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029225455/http://popwatch.ew.com/2012/11/29/entertainers-of-the-year-2012-results/|url-status=dead |language=en}}</ref> | Najboljše oblečena zvezda | [[Jennifer Lawrence]] | rowspan="2" {{nom|Ne}} |- | Najljubši filmski igralec | [[Liam Hemsworth]] |- | Najljubša filmska igralka | rowspan="3"|[[Jennifer Lawrence]] | rowspan="2" {{won|Da}} |- | Najbolj seksi nastopajoča izvajalka |- | New York Film Critics Circle Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.nyfcc.com/awards/?awardyear=2012|title=Awards – New York Film Critics Circle|publisher=NYFCC|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20131111161739/http://www.nyfcc.com/awards/?awardyear=2012|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> | Najboljša igralka | rowspan="7" {{nom|Ne}} |- | rowspan="3"|Capricho Awards<ref>{{navedi splet|url=http://capricho.abril.com.br/awards/2012/crepusculo-saga-ficara-historia-nossos-coracoes-725553.shtml|title="Crepúsculo" - A Saga que ficará para história (e nos nossos corações)!|last=Dias|first=Bruno|date=12. junij 2012|work=Capricho|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150926073349/http://capricho.abril.com.br/awards/2012/crepusculo-saga-ficara-historia-nossos-coracoes-725553.shtml|url-status=dead |language=es}}</ref> | Film leta (''Filme do Ano'') | ''Igralska zasedba'' |- | Najboljši mednarodni igralec (''Melhor Ator Internacional'') | [[Josh Hutcherson]] |- | Najboljša mednarodna igralka (''Melhor Atriz Internacional'') | [[Jennifer Lawrence]] |- | Billboard.com Reader's Choice Polls<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/pop-shop/473893/readers-poll-vote-for-2012s-best-worst|title=Readers' Poll: Vote For 2012's Best & Worst|publisher=Billboard|date=3. december 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Billboardskih najljubših 100 | ''Pesmi'' |- | rowspan="2"|Village Voice Film Polls<ref>{{navedi splet|url=http://www.villagevoice.com/filmpoll/cat/film/2012/|title=New York Film Poll|publisher=Villagevoice.com|date=17. oktober 2012|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150426171756/http://www.villagevoice.com/filmpoll/cat/film/2012/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> | Igralka | [[Jennifer Lawrence]] |- | Film | ''Igralna zasedba |- | rowspan="34"|[[2013]] | rowspan="2"|EDA Awards 2013<ref>{{navedi splet|url=http://awfj.org/eda-awards/2012-awfj-eda-award-nominees/|title=2012 EDA Award Nominees – Alliance of Women Film Journalists|publisher=Awfj.org|date=7. januar 2013|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Kick Ass Award za najboljšo žensko akcijsko zvezdo | rowspan="2"|[[Jennifer Lawrence]] | {{won|Da}} |- | Letošnji izjemen dosežek ženske v filmski industriji | {{nom|Ne}} |- | rowspan="7"|People's Choice Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.peopleschoice.com/pca/vote/|title=Cast your votes now for your favorites in movies, music and TV for People's Choice Awards 2013|publisher=PeoplesChoice.com|date=11. januar 2013|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Najljubši akcijski film | ''Igralna zasedba'' | rowspan="4" {{won|Da}} |- | Najljubši obraz junaštva | [[Jennifer Lawrence]] |- | Najljubši film | ''Igralna zasedba'' |- | Najljubša filmska igralka | [[Jennifer Lawrence]] |- | Najljubši film oboževalcev | ''Tributi'' | {{nom|Ne}} |- | Najljubša filmska franšiza | ''Igralska zasedba | rowspan="3" {{won|Da}} |- | Najljubša kemija na zaslonih | [[Jennifer Lawrence]], [[Josh Hutcherson]] & [[Liam Hemsworth]] |- | Critics' Choice Awards<ref>{{navedi splet|url=http://movies.about.com/od/awards/a/critics-choice-awards-2013.htm|title=Critics' Choice Movie Awards 2013 Winners and Nominees – Argo, Silver Linings Win Big|publisher=Movies.about.com|date=5. maj 2013|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2015-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150406050121/http://movies.about.com/od/awards/a/critics-choice-awards-2013.htm|url-status=dead |language=en}}</ref> | Najboljša igralka v akcijskem filmu | [[Jennifer Lawrence]] |- | Golden Globe Awards<ref name="safeandsound">{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/envelope/moviesnow/la-et-mn-golden-globe-awards-nominations-winners-complete-list,0,2773059.story#axzz2n90KWsV1|title=Golden Globe Awards 2013: The complete list of winners and nominees|date=13. januar 2013|work=LA Times|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Najboljša originalna pesem | [[Safe & Sound]] | {{nom|Ne}} |- | Santa Barbara International Film Festival<ref>{{navedi splet|url=http://sbiff.org/outstanding-performer/|title=Outstanding Performer of the Year Award honoring Jennifer Lawrence|publisher=Sbiff.org|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202235030/http://sbiff.org/outstanding-performer/|url-status=dead |language=en}}</ref> | Izstopajoč nastop leta | [[Jennifer Lawrence]] | {{won|Da}} |- | rowspan="2"|NAACP Image Awards<ref>{{navedi splet|last=Sandell|first=Scott|url=http://www.latimes.com/entertainment/envelope/moviesnow/la-et-mn-naacp-image-awards-nominations-list-20121211,0,3972506.story|title=NAACP Image Awards: The complete nominations list|publisher=latimes.com|date=11. december 2012|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Izstopajoč stranski igralec v gibajoči sliki | [[Lenny Kravitz]] | rowspan="5" {{nom|Ne}} |- | Izstopajoča stranska igralka v gibajoči sliki | rowspan="2"|[[Amandla Stenberg]] |- | Black Reel Awards<ref>{{navedi splet|url=http://blackreelawards.wordpress.com/2012/12/19/black-reels-embraces-diverse-group-of-films/#more-1314|title=Black Reels Embraces Diverse Group of Films &#124; The Black Reel Awards|publisher=Blackreelawards.wordpress.com|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Najboljši prebojni nastop |- | rowspan="3"|Grammy Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.grammy.com/nominees?genre=All|title=The Official Site of Music's Biggest Night|publisher=GRAMMY.com|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Najboljši country duo/skupinski nastop | [[Safe & Sound]] |- | rowspan="2"|Najboljša pesem napisana za vizualne medije | [[Igre lakote: Arena smrti#Glasba|Abraham's Daughter]] |- | [[Safe & Sound]] | rowspan="2" {{won|Da}} |- | rowspan="2"|Costume Designers Guild Awards | Odlična kostumografija v filmu - Fantazija | rowspan="2"|Judianna Makovsky |- | Odličnost v fantazijskem filmu | {{nom|Ne}} |- | JIM Awards<ref>{{navedi splet|url=http://jim.be/de-jimmies-2013-de-genomineerden|title=de JIMMIES 2013: de genomineerden &#124; JIM|publisher=Jim.be|date=16. februar 2013|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203002321/http://jim.be/de-jimmies-2013-de-genomineerden|url-status=dead}} {{ikona nl}}</ref> | Najboljši film (''Beste Film'') | ''Igralna zasedba'' | {{won|Da}} |- | rowspan="3"|Kids' Choice Awards<ref name="KCA2013Noms">{{navedi splet|url=http://hollywoodlife.com/2013/02/13/kids-choice-awards-2013-nominees-full-list-nominations/|title=2013 Kids' Choice Award Nominees: Kristen Stewart & More — Full List|last=Swift|first=Andy|date=13. februar 2013|work=Hollywoodlife.com|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Najljubša ženska "Buttkickerka" | [[Jennifer Lawrence]] | {{nom|Ne}} |- | Najljubši film | ''Igralna zasedba | {{won|Da}} |- | Najljubša filmska igralka | rowspan="2"|[[Jennifer Lawrence]] | {{nom|Ne}} |- | Empire Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.empireonline.com/awards2013/live/|title=Live Blog &#124; As It Happened &#124; Jameson Empire Awards 2013|publisher=Empireonline.com|accessdate=6. junij 2015}}</ref> | Najboljša igraljka | {{won|Da}} |- | rowspan="2"|Bravo Ottos<ref>{{navedi splet|url=http://www.bravo.de/stars/vip/otto2012|title=BRAVO-Otto-Wahl 2012|publisher=Bravo.De|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona de}}</ref> | rowspan="2"|Super filmska zvezda (''Super-Kino-Star'') | [[Josh Hutcherson]] | rowspan="3" {{nom|Ne}} |- | [[Liam Hemsowrth]] |- | Nebula Awards<ref>{{navedi splet|url=http://whatever.scalzi.com/2013/02/20/this-years-nebula-award-nominees/ |title=This Year's Nebula Award Nominees &#124; Whatever|publisher=Whatever.scalzi.com|date=20. februar 2013|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Ray Bradbury Award za izstopajočo dramsko predstavitev | ''Igralna zasedba'' |- | rowspan="2"|Saturn Awards | Najboljša igralka | [[Jennifer Lawrence]] | {{won|Da}} |- | Najboljši znanstveno fantastični film | ''Igralna zasedba'' | rowspan="5" {{nom|Ne}} |- | Bram Stoker Awards<ref name="mediabistro1">{{navedi splet|url=http://www.mediabistro.com/galleycat/caitlin-r-kiernan-wins-best-novel-at-bram-stoker-awards_b72427|title=Caitlin R. Kiernan Wins Best Novel at Bram Stoker Awards|last=Boog|first=Jason|date=17. junij 2013|work=Mediabistro.com|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2014-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140825141620/http://www.mediabistro.com/galleycat/caitlin-r-kiernan-wins-best-novel-at-bram-stoker-awards_b72427|url-status=dead |language=en}}</ref> | Nadstandardni dosežek v scenariju | [[Gary Ross]], [[Suzanne Collins]] in [[Billy Ray]] |- | Hugo Awards<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehugoawards.org/hugo-history/2013-hugo-awards/|title=2013 Hugo Awards|publisher=The Hugo Awards|date=2. september 2013|accessdate=6. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> | Najboljša dramska predstavitev, dolga oblika | ''Igralna zasedba'' |- | rowspan="2"|Constellation Awards<ref>{{navedi splet|url=http://constellations.tcon.ca/|title=The Constellation Awards – A Canadian Award for Excellence in Film & Television Science Fiction|publisher=Constellations.tcon.ca|accessdate=6. junij 2015|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715192914/http://constellations.tcon.ca/|url-status=dead |language=en}}</ref> | Najboljši ženski nastop leta 2012 v znanstveno fantastičnem filmu, televizijskem filmu ali miniseriji | [[Jennifer Lawrence]] |- | Najboljši znanstveno fantastični film, televizijski film ali miniserija leta 2012 | ''Igralna zasedba'' |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.imdb.com/title/tt1392170/ Igre lakote: Arena smrti] v Spletni filmski podatkovni zbirki ([[Internet Movie Database]]) * [http://www.allmovie.com/movie/v483902 Igre lakote: Arena smrti] na ''[[AllMovie]]'' * [http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=hungergames.htm Igre lakote: Arena smrti] na ''[[Box Office Mojo]]'' * [http://www.rottentomatoes.com/m/the_hunger_games/ Igre lakote: Arena smrti] na ''[[Rotten Tomatoes]]'' * [http://www.metacritic.com/movie/the-hunger-games Igre lakote: Arena smrti] na ''[[Metacritic]]'' * [http://www.the-numbers.com/movie/Hunger-Games-The Igre lakote: Arena smrti] na ''[[The Numbers]]'' * [http://movietrailers.watch/movies/185 Igre lakote: Arena smrti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141219231527/http://movietrailers.watch/movies/185 |date=2014-12-19 }} na ''[http://movietrailers.watch/movies/185 Movie Trailers Watch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141219231527/http://movietrailers.watch/movies/185 |date=2014-12-19 }}'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Igre lakote: Arena smrti}} [[Kategorija:Igre lakote (filmska serija)]] [[Kategorija:Filmi leta 2012]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi Lions Gate Entertainment]] [[Kategorija:Postapokaliptični filmi]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] 6vzf0dfmj4n71ud1acshy6ouqpwsu0p 0 410833 6689067 6629850 2026-06-14T07:22:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kaunas | official_name = | nickname = Srce Litve,<ref>[https://www.pakartot.lt/album/tarpuamziu-kaunas-dainos-apie-kauna-1930-2008 A popular song with the words "Kaunas – a heart of Lithuania" in the chorus is well known in Lithuania], from time to time, [https://www.lrytas.lt/lietuvosdiena/aktualijos/2018/05/25/news/reitingu-virsuneje-atsidures-v-matijosaitis-apie-keista-jausma-ir-bucini-prezidentei-6410940/ various well-known Lithuanians, e.g. a major of Kaunas, do mention this nickname for the press]</ref> Začasna prestolnica Litve (Laikinoji sostinė), Mali Pariz med vojnama<ref name="InterwarParis">{{navedi splet|title=Kodėl Kaunas buvo vadinamas mažuoju Paryžiumi?|url=https://kultura.lrytas.lt/istorija/kodel-kaunas-buvo-vadinamas-mazuoju-paryziumi.htm|website=lrytas.lt|access-date=3 January 2013|language=lt-LT|archive-date=2021-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210702014111/https://kultura.lrytas.lt/istorija/kodel-kaunas-buvo-vadinamas-mazuoju-paryziumi.htm|url-status=dead}}</ref> | settlement_type = [[Mesto]] | image_skyline = Kaunas montage.jpg | image_caption = Od zgoraj in od leve: [[Grad Kaunas]], Hiša Perkūnas, [[Mestna hiša, Kaunas|mestna hiša]], zbiralnik Kaunas, cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev sv. Mihaela | map_caption = | pushpin_map = Litva#Baltske države#Evropa | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lokacija v Litvi##Lokacija v Baltskih državah##Lokacija v Evropi | image_flag = LTU Kaunas flag.svg | image_shield = Coat of arms of Kaunas.svg | motto = ''Diligite justitiam qui judicatis terram''<br />(latinsko Negujte pravičnost, vi, ki sodite zemljo<ref name="Raffa">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ndVBh8BVb6UC|title=The Complete Danteworlds: A Reader's Guide to the Divine Comedy|last=Raffa|first=Guy P.|date=2009|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0226702872|language=en}}</ref>) | image_map = {{Maplink|frame=yes|plain=y|frame-width=325|frame-height=325|zoom=10|frame-lat=54.90|frame-long=23.95|type=shape-inverse|stroke-width=1|stroke-color=#333333|id=Q4115712|title=Kaunas}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Litva]] | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = okrožje | subdivision_name2 = Kaunas | subdivision_type3 = Občina | subdivision_name3 = Kaunas | government_type = | leader_title = | leader_name = | established_date = 1361 | established_title = Prva omemba | established_date2 = 1408 | established_title2 = Podeljene mestne pravice | population_total = 289.380<ref>{{navedi splet|url=https://osp.stat.gov.lt/statistiniu-rodikliu-analize|title=Rodiklių duomenų bazė - Oficialiosios statistikos portalas|website=osp.stat.gov.lt}}</ref> | population_as_of = 2020 | population_urban = 381.007<ref>http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en</ref> | population_metro = 588.410 ^{vključno okrožje Kaunas} | population_footnotes = | area_total_km2 = 157 | area_metro_km2 = 8089 | elevation_m = 48 | population_density_km2 = 1935 | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | coordinates = {{koord novi|54|53|50|N|23|53|10|E|region:LT_type:city(355000)|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 44xxx – 52xxx | area_code = (+370) 37 | website = [http://en.kaunas.lt/ www.kaunas.lt] }} '''Kaunas''' ({{avdio|Kaunas.ogg|izgovorjava}}; zastarelo slovansko '''Kovno''') je drugo največje mesto v [[Litva|Litvi]] za [[Vilna|Vilno]] in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja. Kaunas je bilo največje mesto in središče okrožja v Trakaskem vojvodstvu [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] od leta 1413. V [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] je bilo od 1843 do 1915 glavno mesto guvernorata Kaunas. V medvojnem obdobju je služil kot začasna prestolnica Litve, ko je Poljska med letoma 1920 in 1939 zasedla Vilno. V tem obdobju je Kaunas slovel po svojem bogatem kulturnem in akademskem življenju, modi, gradnji nešteto stavb v arhitekturnem slogu [[art déco]] in litovski nacionalni romantiki, pa tudi priljubljeno pohištvo, notranje oblikovanje tistega časa in razširjena kavarniška kultura. Mestna medvojna arhitektura velja za enega najboljših primerov evropskega Art déco in je prejela znak evropske dediščine. Prispevala je k temu, da je bil Kaunas imenovan za prvo mesto v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je bilo določeno za Unescovo mesto oblikovanja.<ref>{{navedi novice|last1=Bryant|first1=Jon|title=10 of the best European cities for art deco design|url=https://www.theguardian.com/travel/2016/sep/08/10-best-european-cities-for-art-deco-design|newspaper=The Guardian|access-date=8 September 2016|date=8 September 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|title=ART DECO KAUNAS|url=http://artdecokaunas.lt/|website=ArtDecoKaunas.lt|access-date=4 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kaunas – Cities of Design Network|url=http://www.designcities.net/city/kaunas/|website=DesignCities.net|access-date=4 November 2017}}</ref> Kaunas je bil skupaj z [[Esch-sur-Alzette]] v [[Luksemburg]]u izbran za evropsko prestolnico kulture za leto 2022.<ref>{{navedi splet|title=Kaunas European Capital of Culture 2022|url=https://www.kaunas2022.eu/en/|website=Kaunas2022.eu|access-date=7 December 2017|date=21 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20171208010749/https://kaunas2022.eu/en/|archive-date=8 December 2017|url-status=dead}}</ref> Mesto je glavno mesto okrožja Kaunas ter sedež mestne občine Kaunas in okrožne občine Kaunas. Tu je tudi sedež rimskokatoliške nadškofije Kaunas. Leži ob sotočju dveh največjih litovskih rek [[Nemen]] in [[Neris]] ter v bližini zbiralnika Kaunas, največjega vodnega telesa v celotni Litvi. Kot je opredelil [[Eurostat]], je število prebivalcev funkcionalnega urbanega območja Kaunase, ki se razteza čez mestne meje, ocenjeno na 383.764 (leta 2017),<ref>[http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en "Population on 1 January by age groups and sex - functional urban areas". Eurostat]. Retrieved 15 June 2019.</ref> medtem ko po statističnih podatkih teritorialne zdravstvene blagajne Kaunas živi 437.283 stalnih prebivalcev (leta 2018) v občinah Kaunas in okrožju Kaunas skupaj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ktlk.lt/istaigoms/statistika-ir-tyrimai/gyventoju-skaicius|title=Gyventojų skaičius » Kauno teritorinė ligonių kasa|website=www.ktlk.lt|accessdate=2021-06-24|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411044824/https://www.ktlk.lt/istaigoms/statistika-ir-tyrimai/gyventoju-skaicius|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == Ime mesta Kaunas je litovskega izvora in najverjetneje izhaja iz osebnega imena, kljub temu pa v estonskem jeziku beseda ''Kaunis'' pomeni lepo.<ref>{{navedi knjigo |last=Zinkevičius |first=Zigmas |author-link= |title=Senosios Lietuvos valstybės vardynas |publisher=Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas |year=2007 |location=Vilnius |page=42 |isbn=978-5-420-01606-0 }}</ref> Izhaja lahko tudi iz sorodnika latvijskega igaunis ''Estonian'', po enakem vzorcu kot v priimkih Sokas - Isokas, Vaškys - Ivaška. Podstavek ugor-finskega lahko podpira opozicija v smislu litovske ''bloga daryti'' - delati zlo in ruskega ''blagadarit'' - v zahvalo. Preden je Litva pridobila neodvisnost, je bilo mesto v splošno znano kot ''Kovno'', tradicionalna slovanizirana oblika njegovega imena. Poljsko ime je ''Kowno'' [ˈkɔvnɔ]; belorusko ime je ''Kovna'', ''Kowna'' [ˈkɔu̯na]. Prejšnje rusko ime je bilo ''Ковно – Kovno'', čeprav se ''Каунас – Kaunas'' uporablja od leta 1940. Jidiško ime je קאָװנע ''Kovne'', med nemškima pa ''Kaunas'' in ''Kauen''. == Legenda == Stara legenda trdi, da so Kaunas v antiki ustanovili [[Rimljani]]. Te Rimljane naj bi vodil patricij po imenu Palemon, ki je imel tri sinove: Barcusa, Kunasa in Sperusa.<ref name=palemonas>{{cite encyclopedia | encyclopedia=Lietuvių enciklopedija | title=Palemonas |first=Zenonas |last=Ivinskis |author-link=| location=Boston| publisher=Lietuvių enciklopedijos leidykla |year=1953–1966 |volume=21 |pages=400–401 |id={{LCC|55020366|language=lt}} }}</ref> Palemon je zbežal iz Rima, ker se je bal ponorelega cesarja [[Neron]]a. Palemon, njegovi sinovi in drugi sorodniki so odpotovali v Litvo. Po Palemonovi smrti so si sinovi razdelili zemljo. Kunas je dobil zemljo, kjer zdaj stoji Kaunas. Zgradil je trdnjavo v bližini sotočja rek Nemen in Neris in mesto, ki je tam nastajalo, je dobilo njegovo ime. Predmestna regija v bližini se imenuje ''Palemonas''.<ref>{{navedi splet|url=http://palemonas.info/palemonas/kauno-mikrorajonas-palemonas/|title=Palemonas.info; Kauno mikrorajonas – Palemonas|access-date=13 April 2011|language=lt|archive-url=https://web.archive.org/web/20110824002842/http://palemonas.info/palemonas/kauno-mikrorajonas-palemonas/|archive-date=24 August 2011|url-status=dead}}</ref> == Grb == [[File:Greater coat of arms of Kaunas (Lithuania).PNG|thumb|left|Grb Kaunasa]] 30. junija 1993 je bil s posebnim dekretom predsednika ponovno vzpostavljen zgodovinski grb mesta Kaunas. Na grbu je bel [[tur (govedo)|tur]] z zlatim križem med rogovi, postavljen na temno rdeči podlagi. Tur je bil prvotni heraldični simbol mesta, ustanovljen leta 1400. Heraldični pečat Kaunasa, uveden v začetku 15. stoletja v času vladavine velikega kneza Vitolda, je najstarejši mestni heraldični pečat, znan na ozemlju Velike litovske kneževine.<ref>{{navedi splet | url=http://datos.kvb.lt/en/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=81 | title=Kaunas: Dates and Facts. Overview of Kaunas History. | access-date= 13 October 2016}}</ref> Trenutni emblem je bil rezultat številnih študij in razprav litovske heraldične komisije, ki ga je uresničil umetnik Raimondas Miknevičius. Tur je nadomestil modrost, ki je bila upodobljena v grbu sovjetske dobe, ki se je uporabljal od leta 1969. Kaunas ima tudi večji grb, ki se v glavnem uporablja za predstavništvo mesta Kaunas. Mornar, tri zlate kroglice in latinsko besedilo ''Diligite justitiam qui judicatis terram'' (prevod ''Negujte pravičnost, vi, ki sodite zemljo'') se v večjem grbu nanaša na svetega Nikolaja, zavetnika trgovcev in pomorščakov, ki ga je kraljica Bona Sforza štela za nebeškega varuha Kaunasa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delfi.lt/kultura/naujienos/tukstantmecio-metu-palydose-bus-pristatytas-didysis-kauno-herbas.d?id=27325801|title=Tūkstantmečio metų palydose bus pristatytas didysis Kauno herbas|website=DELFI}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kaunas.lt/|title=Kauno miesto savivaldybė|accessdate=2015-11-13|archive-date=2012-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218095653/http://kaunas.lt/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Glede na arheološka izkopavanja so najbogatejše zbirke keramike in drugih predmetov, najdenih na sotočju rek Nemen in Neris, iz 2. in 1. tisočletja pred našim štetjem. V tem času so se ljudje naselili na nekaterih ozemljih sedanjega Kaunasa: sotočju dveh najdaljših rek na območju Litve - starešinstev Eiguliai, Lampėdžiai, Linkuva, Kaniūkai, Marvelė, Pajiesys, Romainiai, Petrašiūnai, Sargėnai in Veršvai. === Velika litovska kneževina === {{glavni|Velika litovska kneževina}} Naselje je bilo ustanovljeno na mestu sedanjega [[staro mesto Kaunas|starega mestnega jedra Kaunasa]], ob sotočju dveh velikih rek, vsaj do 10. stoletja našega štetja. Kaunas se prvič omenja v pisnih virih leta 1361, ko je bil zgrajen opečni [[grad Kaunas]]. Leta 1362 je bil grad po obleganju zajet in [[Tevtonski viteški red]] ga je uničil. Poveljnik grajske posadke Kaunasa Vaidotas s 36 možmi se je skušal prebiti, vendar je bil ujet. To je bila ena največjih in najpomembnejših vojaških zmag tevtonskih vitezov v 14. stoletju proti Litvi.<ref name=el>{{cite encyclopedia | editor=Simas Sužiedėlis | encyclopedia=Encyclopedia Lituanica | title=Vaidotas | year=1970–1978 | publisher=Juozas Kapočius | volume=VI | location=Boston | id={{LCC | 74-114275}} | page=21}}</ref> Grad Kaunas je bil obnovljen v začetku 15. stoletja.<ref>[http://www.kaunas.lt/index.php?1137823477 Places to Visit: "Kaunas Castle"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110928105247/http://www.kaunas.lt/index.php?1137823477 |date=2011-09-28 }}, Kaunas City Municipality.</ref> Leta 1408 je Vitold Veliki je mestu podelil Magdeburške pravice in leta 1413 je postal središče Kaunas Powiat v vojvodstvu Trakai.<ref>{{navedi splet | first=Rimvydas | last=Laužikas | publisher=Lithuanian Institute of History | work=Aruodai | date=15 October 2004 | url=http://www.aruodai.lt/paieska/terminas.php?TeId=1756 | title=Trakų vaivadija | access-date=22 April 2011 | language=lt | archive-date=2011-10-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111002170215/http://www.aruodai.lt/paieska/terminas.php?TeId=1756 | url-status=dead }}</ref> Vitold je Kaunasu odstopil pravico do lastništva tehtnice, ki se je uporabljala za tehtanje blaga, pripeljanega v mesto ali pakiranega na kraju samem, predelave voska in naprav za obrezovanje volnenih tkanin. Moč samoupravnega Kaunasa so si delile tri medseboj povezane večje institucije: ''vaitas'' (župan), magistrat (12 sodnikov porotnikov in 4 gospodarji mesta) in tako imenovani mojstri sodišča (12 oseb). Kaunas se je začel uveljavljati, saj je bil na križišču trgovskih poti in rečnega pristanišča.<ref>{{navedi splet|title=L.Karalius: "Europos pirkliai puikiai žinojo Kauną LDK laikais"|url=http://lzinios.lt/lzinios/trasa/l-karalius-europos-pirkliai-puikiai-zinojo-kauna-ldk-laikais-/172407/|website=LZinios.lt|access-date=29 January 2014|archive-date=5 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205042145/http://lzinios.lt/lzinios/trasa/l-karalius-europos-pirkliai-puikiai-zinojo-kauna-ldk-laikais-/172407/|url-status=dead}}</ref> Leta 1441 se je pridružil [[Hansa|Hanzeatski ligi]] in odprla se je trgovska pisarna Hansa Kontor - edina v Veliki litovski kneževini.<ref>{{cite encyclopedia|first=Jennifer |last=Mills |title=The Hanseatic League in the Eastern Baltic |url=http://depts.washington.edu/baltic/papers/hansa.html |encyclopedia=Encyclopedia of Baltic History (group research project) |publisher=University of Washington |date=May 1998 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629134048/http://depts.washington.edu/baltic/papers/hansa.html |archive-date=29 June 2011 }}</ref> Do 16. stoletja je imel Kaunas tudi javno šolo in bolnišnico in je bil eno najbolje oblikovanih mest v državi. Leta 1665 je ruska vojska večkrat napadla mesto, leta 1701 pa ga je zasedla švedska vojska. [[Črna smrt]] je prizadela območje v letih 1657 in 1708, pri čemer je umrlo veliko prebivalcev. Požari so uničili dele mesta v letih 1731 in 1732.<ref>[http://www.welcometo.lt/town/kaunas.html Kaunas History. Retrieved on 12 April 2011.]</ref> === Ruski imperij === Po tretji in zadnji razdelitvi poljsko-litovske države leta 1795 je mesto prevzel Ruski imperij in postalo je del guvernorata Vilna. Med francosko invazijo na Rusijo leta 1812 je velika vojska Napoleona dvakrat prešla skozi Kaunas in obakrat uničila mesto. Trdnjava v Kaunasu se imenuje Napoleonov hrib. Da bi preprečili možen enostaven dostop skozi mesto in zaščitili zahodne meje Rusije, je bila zgrajena trdnjava Kovno. Še vedno je vidna po mestu.<ref>{{citation|title=Kauno tvirtovės istorija|publisher=Gintaras Česonis|url=http://tvirtove.kaunas.lt/|year=2004|access-date=20 March 2011|language=lt|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110510074436/http://tvirtove.kaunas.lt/|archive-date=10 May 2011}}</ref> Governorat Kovno s središčem v Kovnu (Kaunas) je bil ustanovljen leta 1843. Leta 1862 je bila zgrajena železnica, ki je povezala Ruski imperij in cesarsko Nemčijo, zaradi česar je Kaunas postal pomembno železniško vozlišče z enim od prvih železniških predorov v cesarstvu, dokončan leta 1861. Leta 1898 je začela obratovati prva elektrarna v Litvi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpc.lt/en/main/about/short/development |title=Archived copy |access-date=20 March 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203021715/http://www.lpc.lt/en/main/about/short/development |archive-date=3 February 2011 }} AB Lietuvos Energija. Development of Lithuanian Energy Sector.</ref> Po neuspešni januarski vstaji proti Ruskemu imperiju je carska oblast preselila katoliško semenišče Varniai, uglednega škofa Motiejusa Valančiusa in samožitske škofijske ustanove v Kaunas, kjer so dobili nekdanjo palačo bernardinskega samostana in cerkev sv. Jurija mučenika.<ref>{{navedi splet|title=Žemaičių vyskupystės istorinis ir dailės palikimas|url=https://www.limis.lt/virtualios-parodos/-/virtualExhibitions/view/26111|website=www.limis.lt|access-date=2 November 2017|language=lt-LT|archive-date=2018-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819182444/https://www.limis.lt/virtualios-parodos/-/virtualExhibitions/view/26111|url-status=dead}}</ref> Študirati v semenišču so smeli le izbrani plemiči, le kmečki sin Antanas Baranauskas, ki je plemiške dokumente nezakonito dobil od Karoline Praniauskaitė. Začel je s predavanji v litovskem jeziku in ne v ruščini ter močno vplival na duha semeniščarjev, ko je pripovedoval o starodavni Litvi in zlasti njenih zemeljskih gomilah. Pozneje je bilo veliko študentov semenišča dejavnih v tihotapljenju knjig v Litvi; njen glavni cilj je bil upreti se politiki rusifikacije. Kaunaško duhovno semenišče je končno postalo popolnoma litovsko, ko je leta 1909 profesor Jonas Mačiulis-Maironis postal rektor semenišča in uporabo poljskega jezika za poučevanje nadomestil z litovskim jezikom.<ref>{{navedi splet|title=Kauno kunigų seminarija – katalikybės ir lietuvybės židinys|url=http://www.xxiamzius.lt/numeriai/2004/12/10/ora_02.html|website=www.xxiamzius.lt|access-date=26 October 2017|archive-date=2019-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428213621/http://www.xxiamzius.lt/numeriai/2004/12/10/ora_02.html|url-status=dead}}</ref> Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je imel Kaunas, tako kot številna mesta v vzhodni Evropi, znatno judovsko prebivalstvo. Po ruskem popisu leta 1897 je bilo Judov 25.500, kar je 35,3 % od 73.500. Prebivalstvo je bilo zabeleženo kot 25,8 % Rusov, 22,7 % Poljakov, 6,6 % Litovcev.<ref>Robert Blobaum, Feliks Dzierzynski, ''The SDKPIL: a study of the origins of Polish Communism'', p. 42</ref> Ustanovili so številne šole in sinagoge ter bili stoletja pomembni za kulturo in poslovanje mesta. <gallery> File:VytautoDidžiojoBažnyčia.jpg|Cerkev sv. Ane (Vitolda Velikega) File:Church of Saint Peter and Saint Paul (Kaunas, Lithuania, 2017).jpg|[[Stolnica v Kaunasu]] File:Vytautas the Great Monument .jpg|Spomenik Vitoldu Velikem v Kaunasu File:VIIth fort barracks.jpg|Ena od vojašnic v trdnjavi Kaunas File:Kaunas Priest Seminary, Kaunas, Lithuania - Diliff.jpg|Duhovniško semenišče Kaunas je bilo eno od središč litovskega narodnega preporoda v času rusifikacije. </gallery> === Medvojna Litva === Potem ko so Vilno leta 1919 zasedli ruski [[boljševiki]], je vlada Republike Litve ustanovila glavno oporišče v Kaunasu. Pozneje, ko je glavno mesto Vilno priključila Poljska, je Kaunas postal začasna prestolnica Litve, položaj je imel do 28. oktobra 1939, ko je [[Rdeča armada]] Vilno predala Litvi. Ustanovna skupščina Litve se je prvič sestala v Kaunasu 15. maja 1920. Sprejela je nekaj pomembnih zakonov, zlasti o zemljiški reformi, o nacionalni valuti in sprejela novo ustavo. Vojaški prevrat je potekal v Kaunasu 17. decembra 1926. V veliki meri ga je organizirala vojska, zlasti general Povilas Plechavičius, posledica pa je bila zamenjava demokratično izvoljene vlade in predsednika Kazysa Griniusa s konservativno nacionalistično avtoritarno vlado pod vodstvom Antanasa Smetona.<ref name=vardys>{{navedi knjigo |first=Vytas Stanley |last=Vardys |author2=Judith B. Sedaitis |title=Lithuania: The Rebel Nation |publisher=WestviewPress |year=1997 |series=Westview Series on the Post-Soviet Republics |isbn=0-8133-1839-4 |pages=[https://archive.org/details/lithuaniarebelna00vard/page/34 34–36] |url=https://archive.org/details/lithuaniarebelna00vard/page/34 }}</ref> Kmalu zatem se je pojavila napetost med Antanasom Smetono in Augustinasom Voldemarasom, ki jo je podprlo Združenje železnega volka in si prizadevalo pridobiti oblast. Po neuspešnem poskusu državnega udara junija 1934 je bil Voldemaras zaprt za štiri leta in dobil amnestijo pod pogojem, da zapusti državo.<ref>{{navedi splet|last1=Aras|first1=Lukšas|title=Nevykę "vilkų" žaidimai|url=http://lzinios.lt/lzinios/Istorija/nevyke-vilku-zaidimai/161356/|website=LZinios.lt|access-date=16 August 2013|archive-date=2018-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181123023105/https://www.lzinios.lt/lzinios/Istorija/nevyke-vilku-zaidimai/161356|url-status=dead}}</ref> V medvojnem obdobju je Kaunas dobil vzdevek ''Mali Pariz'' zaradi svojega bogatega kulturnega in akademskega življenja, mode, arhitekture Art déco, stavb v arhitekturnem slogu litovskega nacionalnega romantizma, pa tudi priljubljenega pohištva, notranje opreme tistega časa in razširjene kavarniške kulture. Začasna prestolnica in država sama sta imeli tudi zahodni življenjski standard z dovolj visokimi plačami in nizkimi cenami. Takrat so tam kvalificirani delavci zaslužili zelo podobne realne plače kot delavci v Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji, država je imela tudi presenetljivo visok naravni prirast prebivalstva 9,7, industrijska proizvodnja Litve pa se je od leta 1913 povečala za 160 % na 1940.<ref>{{navedi splet|last1=Lapinskas|first1=Anatolijus|title=Lietuva tarpukariu nebuvo atsilikėlė|url=https://www.delfi.lt/news/daily/lithuania/lietuva-tarpukariu-nebuvo-atsilikele.d?id=61355765|website=DELFI|access-date=29 September 2013}}</ref> Med svetovnima vojnama je industrija v Kaunasu napredovala; takrat je bilo največje mesto v Litvi. Pod vodstvom župana Jonasa Vileišisa (1921–1931) je Kaunas hitro rasel in bil močno posodobljen. Vzpostavljen je bil sistem za vodo in odpadne vode, mesto se je razširilo z 18 na 40 kvadratnih kilometrov, zgrajenih je bilo več kot 2500 stavb in trije sodobni mostovi nad reki Neris in Nemen. Vse mestne ulice so bile tlakovane, prevoz s konjsko vprego je bil nadomeščen s sodobnimi avtobusnimi linijami, načrtovana in zgrajena so bila nova predmestja (zlasti soseska Žaliakalnis), ustanovljeni so bili novi parki in trgi. Postavljeni so bili temelji sistema socialne varnosti, zgrajene so bile tri nove šole in ustanovljene nove javne knjižnice, vključno s knjižnico Vincas Kudirka. J. Vileišis je ohranil veliko stikov v drugih evropskih mestih in posledično je bil Kaunas dejaven udeleženec evropskega mestnega življenja.<ref>{{cite journal|title=Klojęs Lietuvos valstybės pamatus|journal=XXI amžius (Newspaper)|volume=10|first=Kazimieras|last=Dobkevičius|issue=1017|date=6 February 2002|access-date=20 July 2011|url=http://www.xxiamzius.lt/archyvas/xxiamzius/20020206/atmi_02.html|language=lt|archive-date=2011-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110928152534/http://www.xxiamzius.lt/archyvas/xxiamzius/20020206/atmi_02.html|url-status=dead}}</ref> Mesto je bilo še posebej pomembno središče za litovske oborožene sile. Januarja 1919 je bila v Kaunasu, med litovskimi vojnami za neodvisnost, ustanovljena vojna šola, ki je začela usposabljati vojake, ki so bili kmalu poslani na fronto, da okrepijo bojno litovsko vojsko.<ref>{{navedi splet|title=KARO MOKYKLOS KŪRIMASIS 1919 M.|url=http://www.partizanai.org/karys-1-1950m-2/karys-2-1950m/4009-karo-mokyklos-kurimasis-1919-m|website=Partizanai.org|access-date=27 November 2017|language=lt-lt}}</ref> Del litovske vojaške enote za oklepna vozila je bil premeščen v Žaliakalnis, oborožen z naprednimi in povsem novimi tanki, vključno s slavnimi Renault FT, Vickers-Armstrong Model 1933 in Model 1936. Maja 1919 je bila v Fredi ustanovljena Litovska letalska državna tovarna za popravilo in oskrbo vojske z vojaškimi letali. Antanas Gustaitis ga je precej moderniziral in začel graditi litovsko vojaško letalo ANBO. Litovsko letalstvo je bilo zaradi izjemne discipline in pravilnosti zgled drugim vojaškim enotam. ANBO 41 je bil po strukturnih značilnostih in predvsem po hitrosti in hitrosti vzpona daleč pred najsodobnejšimi tujimi izvidniškimi letali tistega časa. Takrat je v Kaunasu živelo med 35.000–40.000 Judov, približno četrtino celotnega prebivalstva mesta.<ref name="Kovno">{{navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/article.php?lang=en&ModuleId=10005174 |title=Kovno |publisher=Ushmm.org |access-date=5 May 2009}}</ref> [[Judje]] so sestavljali večino mestnega trgovskega, obrtniškega in poklicnega sektorja. Kaunas je bil središče judovskega učenja, ješiva v Slobodka (Vilijampolė) pa eden najprestižnejših evropskih inštitutov za višje judovsko učenje. Kaunas je imel bogato in raznoliko judovsko kulturo. Bilo je skoraj 100 judovskih organizacij, 40 sinagog, veliko šol v jidišu, 4 hebrejske srednje šole, judovska bolnišnica in številna podjetja v lasti judov. Bilo je tudi pomembno sionistično središče. Sprva pred drugo svetovno vojno je Litva razglasila nevtralnost.<ref>{{navedi knjigo|last1=Liekis|first1=Šarūnas|title=1939: The Year that Changed Everything in Lithuania's History|date=2010|publisher=Rodopi|location=New York|isbn=978-9042027626|pages=119–122|url=https://books.google.com/books?id=ST3LrBPOM4gC&q=Lithuanian+Neutrality+Law&pg=PA120|language=en}}</ref> Vendar se je 7. oktobra 1939 litovska delegacija odpravila v Moskvo, kjer je pozneje zaradi neugodnih razmer morala podpisati sovjetsko-litovsko pogodbo o medsebojni pomoči. Pogodba je povzročila pet sovjetskih vojaških oporišč z 20.000 vojaki po vsej Litvi v zameno za litovsko zgodovinsko prestolnico Vilno. Po besedah litovskega ministra za narodno obrambo Kazysa Musteikisa je litovski minister za zunanje zadeve Juozas Urbšys sprva dejal, da Litovci nočejo regije Vilne, pa tudi ruskih garnizon, nato pa je nervozni [[Josif Stalin]] odgovoril, da »ne glede na to, ali vzamete Vilno ali ne, Ruski garnizoni bodo tako ali tako vstopili v Litvo«.<ref>{{navedi splet|last1=Gureckas|first1=Algimantas|title=Ar Lietuva galėjo išsigelbėti 1939–1940 metais?|url=https://kultura.lrytas.lt/-12778267981275752223-ar-lietuva-gal%C4%97jo-i%C5%A1sigelb%C4%97ti-1939-1940-metais.htm|website=lrytas.lt|access-date=30 June 2010|language=lt-LT}}</ref> Juozasa Urbšysa je seznanil tudi s sovjetsko-nemškimi tajnimi protokoli in pokazal zemljevide vplivnih sfer. Dve vojaški bazi z več tisoč sovjetskimi vojaki sta bili ustanovljeni blizu Kaunasa v Prienai in Gaižiūnai. Kljub temu, da so si povrnili ljubljeno zgodovinsko prestolnico, sta predsedstvo in vlada ostala v Kaunasu. 14. junija 1940 malo pred polnočjo je bilo v Kaunasu zadnje srečanje litovske vlade. Razpravljali so o ultimatu, ki ga je postavila Sovjetska zveza. Predsednik Antanas Smetona je kategorično zavrnil večino ultimatskih zahtev, zavzemal se je za vojaški odpor in so ga podprli Kazys Musteikis, Konstantinas Šakenis, Kazimieras Jokantas, poveljnik oboroženih sil Vincas Vitkauskas, general divizije Stasys Raštikis, Kazys Bizausyskas, Antanas in večina članov litovske vlade se je odločila, da bo to nemogoče, zlasti zaradi prej nameščenih sovjetskih vojakov, in sprejela ultimat.<ref>{{navedi knjigo|last1=Musteikis|first1=Kazys|title=Prisiminimų fragmentai|date=1989|publisher=Mintis|location=Vilnius|pages=56–57|url=http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/istorija/II00/Ultimatumas_ir_paskutinis_vyriausyb%C4%97s_pos%C4%97dis.II0300.pdf|access-date=10 December 2017|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808020743/http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/istorija/II00/Ultimatumas_ir_paskutinis_vyriausyb%C4%97s_pos%C4%97dis.II0300.pdf|url-status=dead}}</ref> Tisto noč, preden so uradno sprejeli ultimat, so sovjetske sile usmrtile litovskega mejnega stražarja Aleksandrasa Barauskasa v bližini meje Beloruske SSR. Zjutraj je litovska vlada odstopila, medtem ko je predsednik zapustil državo, da bi se izognil usodi sovjetske lutke in v upanju, da bo sestavil vlado v izgnanstvu. Kmalu je Rdeča armada z več kot 200.000 vojaki preplavila Litvo skozi belorusko-litvansko mejo in prevzela nadzor nad najpomembnejšimi mesti, vključno s Kaunasom, kjer so prebivali voditelji držav. Litovskim oboroženim silam je bilo naročeno, naj se ne upirajo, litovske zračne sile pa so ostale na terenu. Takrat so imele litovske oborožene sile 26.084 vojakov (od tega 1728 častnikov) in 2031 javnih uslužbencev. Medtem ko je imela zveza litovskih strelcev, podrejena poveljniku vojske, več kot 62.000 članov, od tega približno 70 % kmetov in kmetijskih delavcev. Po okupaciji so Sovjeti takoj brutalno ukrepali proti visokim uradnikom države. Oba cilja ultimata: minister za notranje zadeve Kazys Skučas in direktor oddelka za državno varnost Litve Augustinas Povilaitis sta bila prepeljana v Moskvo in kasneje usmrčena. Pri usmrtitvi so se znašli tudi Antanas Gustaitis, Kazys Bizauskas, Vytautas Petrulis, Kazimieras Jokantas, Jonas Masiliūnas, Antanas Tamošaitis, medtem ko so bili predsednik Aleksandras Stulginskis, Juozas Urbšys, Leonas Bistras, Antanas Merkys, Pranas Dovydaitis, Donatas Petras Klimasus deportirani. Stasys Raštikis, ki ga je žena prepričala, je na skrivaj prestopil nemško mejo. Po spoznanju je NKVD sprožil teror nad družino Raštikis. Njegova žena je bila ločena od enoletne hčerke in brutalno zaslišana v zaporu v Kaunasu, njegov stari oče Bernardas Raštikis, tri hčere, dva brata in sestra so bili deportirani v Sibirijo.<ref name="Rastikis">{{navedi splet|last1=Starinskas|first1=Kęstutis|title=Lemtingi metai generolo Raštikio dienoraščiuose|url=http://lzinios.lt/lzinios/zmones/lemtingi-metai-generolo-rastikio-dienorasciuose/103318/|website=LZinios.lt|access-date=16 September 2006|archive-date=2018-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180801190315/https://www.lzinios.lt/lzinios/zmones/lemtingi-metai-generolo-rastikio-dienorasciuose/103318/|url-status=dead}}</ref> Vojake, častnike, starejše častnike in generale litovske vojske in pripadnike LRU, ki so bili videti kot grožnja okupatorjem, so hitro aretirali, zaslišali in izpustili v rezervo, deportirali v koncentracijska taborišča ali usmrtili, da bi se izognili pridružitvi litovskim partizanskim silam. Sama vojska se je sprva preimenovala v Litovsko ljudsko vojsko; kasneje pa je bila reorganizirana v 29. strelski korpus Sovjetske zveze. <gallery> File:Kaunas City Theatre where on 15 May 1920 the first session of the Constituent Assembly of Lithuania was held, photographed in 1920.jpg|Mestno gledališče Kaunas, kjer je bilo 15. maja 1920 prvo zasedanje ustanovne skupščine Litve File:Kauno Karininku Ramove.jpg|Klub častnikov garnizona File:Kaunas during inter-war.jpg|Kaunas v zgodnjih letih medvojnega obdobja s konjskimi tramvaji File:Romuladas Marcinkus reporting.jpg|Piloti litovskih zračnih sil z letalom ''ANBO 41'' na letališču Linksmadvaris File:Historical Presidential Palace in Kaunas (2017).jpg|Zgodovinska predsedniška palača File:Antanas Smetona inspects the Lithuanian Army soldiers.jpg|Predsednik Antanas Smetona pregleda vojake litovske vojske File:Communists with the Lithuanian Army soldiers.jpg|Sovjetski politični vodja (brez vojaških naramnic) in član ljudskega sejma (z rdečo vrtnico v reverju jakne) napove podčastnikom Litovske ljudske vojske, da "kmalu postanete člani Rdeče armade" v Kaunasu, 1940 </gallery> === Sovjetska okupacija in junijska vstaja === {{glavni|Sovjetska okupacija baltskih držav}} Junija 1940 je Sovjetska zveza [[okupacija|zasedla]] in [[aneksija|anektirala]] Litvo v skladu s [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktom Ribbentrop–Molotov]] [58] [59]. Vladimir Dekanozov, sovjetski odposlanec iz Moskve, je v Litvi dobil učinkovito moč. Kmalu zatem, 17. junija 1940, je bila ustanovljena lutkovna ljudska vlada Litve, ki je dosledno uničevala litovsko družbo in politične institucije in odprla pot Komunistični partiji, da se je uveljavila. Da bi ugotovili legitimnost vlade in oblikovali načrte litovskega »zakonitega pristopa k ZSSR«, je bil 1. julija razpuščen litovski Seimas in razpisane volitve v lutkovni ljudski Sejmas. Na nadzorovanih (potni listi so imeli odtise) in ponarejenih volitvah je zmagala litovska Delavska ljudska zveza, ki je ubogala predlog okupatorjev, da so »prosili« sovjetske oblasti, naj Litva sprejme v Sovjetsko zvezo.<ref name="auto">{{navedi splet|title=Lietuvos okupacija (1940 m. birželio 15 d.)|url=http://www.lrs.lt/sip/portal.show?p_r=7365&p_k=1|website=LRS.lt|access-date=4 December 2017|archive-date=2021-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122071116/https://www.lrs.lt/sip/portal.show?p_r=7365&p_k=1|url-status=dead}}</ref> [[File:LAF fighters lead the arrested Commissar of the Red Army.jpg|thumb|left|Aktivisti LAF vodijo aretiranega komisarja Rdeče armade v Kaunasu]] [[File:Bundesarchiv Bild 146-1984-102-25A, Kaunas, Litauische Aktivisten.jpg|thumb|Oboroženi pripadniki LAF v Kaunasu]] [[File:Lithuanian rebels (Lithuanian Activist Front) inspect the Soviet T-38 tank during the June Uprising in Kaunas, Lithuania, 1941.jpg|thumb|left|Aktivisti LAF pregledajo prikrajšani tank T-38 Rdeče armade v Kaunasu]] [[File:Session of the Provisional Government of Lithuania.jpg|thumb|Seja začasne vlade Litve v Kaunasu]] Po okupaciji litovska diplomatska služba nove okupatorske oblasti ni priznala in je začela diplomatsko osvobodilno kampanjo Litve. Leta 1941 so Kazys Škirpa, Leonas Prapuolenis, Juozas Ambrazevičius in njihovi navijači, vključno z nekdanjim poveljnikom litovske vojske generalom Stasysom Raštikisom, katere celotna družina je bila deportirana v Sibirijo, začeli organizirati upor. Po spoznanju resničnosti represivne in brutalne sovjetske oblasti so zgodaj zjutraj 22. junija 1941 (prvi dan, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo) Litovci začeli junijsko vstajo, ki jo je organizirala Litovska aktivistična fronta v Kaunasu, kjer so bile skoncentrirane glavna sile. Upor se je kmalu razširil na Vilno in druge kraje. Njegov glavni cilj ni bil boj s Sovjeti, ampak varovanje mesta od znotraj (zavarovanje organizacij, ustanov, podjetij) in razglasitev neodvisnosti. Do večera 22. junija so Litovci nadzorovali predsedniško palačo, pošto, telefon, telegraf in radijsko postajo. Nadzor nad Vilno in večino ozemlja Litve so kmalu prevzeli tudi uporniki.<ref name="LLKS">{{navedi splet|title=Kuo reikšmingas 1941 m. birželio 22–28 d. sukilimas?|url=http://www.llks.lt/Varpo%20straipsniai/Kuo%20reiksmingas%20Birzelio%20sukilimas.html|website=LLKS.lt|access-date=20 June 2014|archive-date=21 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621123313/http://www.llks.lt/Varpo%20straipsniai/Kuo%20reiksmingas%20Birzelio%20sukilimas.html|url-status=dead}}</ref> Več oddelkov Rdeče armade, ki so bili nameščeni okoli Kaunasa, vključno z brutalnim 1. motornim strelnim odsekom NKVD, odgovornim za junijsko deportacijo in marionetnimi poveljniki litovske SSR so bili prisiljeni pobegniti v Latvijsko SSR preko reke [[Zahodna Dvina|Daugave]]. Poveljnik 188. strelske divizije Rdeče armade Piotr Ivanov je poročal štabu 11. armade, da so med umikom svoje divizije skozi Kaunas »lokalni protirevolucionarji iz zavetišč namerno streljali na Rdečo armado, čete pa so utrpeli velike izgube vojakov in vojaške opreme«.<ref>{{navedi splet|title=1941 metų Joninės. Šlovės savaitė: kaip lietuviai laimėjo hibridinį karą prieš Kremlių « Lietuvos Žurnalistų draugija|url=http://www.lzdraugija.lt/2016/06/1941-metu-jonines-sloves-savaite-kaip-lietuviai-laimejo-hibridini-kara-pries-kremliu/|website=Lietuvos žurnalistų draugija|access-date=26 June 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Aleksandravičius|first1=Arnoldas|title=1941 metų Joninės. Šlovės savaitė: kaip lietuviai laimėjo hibridinį karą prieš Kremlių|url=http://kariuomeneskurejai.lt/veikla/savanoriu-istorijos-fragmentai/apie-antraja-savanoriu-banga-1941-m-sukilelius-lietuvos-partizanus/aleksandravicius-1941-metu-jonines-sloves-savaite-kaip-lietuviai-laimejo-hibridini-kara-pries-kremliu/|website=Lietuvos kariuomenės kūrėjų savanorių sąjunga|access-date=26 June 2016|language=lt-LT}}</ref> V Litvi je bilo ubitih približno 5000 prebivalcev. 23. junija 1941 ob 9.28 je bila po radiu v Kaunasu predvajana ''Tautiška giesmė'', državna himna Litve. Mnogi so litovsko himno poslušali s solzami v očeh. Iz radijskih oddaj Kaunasa je Litva izvedela, da v državi poteka upor, razglasitev obnove neodvisnosti Litve in seznam začasne vlade je objavil Leonas Prapuolenis. Sporočilo se je večkrat ponovilo v različnih jezikih. Začasna vlada je upala, da bodo Nemci ponovno vzpostavili litovsko neodvisnost ali vsaj omogočili določeno stopnjo avtonomije (podobno kot Slovaška republika), iskala je zaščito svojih državljanov in ni podpirala nacistične politike holokavsta. Toda začasna vlada je le malo ustavila protijudovsko nasilje, ki so ga spodbujali nacisti in antisemitsko vodstvo litovske aktivistične fronte.<ref name="auto1">Sužiedėlis, Saulius. "[http://www.lituanus.org/2001/01_4_04.htm The Burden of 1941] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120915/http://www.lituanus.org/2001/01_4_04.htm |date=2012-09-15 }}". ''Lituanus'' Lithuanian Quarterly Journal of Arts and Sciences, Volume 47, No. 4 (Winter 2001).</ref> Minister za nacionalno obrambo general Stasys Raštikis se je osebno sestal z nacističnimi nemškimi generali, da bi razpravljali o razmerah. Nagovoril je generalnega poveljnika vojne v Kaunasu Oswalda Pohla in generalnega predstavnika vojaškega poveljstva Karla von Roquesa, da bi prosil, naj prihrani Judom, vendar sta mu odgovorila, da [[Gestapo]] rešuje ta vprašanja in da ne morejo pomagati. Poleg tega je na začetku okupacije premier začasne litovske vlade Juozas Ambrazevičius sklical sestanek, na katerem so ministri sodelovali skupaj z nekdanjim predsednikom Kazysom Griniusom, škofom Vincentasom Brizgysom in drugimi. Ministri so izrazili stisko nad grozotami, storjenimi nad Judi, a svetovali le, da se morajo »partizani in posamezniki kljub vsem ukrepom, ki jih je treba sprejeti proti Judom zaradi njihove komunistične dejavnosti in škode, povzročene nemški vojski, izogibati javni usmrtitvi Judov«. Po mnenju litovsko-ameriškega zgodovinarja holokavsta Sauliusa Sužiedelisa »nič od tega ni pomenilo javnega grajanja, ki bi samo po sebi lahko prepričalo vsaj nekatere Litovce, ki so se prostovoljno prijavili ali sodelovali pri pobojih, da premislijo o svojem vedenju«. Litovski policijski bataljon, ki ga je sestavljala začasna vlada, so nacisti na koncu uvrstili na pomoč za izvajanje [[holokavst]]a. V prvi številki dnevnika ''Į laisvę'' (Proti svobodi) je bila objavljena Deklaracija o obnovi neodvisnosti, ki je bila prej objavljena na radiu. Navedlo je, da »ustanovljena začasna vlada oživljene Litve razglaša obnovo Svobodne in neodvisne države Litva. Mlada litovska država se navdušeno zaveže, da bo pred vsem nedolžno vestjo prispevala k novi ureditvi Evrope. Litovski narod se je, izčrpan od groze brutalnega boljševizma, odločil svojo prihodnost graditi na podlagi narodne enotnosti in socialne pravičnosti« in podpisi. 24. junija 1941 je bilo tankovskim enotam Rdeče armade v Jonavi ukazano, da ponovno prevzamejo Kaunas. Uporniki so Nemcem oddajali radijske zveze za pomoč. Enote je bombardirala [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in niso prispele do mesta. To je bila prva usklajena litovsko-nemška akcija.<ref>{{navedi knjigo|editor=Gerutis, Albertas|others=translated by Algirdas Budreckis|title=Lithuania: 700 Years|url=https://archive.org/details/lithuania700year0000geru|pages=[https://archive.org/details/lithuania700year0000geru/page/325 325]–326|year=1984|edition=6th|publisher=Manyland Books|location=New York|id={{LCC | 75-80057}}|isbn=0-87141-028-1}}</ref> Prvi nemški izvidniki, poročnik Flohret in štirje vojaki, so 24. junija vstopili v Kaunas in ga našli v prijateljskih rokah. Dan kasneje so glavne sile brez ovir vkorakale v mesto in skoraj kot da bi bile na paradi.<ref>{{navedi knjigo|title=The Baltic States: Years of Dependence 1940–1990|page=[https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47 47]|first=Romuald J.|last=Misiunas|author2=Rein Taagepera|publisher=University of California Press|edition=expanded|year=1993|isbn=0-520-08228-1|url=https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47}}</ref> === Nemška okupacija === [[File:Wehrmacht in Liberty Avenue, Kaunas.jpg|thumb|Vojaki Wehrmachta korakajo po aveniji svobode v Kaunasu]] 26. junija 1941 je nemško vojaško poveljstvo uporniškim skupinam ukazalo, da se razpustijo in razorožijo. Dva dni kasneje so bili razrešeni dolžnosti tudi litovski stražarji in patrulje. Že julija je agent nacističnega gestapa iz Tilsita (sodobni [[Sovjetsk]], Kaliningradska oblast) dr. Heinz Gräfe Stasysu Raštikisu jasno povedal, da je bila začasna vlada oblikovana brez nemškega vedenja. Takšna oblika, čeprav nima ničesar proti posameznikom, je za Nemce nesprejemljiva. Sedanjo začasno vlado bi bilo treba preoblikovati v nacionalni odbor ali svet pod nemško vojaško oblastjo. Nacisti nove začasne vlade niso priznali, niso pa ukrepali, da bi jo razpustili. Začasna vlada, ki se ni strinjala, da bo še naprej instrument nemških okupatorjev, se je 5. avgusta 1941 razpustila, potem ko je podpisala protest za nemško akcijo o prekinitvi pristojnosti litovske vlade. Člani začasne vlade so se nato kot telo odpravili na vrt muzeja vojne Vitolda Velikega, kjer so ob prisotnosti številnega občinstva položili venec v bližini groba neznanega vojaka. ''Sicherheitsdienst'' je zasegel slike slovesnosti ob polaganju venca, misleč, da bi lahko bila nevarna za nemško okupacijsko politiko v Litvi. 17. julija 1941 je bila ustanovljena nemška civilna uprava. Vladne pristojnosti so prevzeli novi okupatorji.<ref>{{navedi knjigo |title=The Baltic States: Years of Dependence 1940–1990 |first=Romuald J. |last=Misiunas |author2=Rein Taagepera |publisher=University of California Press |edition=expanded |year=1993 |isbn=0-520-08228-1 |page=[https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47 47] |url=https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47 }}</ref> Nacistična Nemčija je v baltskih državah in večjem delu Belorusije ustanovila ''Reichskommissariat Ostland'', upravno središče za Litvo (''Generalbezirk Litauen'') pa je bil v Kaunasu pod vodstvom generalkomisarja Adriana von Rentelna.<ref>Kay, Alex J. (2006) ''Exploitation, Resettlement, Mass Murder: Political and Economic Planning for German Occupation Policy in the Soviet Union, 1940–1941'', p. 129. Berghahn Books.</ref> === Judovska skupnost v Kaunasu === [[File:Lithuania Kaunas Synagogue.jpg|thumb|left|Sinagoga v Kaunasu]] Judje so se v Kaunas začeli naseljevati v drugi polovici 17. stoletja. V mestu niso smeli živeti, zato jih je večina ostala v naselju Vilijampolė na desnem bregu reke Neris. Judovsko življenje v Kaunasu je bilo prvič porušeno, ko je Sovjetska zveza junija 1940 zasedla Litvo. Okupacijo so spremljale aretacije, zaplembe in odprava vseh svobodnih ustanov. Organi judovskih skupnosti so skoraj čez noč izginili. Sovjetske oblasti so mnogim Judom zasegle premoženje, stotine pa so jih pregnali v Sibirijo. [[File:Japonistikos centras.JPG|thumb|Hiša Chiune Sugihara v Kaunasu]] Ko se je začela [[druga svetovna vojna]], je v Kaunasu živelo 30.000 Judov, kar je približno 25 % mestnega prebivalstva. Ko je Sovjetska zveza leta 1940 prevzela Litvo, so se nekateri judovski nizozemski prebivalci v Litvi obrnili na nizozemskega konzula Jana Zwartendijka, da bi dobili vizum za nizozemsko Zahodno Indijo. Zwartendijk se je strinjal, da jim bo pomagal, njegovo pomoč pa so poiskali tudi Judje, ki so pobegnili iz zasedene Poljske. V nekaj dneh je Zwartendijk s pomočjo pomočnikov izdelal več kot 2200 vizumov Judom za v Curaçao.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=gRdUvDLC3pgC&pg=PA76|title=Saving the Jews: Amazing Stories of Men and Women Who Defied the "Final Solution |last=Paldiel |first=Mordecai |publisher=Schreiber |year=2000 |isbn=1887563555 |pages=75–77}}</ref> Nato so se begunci obrnili na Chiuneja Sugiharo, japonskega konzula, ki jim je dal tranzitni vizum skozi ZSSR na Japonsko, proti neodobravanju njegove vlade. To je mnogim beguncem omogočilo, da so s transsibirsko železnico iz Litve odšli na Daljni vzhod.<ref>{{navedi splet|last1=Pulvers|first1=Roger|title=Chiune Sugihara: man of conscience|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2015/07/11/national/history/chiune-sugihara-man-conscience/|website=The Japan Times|access-date=11 July 2015|date=11 July 2015}}</ref> Bežeči Judje so bili begunci iz nemške okupirane Zahodne Poljske in sovjetsko okupirane Vzhodne Poljske, pa tudi prebivalci Kaunasa in drugih ozemelj Litve. Hiša Sugihare, kjer je taj izdal tranzitne vizume, je trenutno muzej in Center za azijske študije Univerze Vytautas Magnus. Po Hitlerjevi invaziji na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so sovjetske sile pobegnile iz Kaunasa. Pred in med nemško okupacijo, ki se je začela 25. junija, so protikomunisti, ki jih je spodbujalo antisemitsko vodstvo litovske aktivistične fronte (LAF) s sedežem v Berlinu, začeli napadati Jude in jih obtoževali za sovjetsko represijo, zlasti ob Jurbarku in Kriščiukaičio. Nacistične oblasti so izkoristile litovske bataljone TDA in ustanovile koncentracijsko taborišče pri Sedmi trdnjavi, eni od desetih zgodovinskih utrdb v mestu, tam je bilo ujetih in pobitih 4000 Judov. Kaunaški pogrom, poboj judovskih ljudi, ki so živeli v Kaunasu v Litvi, se je zgodil 25. in 29. junija 1941 - v prvih dneh operacije Barbarossa in nacistične okupacije Litve. Pred gradnjo muzeja Devete utrdbe na tem mestu so arheologi odkrili množično grobnico in osebne predmete judovskih žrtev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.haaretz.com/jewish/lithuania-s-dark-holocaust-secrets-1.5293792|title=Trove of Everyday Items Reveals Lithuania's Dark Holocaust Secret|first=Ofer|last=Aderet|date=31 August 2012|via=Haaretz|accessdate=2021-06-25|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803084417/https://www.haaretz.com/jewish/lithuania-s-dark-holocaust-secrets-1.5293792|url-status=dead}}</ref> Deveta trdnjava je bila prenovljena v spomin na vojne in je mesto, kjer je bilo med nacistično okupacijo ubitih skoraj 50.000 Litovcev. Od teh smrti je bilo več kot 30.000 Judov.<ref>{{navedi splet|url=http://muziejai.mch.mii.lt/Kaunas/forto_muziejus.en.htm#History#History|title=Kaunas' 9th fort museum|date=25 December 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071225203945/http://muziejai.mch.mii.lt/Kaunas/forto_muziejus.en.htm#History#History|archive-date=25 December 2007}}</ref> === Sovjetska administracija === [[File:Muzikinis teatras 2006-06-10.jpg|thumb|left|Romas Kalanta se je zažgal v bližini državnega glasbenega gledališča Kaunas in protestiral proti sovjetskemu režimu]] [[File:Unity Square in Kaunas (2018).jpg|thumb|''Vienybės aikštė'' (Trg enotnosti) spomenik z večnim ognjem]] [[File:Vytauto Didžiojo karo muziejus (aut. A. Užbalis).jpg|thumb|left|Muzej vojne Vitolda Velikega]] Od leta 1944 je Rdeča armada začela ofenzive, ki so sčasoma privedle do ponovne osvojitve vseh treh baltskih držav. Kaunas je spet postal glavno središče upora proti sovjetskemu režimu. Že od samega začetka vojne litovskih partizanov so bila najpomembnejša partizanska okrožja okrog Kaunasa. Čeprav se je gverilska vojna končala do leta 1953, se litovsko nasprotovanje sovjetski oblasti ni. Leta 1956 so ljudje v regiji Kaunas z nemiri podprli [[Madžarska revolucija 1956|vstajo na Madžarskem]]. Na Dušni dan leta 1956 je v Kaunasu potekal prvi javni protisovjetski protestni shod: državljani so na vojaškem pokopališču v Kaunasu prižgali sveče in peli narodne pesmi, posledica pa so bili spopadi z Milico. 14. maja 1972 se je 19-letni Romas Kalanta, ki je razglasil »Svobodo za Litvo!«, po govoru, v katerem je obsodil sovjetsko zatiranje nacionalnih in verskih pravic, zažgal na vrtu Glasbenega gledališča.<ref>{{cite journal | url=http://www.lituanus.org/1972/72_2_01.htm | title=Protests in Lithuania not Isolated | first=Stanley | last=Vardys | publisher=Lituanus | date=Summer 1972 | access-date=29 January 2011 | archive-date=2013-01-13 | archive-url=https://archive.today/20130113003422/http://www.lituanus.org/1972/72_2_01.htm | url-status=dead }}</ref> Dogodek je izbruhnil v politično obtoženi izgred, ki sta ga [[KGB]] in [[Milica (policija)|Milica]] na silo zatrla. To je privedlo do novih oblik odpora: pasivnega odpora po vsej Litvi. Neprekinjeno zatiranje katoliške cerkve in njen odpor sta povzročila pojav ''Kronike katoliške cerkve v Litvi''. V strogi zaroti je katoliški duhovnik Sigitas Tamkevičius (danes nadškof metropolit v Kauni) to idejo uresničil in prva številka je izšla v okrožju Alytus 19. marca 1972. Kronika je začela novo fazo upora v življenju litovske katoliške cerkve in vse Litve, ki se je skoraj dve desetletji borila proti okupaciji tako, da je svetu skoraj dve desetletji sporočala kršitve človekovih pravic in svoboščin v Litvi.<ref>{{navedi splet | url=http://www.lkbkronika.lt/en/index.php?option=com_content&view=article&id=344&Itemid=229 | title=The Chronicle of the Catholic Church in Lithuania. Situation of the Catholic Church in Lithuania in Soviet times. | access-date=10 November 2010 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20100509042059/http://www.lkbkronika.lt/en/index.php?option=com_content&view=article&id=344&Itemid=229 | archive-date=9 May 2010 | df=dmy-all }}</ref> 1. novembra 1987 se je v bližini [[Stolnica v Kaunasu|bazilike kaunaške stolnice]] odvijal nesankcionirani shod, kjer so se ljudje zbrali ob 125-letnici rojstva slavnega litovskega pesnika [[Maironis]]a. 10. junija 1988 je bila ustanovljena začetna skupina kaunaškega gibanja ''Sąjūdis''. 9. oktobra 1988 je bila nad stolpom Vojaškega muzeja postavljena litovska zastava. Kaunas je skupaj z Vilno postajal prizorišče skoraj stalnih demonstracij, ko so Litovci začeli postopek samoodkrivanja. Telesa Litovcev, ki so umrli v sibirskem izgnanstvu, so bila vrnjena v domovino, da bi jih ponovno pokopali, obletnice deportacij in pomembne datume v litovski zgodovini pa so začeli zaznamovati z govori in demonstracijami. 16. februarja 1989 je kardinal Vincentas Sladkevičius v pridigi v kaunaški stolnici prvič pozval k neodvisnosti Litve. Po končanih bogoslužjih se je v središču Kaunasa zbralo 200.000 ljudi, ki so sodelovali pri posvečenju novega spomenika svobodi, ki je nadomestil spomenik, ki so ga sovjetske oblasti podrle po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal | url=http://www.lituanus.org/2009/09_2_03%20Satter.html | title=From a Journalist's Notebook: Vilnius, January&nbsp;13,&nbsp;1991 | first=David | last=Satter | publisher=Lituanus | date=Summer 2009 | access-date=29 January 2011 | archive-date=2013-04-15 | archive-url=https://archive.today/20130415064427/http://www.lituanus.org/2009/09_2_03%20Satter.html | url-status=dead }}</ref> === Obnovljena neodvisnost === [[File:Street Scene along Vilniaus Gatve - Kaunas - Lithuania - 02 (27348366783).jpg|thumb|Kavarne v starem mestnem jedru Kaunasa]] Po drugi svetovni vojni je Kaunas postal glavno industrijsko mesto Litve - ustvaril je približno četrtino litvanske industrijske proizvodnje. Po razglasitvi litovske neodvisnosti leta 1990 so se sovjetski poskusi zatiranja upora osredotočili na radijsko postajo ''Sitkūnai''. Branilo jih je državljanstvo Kaunasa. [[Papež Janez Pavel II.]] je med obiskom v Litvi leta 1993 za vernike nadškofije Kaunas opravil sveto mašo v baziliki kaunaške stolnice, na stadionu S. Darius in S. Girėnas pa se je srečal z mladimi iz Litve.<ref name="Holy See">{{navedi splet |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/travels/sub_index1993/trav_lituania_en.htm | title=The Holy See: ''Apostolic journey to Lithuania, Latvia and Estonia (4–10&nbsp;September&nbsp;1993)'' | access-date=30 October 2009 | publisher=Holy See}}</ref> Domačina Vytautas Landsbergis in Valdas Adamkus sta postala vodji države leta 1990 oziroma v letih 1998 in 2004. Od obnovitve neodvisnosti do bistvenega izboljšanja zračnih in kopenskih prometnih povezav z zahodno Evropo je Kaunas lahko dostopen tujim turistom. Kaunas slovi po svojem legendarnem košarkarskem klubu Žalgiris (''Krepšinio klubas Žalgiris''), ki je bil ustanovljen leta 1944 in je bil eden najbolj priljubljenih nenasilnih izrazov upora v času boja z moskovskim CSKA (''ПБК ЦСКА Москва''). Leta 2011 je bila zgrajena največja pokrita arena v baltskih državah, ki so jo poimenovali ''[[Arena Žalgiris]]''. Kaunas je gostil finale zelo cenjenega [[Evropsko prvenstvo v košarki 2011|EuroBasketa 2011]]. Marca 2015 so medvojne stavbe Kaunasa prejele nagrado – [[Znak Evropske dediščine]].<ref>{{navedi splet|title=Kaunas of 1919–1940, Lithuania – Creative Europe – European Commission|url=https://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/sites/kaunas-1919-1940_en|website=EC.Europa.eu|access-date=25 October 2017|language=en}}</ref> 10. januarja 2017 je bila medvojna moderna arhitektura Kaunasa uvrščena na predhodni seznam Unescove svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=UNESCO pripažinimo besiekiant: 10 vertingiausių Kauno modernizmo architektūros perliukų|url=https://www.15min.lt/verslas/naujiena/kvadratinis-metras/nekilnojamasis-turtas/unesco-pripazinimo-besiekiant-10-vertingiausiu-kauno-modernizmo-architekturos-perliuku-973-752182|website=15min.lt|access-date=11 February 2017}}</ref> 29. marca 2017 je bil Kaunas imenovan za evropsko prestolnico kulture leta 2022.<ref>{{navedi splet|title=Kaunas paskelbtas 2022-ųjų Europos kultūros sostine|url=https://www.delfi.lt/veidai/kultura/kaunas-paskelbtas-2022-uju-europos-kulturos-sostine.d?id=74194180|website=DELFI.lt|access-date=29 March 2017}}</ref> 28. septembra 2017 je bil razglašen zmagovalec arhitekturnega natečaja M. K. Čiurlionis Concert Center, ki naj bi bil dokončan do leta 2022, blizu mostu Vitolda Velikega.<ref>{{navedi splet|title=Paaiškėjo Kauno M.K. Čiurlionio koncertų centro vaizdas: architektūrinį konkursą laimėjo vilniečiai|url=https://www.15min.lt/verslas/naujiena/kvadratinis-metras/nekilnojamasis-turtas/paaiskejo-kauno-m-k-ciurlionio-koncertu-centro-vaizdas-architekturini-konkursa-laimejo-vilnieciai-973-859750|website=15min.lt|access-date=28 September 2017}}</ref> == Geografija == Mesto obsega 15.700 hektarjev. Parki, nasadi, vrtovi, naravni rezervati in kmetijske površine zavzemajo 8329 hektarjev. Mesto sledi podeželju in je nižinsko. Najstarejši del mesta Kaunas je Staro mesto, ki je vzhodno od sotočja rek Nemen in Neris. {{wide image|Nemuno panorama.jpg|800px|Panorama Starega mesta}} === Administrativne enote === Kaunas je razdeljen na 12 ''seniūnijos'': {| | * Aleksotas * Centras * Dainava * Eiguliai * Gričiupis * Panemunė || * Petrašiūnai * Šančiai * Šilainiai * Vilijampolė * Žaliakalnis |} === Podnebje === Kaunas ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] Dfb) s povprečno letno temperaturo približno 6 °C. Kljub severni legi je podnebje v Kaunasu razmeroma blago v primerjavi z drugimi lokacijami na podobnih zemljepisnih širinah, predvsem zaradi Baltskega morja. Zaradi svoje zemljepisne širine se dnevna svetloba v Kaunasi sredi poletja podaljša na 17 ur, sredi zime pa le na približno 7 ur. Gozd Kazlų Rūda, zahodno od Kaunasa, ustvarja mikroklimo okoli mesta, uravnava vlago in temperaturo zraka ter ga varuje pred močnimi zahodnimi vetrovi. Poletja v Kaunasi so topla in prijetna s povprečnimi dnevnimi visokimi temperaturami 21–22 °C in najnižjimi okoli 12 °C, vendar temperature za nekaj dni lahko dosežejo 30 °C. Zime so razmeroma hladne in včasih snežne s povprečnimi temperaturami od -8 do 0 °C in redko padejo pod -15 °C. Pomlad in jesen sta na splošno hladni do blagi. ==Demografija== [[File:Laisves St., Kaunas, Lithuania, 11 Sept. 2008 - Flickr - PhillipC.jpg|thumb|right|Laisvės Alėja je najdaljša ulica za pešce v Evropi]] Po popisu prebivalstva Ruskega imperija leta 1897 je bila naslednja etnična sestava mesta pri 70.920 prebivalcih: # [[Židje]] 25,052 – 35% # [[Rusi]] 18,308 – 26% # [[Poljaki]] 16,112 – 23% # [[Litovci]] 4,092 – 6% # [[Nemci]] 3,340 – 4.5% # [[Tatari]] 1,084 – 1.5% #Ostali 2932 – 4% Danes je skoraj 94 % prebivalcev mesta etničnih Litovcev in je s tem Kaunas eno najbolj litovskih mest v državi. Etnične skupine leta 2011 pri 315,933 prebivalcih:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.gov.lt/uploads/Lietuvos_gyventojai_2011.pdf |title=2011 Census – Lithuanian Government Department of Statistics |accessdate=2015-11-13 |archive-date=2020-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200229144415/https://www.stat.gov.lt/uploads/Lietuvos_gyventojai_2011.pdf |url-status=dead }}</ref> #[[Litovci]] – 93.6% #[[Rusi]] – 3.8% #[[Ukrajinci]] – 0.4% #[[Poljaki]] – 0.4% #[[Belorusi]] – 0.2% #Ostali – 1.6% == Znamenitosti == === Urbanizem in arhitektura === [[File:Pažaislis Monastery interior 1, Kaunas, Lithuania - Diliff.jpg|thumb|V kompleksu samostana Pažaislis je najbolj marmornato okrašena baročna cerkev Velike litovske kneževine]] Načrt mesta je mešan. Pravokotno [[Staro mesto Kaunas|staro mestno jedro]] ob sotočju rek Nemen in Neris je bogato z dragocenimi zgradbami in njihovimi kompleksi. Iz gotskega obdobja so [[grad Kaunas]] (13. – 16. stoletje), vojvodska palača Kaunas (15. stoletje), cerkev Vitolda Velikega (začetek 15. stoletja; znana tudi kot cerkev Marijinega vnebovzetja) , cerkev sv. Nikolaja (konec 15. stoletja), cerkev sv. Jurija in samostan bernardincev (1472), cerkev sv. Gertrude (15. – 16. stoletje; vsebuje tudi renesančne elemente), [[Stolnica v Kaunasu|kaunaška bazilika stolnica]] (gradnja se je začela v 15. stoletju) ; kasneje je bila rekonstruirana in razširjena), [[Mestna hiša, Kaunas|mestna hiša v Kaunasu]] (gradnja se je začela leta 1542; pozneje je dobila poznobaročno in obliko zgodnjega klasicizma), Perkūnasova hiša (konec 15. stoletja - začetek 16. stoletja), stanovanjske hiše na Mestnem trgu, zgrajeni sta bili ulici Vilna in Kurpių. Ansambel cerkve Svete Trojice in samostana bernardincev (začel se je konec 16. stoletja), tako imenovana Napoleonova hiša (16. stoletje) ima značilnosti gotske, renesančne, baročne in manieristične arhitekture. Ohranili so se renesančni ostanki obrambnih utrdb Kaunasa (2. polovica 17. stoletja). Eden najslavnejših spomenikov baročne arhitekture je ansambel cerkve in samostana Pažaislis (začel se je leta 1667, arhitekti G. Frediani, C. Puttini, P. Puttini). Druge stavbe v baročnem slogu: Luteranska cerkev sv. Trojice (1683; leta 1862 je bil zgrajen zvonik v romantičnem slogu, njegov arhitekt je bil J. Woller), Cerkev Corpus Christi (1690, leta 1866 je bila rekonstruirana v pravoslavno cerkev v bizantinskih oblikah), cerkev Frančiška Ksaverija (1720; stolpa sta bila zgrajena leta 1725); elementi baroka in klasicizma: ansambel cerkve Svetega križa (1690) in karmeličanskega samostana (1777), palača Siručiai (18. stoletje; znana tudi kot Maironisova hiša, od leta 1936 se uporablja kot litvanski literarni muzej Maironis). Oblike klasicistične arhitekture so značilne za dvorec Aukštoji Freda (začetek 19. stoletja), kompleks poštnih stavb (začetek 19. stoletja; arhitekt J. Poussier). Pomembne stavbe iz obdobja historicizma v Kaunasu so: Državno glasbeno gledališče Kaunas (1892; arhitekt J. Golinevičius; razširjeno je bil v 20. stoletju), Cerkev sv. Mihaela (neobizantinski slog; arhitekt K. Limarenko), opečni slog Stavba gimnazije Saulės (1913; inženir F. Malinovskis, kasneje EA Frykas), trdnjava Kaunas (1889).<ref name="KaunasArchitecture">{{navedi splet |title=Kauno architektūra |url=https://www.vle.lt/Straipsnis/Kauno-architektura-125061 |website=vle.lt |language=lt |access-date=12 July 2020}}</ref> [[File:Church of St Francis Xavier and Kaunas Town Hall (2017).jpg|thumb|left|Cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki so jo zgradili jezuiti v letih 1666–1732 in mestna hiša iz leta 1542]] [[File:Kaunas Central Post Office in 1930.jpg|thumb|Centralna pošta v Kaunasu je ena najbolj prepoznavnih stavb medvojne Litve (na fotografiji leta 1930)]] [[File:Kinas Romuva.JPG|thumb|Kino Romuva, najstarejše še delujoče filmsko gledališče v Litvi, ki je bilo prvotno odprto leta 1940]] V prvi polovici 20. stoletja, ko je Kaunas leta 1919 postal začasna prestolnica Litve, so mesto močno posodobili in zgradili na tisoče novih stavb. Od leta 1918 do 1940 je bilo v Kaunasi izdanih več kot 12.000 gradbenih dovoljenj, kar je izjemno hitra rast za razmeroma majhno mesto (90.000 prebivalcev), ki je temeljito spremenilo značaj mesta.<ref>{{navedi splet |title=Modernusis Kaunas: optimizmo architektūra, 1919–1939 |url=https://modernizmasateiciai.lt/unesco/ |website=modernizmasateiciai.lt |access-date=12 July 2020}}</ref> Neoklasicizem je prevladoval v 3. desetletju 20. stoletja (umetniška šola Kaunas, zgrajena leta 1923, stavba Banke Litve, zgrajena leta 1928, Palača pravičnosti in parlament z elementi art déco, zgrajena leta 1930) in iskanje za Litvo značilnega nacionalnega sloga (npr. stanovanjska hiša tovarne Ragutis, zgrajena leta 1925 [113]). Slogi klasicizma in modernizma se prepletajo v stavbah, zgrajenih v začetku 1930-ih (npr. Medicinska fakulteta na univerzi Vytautas Magnus, zgrajena leta 1933, danes pripada Litvanski univerzi za zdravstvene vede, Muzej velike vojne Vytautas in MK Čiurlionis Narodni muzej umetnosti, zgrajen leta 1936), medtem ko sta se moderna in nacionalni slog prepletala v Centralni pošti Kaunasa (arhitekt F. Vizbaras), zgrajena leta 1932,<ref>{{navedi splet |title=Kaunas Central Post Office |url=http://tarpukaris.autc.lt/en/search/object/64/kaunas-central-post-office |website=tarpukaris.autc.lt |access-date=13 July 2020}}</ref> stavba Kluba častnikov kaunaškega garnizona (arhitekt S. Kudokas in drugi), zgrajena leta 1937. Najpomembnejše zgradbe v slogu racionalizma v Kaunasu so: cerkev Kristusovega vstajenja (gradnja se je začela leta 1933, a je bila od leta 1952 preurejena v radijsko tovarno, zato so jo vernikom vrnili šele leta 1990 in rekonstruirali leta 2005), palače ''Pienocentras'' ( arhitekti Vytautas Landsbergis-Žemkalnis, K. Reisonas), ''Pažangos'' z elementi dekoracije art déco (arhitekt F. Vizbaras), Palača fizične kulture (arhitekt V. Landsbergis ‑ Žemkalnis, zdaj pripada Litvanski športni univerzi), ''Prekybos, pramonės ir amatų'' (1938 , arhitekt V. Landsbergis ‑ Žemkalnis), ''Taupomųjų kasų'' (1939; arhitekti A. Funkas, B. Elsbergas, A. Lukošaitis; zdaj je primarna stavba mestne občine Kaunas); cerkev Najsvetejšega Srca Jezusovega (1938; arhitekt A. Šalkauskis), vojaški raziskovalni laboratorij za litovsko ministrstvo za nacionalno obrambo (1938; arhitekt V. Landsbergis ‑ Žemkalnis; zdaj Fakulteta za kemijsko tehnologijo na Univerzi za tehnologijo v Kaunas), Kompleks klinik (1939; Francoski arhitekt U. Cassan), športna dvorana (1939; inženir A. Rozenbliumas), kino Pasaka (1939), kino Romuva (1940), kompleks stanovanjskih hiš v ulici V. Putvinskio (nastala v letih 1928–1937). Leta 2021 je bila na Unesco vložena prošnja za vključitev moderne arhitekture Kaunasa na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO Pasaulio paveldo centrui pateikta paraiška dėl Kauno modernizmo architektūros |url=https://www.delfi.lt/miestai/kaunas/unesco-pasaulio-paveldo-centrui-pateikta-paraiska-del-kauno-modernizmo-architekturos.d?id=86298923 |website=DELFI |access-date=6 March 2021 |language=lt}}</ref> Po drugi svetovni vojni so bile zgrajene stavbe psevdoklasičnih oblik (npr. Železniška postaja Kaunas, zgrajena leta 1953), kompleksne inženirskih struktur (hidroelektrarna Kaunas, zgrajena leta 1960). Od 1970-ih dalje so se modernistične stavbe še naprej razvijale. Zgrajena so bila nova stanovanjska območja (npr. Kalniečiai, dokončana leta 1985), javne stavbe (npr. Inštitut za industrijsko gradbeno konstrukcijo, 1966, Hiša za politično vzgojo (danes del Univerze Vytautas Magnus), 1976), nakupovalna središča (npr. Girstupis, 1975, Vitebskas, 1980, Kalniečių, 1986), trgovine (Viešnagė, 1982, Merkurijus, 1983), galerije (npr. Galerija slik Kaunas, 1978, Umetnostna galerija Mykolas Žilinskas, 1989), izobraževalne ustanove (npr. Fakulteta za lahko industrijo na Kaunas University of Technology, 1983). Konec 20. stoletja in v začetku 21. stoletja so v Kaunasu gradili stavbe po projektih arhitektov V. Adomavičiusa (npr. Kompleks športnega centra Ąžuolynas, 2003), G. Jurevičiusa (npr. Avtomobilski saloni Peugeot, Toyota, Lexus, Honda), A. Kančas (npr. Aleksotas Church of St. Casimir, 1997, podjetje Kraft Foods Lietuva kompleks upravnih in laboratorijskih zgradb, 2001, nakupovalno-zabaviščni center Akropolis, 2007), A. Karalius (salon gradbenih materialov Iris, 2002, blok Aušros namai, 2005), D. Paulauskienė (npr. Katarinin samostan, 2000) E. Miliūnas (npr. Žalgiris Arena, 2001), G. Janulytė-Bernotienė (npr. Informacijski center za knjižnice in zdravstvene vede Litvanske univerze za zdravstvene vede, 2007, Center za Znanstvene študije in poslovanje Tehnološke univerze doline Santakos, 2013), G. Balčytis (npr. Obnova avtobusne postaje Kaunas, 2017), G. Natkevičius (npr. Moxy Kaunas Center Hotel), A. Kaušpėdas, V. Klimavičius, D. Laurinaitienė. == Parki in pokopališča == [[File:VMU Botanical Garden in Kaunas 2019-07-15.jpg|thumb|left|Botanični vrt]] [[File:Jiesios piliakalnis 2007-06-09.JPG|thumb|Napoleonov hrib]] Mesto Kaunas ima številne parke in javne odprte prostore. 7,3 % celotnih površin namenja parkovnim površinam. Park Ąžuolynas (dobesedno 'Hrastov gaj') je glavni javni park v osrčju Kaunasa. Obsega približno 63 hektarjev in je največji urbani sestoj zrelih hrastov v Evropi. Za zaščito edinstvene pokrajine rezervoarja Kaunas, njegovega naravnega ekosistema in kulturne dediščine je bil na vzhodnem robu Kaunasa leta 1992 ustanovljen rezervat oziroma regionalni park Kauno marių regioninis parkas. Na pobudo uglednega litovskega zoologa Tadasa Ivanauskasa in biologa Constantina von Regela je bil leta 1923 ustanovljen botanični vrt. Služi ne le kot rekreacijsko območje za javnost, temveč tudi kot razstava lokalnega rastlinskega sveta; v njem so razni raziskovalni objekti. Poleg tega je v Kaunasu živalski vrt, edini državni živalski vrt v celotni Litvi. Litovsko zadnje počivališče, uradno določeno za grobove ljudi, ki so vplivali na nacionalno zgodovino, politiko in umetnost, je pokopališče Petrašiūnai v Kaunasu. Je tudi pokopališče nekaterih podpisnikov Akta o neodvisnosti iz leta 1918. V mejah mesta so štiri stara judovska pokopališča. 23. septembra 2018 je [[papež Frančišek]] obiskal park Santakos v okviru ogleda baltskih držav.<ref>{{navedi splet|url=https://www.intertlc.co.uk/news/santakos-park-in-kowno-lithuania-secured-by-tlc-fencing-during-pope-francis-visit/|title=Santakos Park in Kaunas, Lithuania, Secured by TLC Fencing During Pope Francis' Visit|access-date=25 October 2018}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Lietuvos bankas Kaune.JPG|thumb| Palača Banke Litve v Kaunasu je bila zgrajena v letih 1924–1928 z razkošno notranjostjo in čudovito zunanjostjo, da bi pokazala gospodarsko sposobnost na novo obnovljene Litve<ref>{{navedi splet |last1=Inytė |first1=Vėjūnė |title=Šie rūmai Kaune stulbina prabanga – norėtų pamatyti kiekvienas |url=https://www.lrytas.lt/bustas/architektura/2018/11/06/news/sie-rumai-kaune-stulbina-prabanga-noretu-pamatyti-kiekvienas-8102559/ |website=lrytas.lt |access-date=13 July 2020 |language=lt |date=6 November 2018}}</ref>]] [[File:Akvariumas 2006-12-02.jpg|thumb| Akvarij v nakupovalnem središču ''Mega'']] Kaunas je v Litvi veliko središče industrije, trgovine in storitev. Najbolj razvite industrije so prehrambena in pijačna industrija, tekstilna in lahka industrija, kemična industrija, založništvo in predelava, farmacevtska, kovinska, lesna in pohištvena industrija. V zadnjem času sta informacijska tehnologija in elektronika postali del poslovnih dejavnosti v Kaunasu. Poleg tega ima mesto tudi veliko gradbeno industrijo, ne le komercialno ampak tudi stanovanjsko in cestno gradnjo.<ref>[http://www.kaunas.aps.lt/ava/selectPage.do?docLocator=169B1A586C0211DCB0B5746164617373&inlanguage=en&pathId=639 Kaunas County Governor's Administration] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120322111322/http://www.kaunas.aps.lt/ava/selectPage.do?docLocator=169B1A586C0211DCB0B5746164617373&inlanguage=en&pathId=639 |date=22 March 2012 }} Retrieved on 8 April 2011.</ref> Primarni tuji vlagatelji v Kaunasu so podjetja iz Švedske, ZDA, Finske, Estonije, Danske in Rusije. Tu so sedeži več glavnih mednarodnih in litovskih podjetij. Kaunas zaradi svoje geografske lege velja za eno največjih logističnih središč v Litvi. Podjetje "Margasmiltė" trenutno dela na projektu, ki zadeva izkoriščanje nahajališča anhidrita Pagiriai. Projekt vključuje rudarstvo anhidrita, rudnik s podzemnimi skladišči, gradnjo terminala za podzemni promet in upravno stavbo. Nahajališče anhidritov Pagiriai je 10,5 km južno od centra Kaunasa. Viri temeljito raziskanega anhidrita v nahajališču Pagiriai znašajo 81,5 milijona ton.<ref>[http://www.anhydrite.lt/page2.php JSC "Margasmiltė". Anhydrite mining] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426032445/http://www.anhydrite.lt/page2.php |date=26 April 2012 }} Retrieved on 7 December 2011.</ref> [[File:Banknotas2.jpg|thumb|left| Poslovni center, okrašen z bankovcem za 1000 litovskih litov]] V Kaunasu je tudi nekaj inovativnih podjetij, kot so vodilni veletrgovec z računalniškimi komponentami, nosilci podatkov za shranjevanje podatkov "ACME group", ponudnik interneta in televizije, komunikacije JSC "Mikrovisata group", razvijalec in producent originalnih izdelkov za TV in vgrajene tehnologije JSC "Selteka". Skupno litovsko-nemško podjetje "Net Frequency" s sedežem v Kaunasu je ponudnik multimedijskih in tehnoloških storitev. V Kaunasu je tudi JSC "Baltijos Programinė Įranga", hčerinsko podjetje No Magic, Inc., ki proizvaja vodilna orodja za modeliranje programske opreme na svetu. Južnokorejsko podjetje LK Technology je februarja 2011 v Kaunasu odprlo obrat za montažo LED razsvetljave. JSC "Baltic car equipment" je eno izmed vodilnih v baltskih državah na področju proizvodnje elektronske opreme za avtomobile. Prav tako je specializirano za razvoj nove telemetrije, ustvarjanje podatkovne baze, projekte mobilnih plačil. Prosta ekonomska cona Kaunas, ustanovljena leta 1996, je pritegnila tudi nekatere vlagatelje iz tujine, vključno z razvojem novega projekta kogeneracijske elektrarne z močjo 200 MW, ki ga je predlagala finska kapitalska družba Fortum Heat Litva. Hidroelektrarna Kaunas je največja v Litvi. Gradnja nove znamenitosti Kaunasa - Arene Žalgiris - se je začela jeseni 2008. Dokončana je bila avgusta 2011. Trenutno potekajo razprave o nadaljnjem razvoju okrožja Vilijampolė na desnem bregu reke Neris in reke Nemen, blizu njunega sotočja. Oktobra 2017 se je proizvajalec avtomobilskih delov in tehnologij Continental AG odločil, da bo za gradnjo nove tovarne v Kaunasu vložil več kot 95 milijonov evrov, kar je največja neposredna naložba tuje države.<ref>{{navedi splet|title="Continental" statys gamyklą Kaune: ruošia 1 tūkst. darbo vietų|url=https://www.delfi.lt/verslas/verslas/continental-statys-gamykla-kaune-ruosia-1-tukst-darbo-vietu.d?id=76199541|website=[[DELFI]]|access-date=30 October 2017}}</ref> Kaunas je znan tudi po svojih programerjih, saj so razvili programsko opremo za izdelek NanoStation ameriškega milijarderja Roberta Pere Ubiquiti Networks, zato je podjetje v Kaunasu ustanovilo oddelek za raziskave in razvoj Ubiquiti Networks Europe.<ref>{{navedi splet |last1=Povilaitis |first1=Nerijus |title=JAV milijardierius verslui pasirinko Kauną: gatvėse jo niekas neatpažįsta, o darbuotojai uždirba tūkstantines algas |url=https://www.delfi.lt/verslas/verslas/jav-milijardierius-verslui-pasirinko-kauna-gatvese-jo-niekas-neatpazista-o-darbuotojai-uzdirba-tukstantines-algas.d?id=83393091 |website=DELFI |access-date=4 February 2020}}</ref> == Pomembnejše upodobitve v popularni kulturi == * Kaunas je eno od začetnih mest Litve v postopni strateški igri ''Medieval II: Total War: Kingdoms''.<ref>{{navedi splet |title=Lithuania (M2TW-K-TC faction) |url=https://wiki.totalwar.com/w/Lithuania_(M2TW-K-TC_faction) |website=wiki.totalwar.com |access-date=27 November 2019}}</ref> * V Kaunasu so posneli nekaj prizorov dobro ocenjene petdelne zgodovinske dramske televizijske miniserije o ''Jedrski nesreči v Černobil''.<ref>{{navedi splet |title="Černobylio" kūrėjai atskleidžia serialo filmavimo vietas Lietuvoje: pamatykite, kuo žavisi visas pasaulis |url=https://www.15min.lt/pasaulis-kiseneje/naujiena/per-lietuva/cernobylio-kurejai-atskleidzia-serialo-filmavimo-vietas-lietuvoje-pamatykite-kuo-zavisi-visas-pasaulis-642-1152454 |website=15min.lt |access-date=30 May 2019}}</ref> * V samostanu Pažaislis v Kaunasu so posneli tudi miniserijo HBO ''Katarina Velika'', v kateri je nastopila Helena Mirren.<ref>{{navedi splet |last1=Medd |first1=James |title=Where was Catherine the Great filmed? |url=https://www.cntraveller.com/gallery/where-was-catherine-the-great-filmed |website=cntraveller.com |access-date=4 December 2019}}</ref> ==Šport== * Nogometni Klub [[FK Kauno Žalgiris]]; * Nogometni Klub [[FC Stumbras]] ==Pobratena mesta== Kaunas je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Miesto partneriai|url=http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|website=kaunas.lt|publisher=Kaunas|language=lt|access-date=28 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724141315/http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|archive-date=24 July 2019|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|MLT}} Attard, Malta *{{flagicon|POL}} Białystok, Poljska *{{flagicon|ITA}} [[Brescia]], Italija *{{flagicon|CZE}} [[Brno]], Češka *{{flagicon|ITA}} Cava de' Tirreni, Italija *{{flagicon|ITA}} [[Ferrara]], Italija *{{flagicon|FRA}} [[Grenoble]], Francija *{{flagicon|NOR}} Hordaland, Norveška *{{flagicon|RUS}} [[Kaliningrad]], Rusija *{{flagicon|UKR}} [[Harkov]], Ukrajina *{{flagicon|SWE}} [[Linköping]], Švedska *{{flagicon|GER}} Lippe (okrožje), Nemčija *{{flagicon|USA}} [[Los Angeles]], ZDA *{{flagicon|UKR}} Lutsk, Ukrajina *{{flagicon|UKR}} [[Lvov]], Ukrajina *{{flagicon|POL}} Myślibórz, Poljska *{{flagicon|DEN}} Odense, Danska *{{flagicon|ITA}} Rende, Italija *{{flagicon|LAT}} [[Riga]], Latvija *{{flagicon|ISR}} Rishon Lezion, Izrael *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija *{{flagicon|ARG}} San Martín, Buenos Aires, Argentina *{{flagicon|FIN}} [[Tampere]], Finska *{{flagicon|EST}} [[Tartu]], Estonija *{{flagicon|POL}} Toruń, Poljska *{{flagicon|SWE}} Växjö, Švedska *{{flagicon|NOR}} Vestfold og Telemark, Norveška *{{flagicon|POL}} [[Vroclav]], Poljska *{{flagicon|CHN}} Xiamen, Kitajska *{{flagicon|JPN}} Yaotsu, Japonska {{div col end}} ==Reference== {{sklici|colwidth=30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kaunas.lt/ Uradna stran Kaunas city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121218095653/http://kaunas.lt/ |date=2012-12-18 }} *[http://visit.kaunas.lt/ Turistične informacije Centre of Kaunas region] *[http://www.kaunasguide.org/ Kaunas Travel Guide] [[Kategorija:Mesta v Litvi]] [[Kategorija:Kaunas|* ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Litvi]] {{normativna kontrola}} 7pzy9kn1k2areolzgdpl8wxiv4nj7q8 0 418010 6688988 6610853 2026-06-13T20:54:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688988 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty|prince | image = <!-- Wikidata --> | caption = Prestolonaslednik 22. maja 2013 | name = Hussein bin Abdullah | title = jordanski prestolonaslednik | spouse = | house = [[Hašemiti|Hiša Hašema]] | father = [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] | mother = [[Ranija Jordanska|Rania al-Abdullah]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place= <!-- Wikidata --> | religion = [[Islam]] }} '''Hussein bin Abdullah''' ([[arabščina|arabsko]] حسين بن عبد الله), [[Jordanija|jordan]]ski [[prestolonaslednik]], * [[28. junij]] [[1994]], [[Aman]], [[Jordanija]]. ​Husein je prestolonaslednik jordanskega prestola in je najstarejši otrok [[Abdulah II. Jordanski|​kralja Abdulah​a​ II​.​]] in [[Ranija Jordanska|kraljice Ranije]]. Leta 2004 je svojega polstrica [[Hamzah bin Al Hussein|princa Hamzaha]] zamenjal kot prestolonaslednik, ta naziv pa je dobil leta 2009. Po tem, ko je postal polnoleten leta 2012, je začel Husein deloval kot [[regent]] ob več priložnostih. ==Zgodnje življenje== Rodil se je 28. junija 1994 v [[Aman]]u takratnemu princu Abdulahu in princesi Raniji in je član družine [[Hašemiti|Hašemitov]].<ref name=jt27ju>{{navedi novice|title=Crown Prince turns 19|url=http://jordantimes.com/crown-prince-turns-19|accessdate=1. maj 2016|newspaper=The Jordan Times|date=27. junij 2013|location=Aman|archive-date=2013-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130630141804/http://jordantimes.com/crown-prince-turns-19|url-status=dead |language=en}}</ref>. Princ naj bi bil 42. generacija potomcev preroka [[Mohamed]]a<ref name="jordan"/><ref>{{navedi novice|title=The Hashemites|url=http://kingabdullah.jo/index.php/en_US/pages/view/id/157.html|work=Uradna spletna stran Kraljevine Jordanije|accessdate=1. maj 2016|date=29. maj 2012}} {{ikona en}}</ref> Husein je dobil ime po dedku, takrat vladajočemu [[Husein Jordanski|kralju Huseinu]].<ref name="jordan"/> Njegova babica je angleško rojena [[Muna al-Husein|princesa Muna]]. Ni bilo pričakovano, da bo Huseinov oče prevzel prestol, čeprav je bil najstarejši sin kralja Huseina. Za Huseinovega očeta ni bilo pričakovano, da bo nasledil prestol, čeprav je bil najstarejši sin kralja Huseina, saj je kralj leta 1965 imenoval svojega mlajšega brata [[Hasan bin Talal|Hasana]] za prestolonaslednika. Tik pred svojo smrtjo 7. februarja 1999 je kralj razglasil Abdulaha za svojega novega prestolonaslednika. V skladu z očetovimi željami je kralj Abdulah II. ob svoji zasedbi prestol za prestolonaslednika imenoval svojega mlajšega polbrata [[Hamzah bin Al Hussein|princa Hamzaha]].<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4050231.stm|title=Jordan crown prince loses title|accessdate=1. maj 2016|date=29. november 2004|work=BBC News}} {{ikona en}}</ref> Husein ima tri mlajše sorojence. Njegovi sestri sta princesa Iman in princesa Salma, medtem ko je njegov najmlajši sorojenec brat princ Hašem.<ref name="jordan"/> ==Prestolonaslednik== Dne 28. novembra 2004 je kralj Abdulah II. prestolonasledniku Hamzahu odvzel njegov statusa, ne glede na željo svojega umirajočega očeta. Čeprav je naziv prestolonaslednika pustil nezasedenega,<ref name="hamzah"/> ima ustava Jordanije agnatično primogenituro, kar pomeni, da je vladarjev najstarejši sin samodejno prvi v vrsti nasledstva na jordanski prestol, razen če je odrejeno drugače.<ref>{{navedi novice|last=|first=|title=The Constitution of the Hashemite Kingdom of Jordan|url=http://www.kinghussein.gov.jo/const_ch4.html|publisher=Uradna spletna stran|accessdate=1. maj 2016|date=21. april 2012|archive-date=2018-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181003142949/http://www.kinghussein.gov.jo/const_ch4.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Tako je takoj postal prestolonaslednik, ko je njegov polstric izgubil status, in analitiki so v veliki meri pričakovali od kralja, da Huseinu podeli uradni naziv.<ref name="us">{{navedi novice|url=http://fpc.state.gov/documents/organization/71823.pdf|title=Jordan: U.S. Relations and Bilateral Issues|publisher=Kongresna knjižnica|date=14. julij 2006}} {{ikona en}}</ref> Naziv mu je bil podeljen 2. julija 2009 in začel veljati takoj, ko je bil izdan kraljevi odlok, ki je poimenoval Huseina za prestolonaslednika.<ref name="hamzah">{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/worldNews/idINIndia-40771520090702|title=Jordan's king names son, 15, as crown prince|work=Reuters|date=3. julij 2009|accessdate=1. maj 2016|archive-date=2017-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170730144525/http://in.reuters.com/article/worldNews/idINIndia-40771520090702|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name="haaretz">{{navedi novice|url=http://www.haaretz.com/news/jordan-s-king-abdullah-names-teenage-son-as-heir-1.279281|title=Jordan's King Abdullah names teenage son as heir|newspaper=Haaretz|agency=Associated Press|date=2. julij 2009|accessdate=1. maj 2016|archive-date=2017-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003174840/https://www.haaretz.com/news/jordan-s-king-abdullah-names-teenage-son-as-heir-1.279281|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> ==Izobraževanje in kraljeve dolžnosti== [[Slika:King Abdullah II and Crown Prince Hussein greeting Secretary Kerry.jpg|thumb|left|Prestolonaslednik in kralj pozdravljata [[John F. Kerry|Johna Kerryja]]]] Leta 2007 se je prestolonaslednik Husein vpisal na King's Academy v [[Madaba|Madabi]] v [[Jordanija|Jordaniji]], ki jo je ustanovil njegov oče, in odprla ravno v času, ko je jo Husein začel obiskovati. Na akademiji je diplomiral leta 2012.<ref name=jt27ju/> Trenutno študira na univerzi Georgetown v Washingtonu, v smeri politologija.<ref name=jt27ju/><ref name="jordan"/> Za razliko od kraljeve vloge, je prestolonaslednikova vloga večinoma obredna v skladu z ustavo in njegov naziv ni povezan z nobenim političnim mestom.<ref name="haaretz"/> Husein je imel svojo prvo uradno obveznost junija 2010, ko je zastopal svojega očeta na slovesnosti ob obletnici arabskega uporu in dneva oboroženih sil.<ref>{{navedi novice|title=Crown Prince joins Army Day celebration|url=http://en.ammonnews.net/article.aspx?articleNO=8427#.UaeldpxmM70|work=Ammon News|accessdate=1. maj 2016|date=11. junij 2012}} {{ikona en}}</ref> Prestolonaslednik ima čin [[nadporočnik]] v jordanski vojski.<ref name="abdullah">{{navedi novice|title=King, Queen attend Crown Prince Hussein graduation|url=http://www.kingabdullah.jo/index.php/en_US/news/view/id/10091/videoDisplay/1.html|publisher=Kraljevi hašemitski dvor|accessdate=1. maj 2016|date=29. maj 2012}} {{ikona en}}</ref> Svojega očeta je spremljal na uradnih in vojaških misijah. Husein je večkrat služil kot regent tudi v kraljevi odsotnosti iz države<ref name="jordan">{{navedi splet|title=His Royal Highness Crown Prince Al Hussein bin Abdullah II|url=http://jordanembassyus.org/royal-family/his-royal-highness-crown-prince-al-hussein-bin-abdullah-ii|publisher=Veleposlaništvo Hašemitske kraljevine Jordanije, Washington D.C.|accessdate=30 May 2013|archive-date=2013-07-01|archive-url=https://archive.today/20130701014754/http://jordanembassyus.org/royal-family/his-royal-highness-crown-prince-al-hussein-bin-abdullah-ii|url-status=dead |language=en}}</ref> po prisi 21. aprila 2012. Slovesnosti so se udeležili člani kabineta in njegov stric [[Fejsal bin Al Husein|princ Fejsal]]. Prestolonaslednik nato sestal s takrat predsednikom vlade [[Awn Khasawneh|Awnom Khasawnehom]] ob spremstvu svojega strica.<ref name="jordantimes">{{navedi novice|title=Crown Prince sworn in as Regent|url=http://jordantimes.com/crown-prince-sworn-in-as-regent|newspaper=The Jordanian Times|accessdate=1. maj 2016|date=21. april 2012|archive-date=2013-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130526023657/http://jordantimes.com/crown-prince-sworn-in-as-regent|url-status=dead |language=en}}</ref> Prestolonaslednik sodeluje pri prizadevanjih za mlade in v okviru te pobude se je začel ukvarjati z dejavnostjo “Haqeq” (dosežek), ki je namenjena šoloobveznim otrokom.<ref name=jt27ju/> Poleg tega se je princ Husein maja 2009 srečal s [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]] in maja 2014 s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] v njuni stanovanjski palači. Tekoč govori [[arabščina|arabščino]], [[angleščina|angleščino]] in pogovorno [[francoščina|francoščino]]. Dne 14. julija 2014 je princ Husein obiskal Medical Center Abdullah v Amanu, kjer je bilo nekaj ranjenih Palestincev, ki so pobegnili v Gazo, zaradi zdravljenja in humanitarne pomoči.<ref>{{navedi splet|url=http://petra.gov.jo/Public_News/Nws_NewsDetails.aspx?Site_Id=1&lang=2&NewsID=158247&CatID=13&Type=Home&GType=1|title=Regent visits injured Palestinians at Al Hussein Medical Center|work=Jordan News Agency (Petra)|accessdate=1. maj 2016|archive-date=2014-07-18|archive-url=https://archive.today/20140718041408/http://petra.gov.jo/Public_News/Nws_NewsDetails.aspx?Site_Id=1&lang=2&NewsID=158247&CatID=13&Type=Home&GType=1|url-status=dead |language=en}}</ref> Dne 23. aprila 2015 je takrat 20-letni princ Husein postal najmlajša oseba, ki je kadarkoli predsedovala na seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Med srečanjem je princ nadziral razpravo o tem, kako preprečiti mladim pridruževanje v ekstremistične skupine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yourmiddleeast.com/news/jordans-crown-prince-takes-on-jihadist-dark-world_31664|title=Jordan's crown prince takes on jihadist dark world|work=Your Middle East|accessdate=1. maj 2016|archive-date=2016-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160516085858/http://www.yourmiddleeast.com/news/jordans-crown-prince-takes-on-jihadist-dark-world_31664|url-status=dead |language=en}}</ref> ==Osebni interesi== Med razvedrili prestolonaslednika Huseina sta branje in šport, predvsem pa nogomet. Podobo kot kralj Husein in kralj Abdulah II. se prestolonaslednik zelo zanima za motorna kolesa.<ref name="jordan"/> ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Prestolonaslednik Husein bin Abdulah Jordanski''' |2= 2. [[Abdulah II. Jordanski]] |3= 3. [[Ranija Jordanska|Ranija Al-Yassin]] |4= 4. [[Husein I. Jordanski]] |5= 5. [[Muna al-Husein|Antoinette Avril Gardiner]] |6= 6. Faisal Sedki Al-Yassin |7= 7. Ilham Yassin |8= 8. [[Talal Jordanski]] |9= 9. Zein al-Sharaf |10= 10. Walter Percy Gardiner |11= 11. Doris Elizabeth Sutton |16= 16. [[Aabdulah Ibn Husein|Abdulah I. Jordanski]] |17= 17. Musbah bint Nasser |18= 18. Jamal 'Ali bin Nasser, šarif Meke |19= 19. Wijdan Shakir Pasha |20= 20. Arthur Gardiner |21= 21. Mabel Jane Tovell |22= 22. Arthur Sutton |23= 23. Dora Elizabeth Alderton }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.queenrania.jo/ Uradna spletna stran kraljice Jordanije] {{s-start}} {{s-hou|[[Hašemiti|Hiša Hašima]]|28 June|1994|name=Hussein bin Abdullah}} {{s-roy}} |- {{s-bef|before=[[Hamzah bin Al Hussein|Princ Hamzah]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam jordanskih kraljev#Nasledstvo na jordanski prestol|Prestolonaslednik Jordanije]]|years=2. julij 2009–danes}} {{s-inc}} {{s-other|line}} |- {{s-non|reason=Prvi v vrsti}} {{s-ttl|title=[[Seznam jordanskih kraljev#Nasledstvo na jordanski prestol|Nasledstvo na jordanski prestol]]}} {{s-aft|after=Princ Hašem}} {{s-end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1994]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Jordanski plemiči]] bump2ltavenno4se5zz9ibvhguk7xj3 0 427703 6688823 4735789 2026-06-13T15:54:06Z XJaM 3 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Ukrajinci]] na stran [[Ruteni]] 6688823 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Ruteni]] gqnwkpejl18spwtzhkdakwpajwfxfy1 0 431646 6689152 5860017 2026-06-14T11:32:20Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6689152 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Šárka Strachová | image = | disciplines = [[slalom]], [[veleslalom]], [[alpska kombinacija|kombinacija]] | club = Ski Team Krkonoš | skis = [[Fischer Skis|Fischer]] | boots = | bindings = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | height = 175 cm | weight = | career_start = 2002 | career_end = 2017 | website = http://www.sarkastrachova.com/ | olympicteams = 3 ([[Zimske olimpijske igre 2006|2006]]), ([[Zimske olimpijske igre 2010|2010]]), ([[Zimske olimpijske igre 2014|2014]]) | olympicmedals = 1 | olympicgolds = 0 | worldsteams = 9 ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2001|2001]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2003|2003]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2005|2005]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2007|2007]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2009|2009]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2011|2011]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2013|2013]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2015|2015]]), ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2017|2017]]) | worldsmedals = 4 | worldsgolds = 1 | wcseasons = 15 | wcwins = 2 | wcpodiums = 17 | wcoveralls = 0 | wctitles = 0 | show-medals = yes | medaltemplates = {{MedalSport | Žensko [[alpsko smučanje]]}} {{MedalCountry | {{CZE}} }} {{MedalOlympic|Zimske olimpijske igre|Zimske Olimpijske igre}} {{Bronasta medalja| [[Zimske olimpijske igre 2010|Vancouver 2010]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - ženski slalom|slalom]]}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2007|Åre 2007]]|slalom}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2009|Val-d'Isère 2009]]|slalom}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2005|Bormio 2005]]|slalom}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2015|Beaver Creek 2015]]|slalom}} {{Medal|Competition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo|Mladinsko svetovno prvenstvo]]}} {{Medal|Gold|2005 Bardonecchia|Slalom}} {{Medal|Bronze|2004 Maribor|Slalom}} {{Medal|Bronze|2004 Maribor|Alpska kombinacija}} }} '''Šárka Strachová''' (dekliški priimek '''Záhrobská'''), nekdanja [[Čehi|češka]] [[alpska smučarka]], * [[11. februar]] [[1985]], [[Benecko]], [[Češkoslovaška]]. Bila je specialistka za [[slalom]], v katerem je dosegla bron na [[Zimske olimpijske igre 2010|Olimpijskih igrah 2010]] ter zlato, srebrno in dve bronasti medalji na [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih prvenstvih]]. V [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je nastopala petnajst sezon med letoma [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2003|2002]] in [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2017|2017]] in skupno dosegla dve zmagi in še petnajst uvrstitev na stopničke. V skupnem seštevku svetovnega pokala se je najvišje uvrstila na deveto mesto leta [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2007|2007]], v slalomskem seštevku pa na drugo mesto leta [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2009|2009]]. Tudi njen brat [[Petr Záhrobský]] je alpski smučar. == Rezultati svetovnega pokala == === Sezonske lestvice === {| class="wikitable sortable" !Sezona !Starost !Skupni seštevek !Slalom !Veleslalom !Superveleslalom !Alpska kombinacija |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2003|2003]] |''18'' |53. |19. | - | - |10. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2004|2004]] |''19'' |32. |10. |60. | - | - |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2015|2005]] |''20'' |42. |11. | - | - |17. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2006|2006]] |''21'' |30. |10. |42. | - |24. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2007|2007]] |''22'' |9. |3. |20. |45. |6. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]] |''23'' |16. |5. |21. |29. |31. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2009|2009]] |''24'' |12. |2. |37. |37. |11. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2010|2010]] |''25'' |18. |5. |43. | - |27. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2011|2011]] |''26'' |36. |10. | - | - | - |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2012|2012]] |27 |70. |25. | - | - | - |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2013|2013]] |''28'' |53. |20. | - | - | - |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|2014]] |''29'' |36. |13. | - | - |9. |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2015|2015]] |''30'' |17. |4. | - | - | - |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]] |''31'' |20. |5. | - | - | - |- |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2017|2017]] |''32'' |21. |6. | - | - | - |} === Top 3 === {| class="wikitable sortable" !Sezona !Datum !Kraj !Disciplina !Mesto |- | rowspan="3" |'''2007''' |4. januar 2007 |{{Ikonazastave|CRO}}Zagreb, Hrvaška |Slalom |3. |- |7. januar 2007 |{{Ikonazastave|SLO}}Kranjska Gora, Slovenija |Slalom |2. |- |11. marec 2007 |{{Ikonazastave|GER}}Zwiesel, Nemčija |Slalom |2. |- | rowspan="2" |'''2008''' |25. november 2007 |{{Ikonazastave|CAN}}Panorama, Kanada |Slalom |2. |- |14. marec 2008 |{{Ikonazastave|ITA}}Bormio, Italija |Slalom |3. |- | rowspan="3" |'''2009''' |30. november 2008 |{{Ikonazastave|USA}}Aspen, ZDA |Slalom |'''1.''' |- |4. januar 2009 |{{Ikonazastave|CRO}}Zagreb, Hrvaška |Slalom |3. |- |13. marec 2009 |{{Ikonazastave|SWE}}Åre, Švedska |Slalom |3. |- |'''2010''' |29. november 2009 |{{Ikonazastave|USA}}Aspen, ZDA |Slalom |'''1.''' |- | rowspan="3" |'''2015''' |29. december 2014 |{{Ikonazastave|AUT}}Kühtai, Avstrija |Slalom |2. |- |22. februar 2015 |{{Ikonazastave|SLO}}Maribor, Slovenija |Slalom |3. |- |14. marec 2015 |{{Ikonazastave|SWE}}Åre, Švedska |Slalom |3. |- | rowspan="3" |'''2016''' |29. november 2015 |{{Ikonazastave|USA}}Aspen, ZDA |Slalom |3. |- |5. januar 2016 |{{Ikonazastave|ITA}}Santa Caterina, Italija |Slalom |2. |- |12. januar 2016 |{{Ikonazastave|AUT}}Flachau, Avstrija |Slalom |2. |- | rowspan="2" |'''2017''' |3. januar 2017 |{{Ikonazastave|CRO}}Zagreb, Hrvaška |Slalom |3. |- |11. marec 2017 |{{Ikonazastave|USA}}Squaw Valley, ZDA |Slalom |2. |} === Zmage v evropskem pokalu === {| class="wikitable" !Leto !Datum !Kraj !Disciplina |- |2004 |5. februarja 2004 |{{Ikonazastave|GER}}Lenggries |Slalom |- |2005 |28. februarja 2005 |{{Ikonazastave|ITA}}Passo del Tonale |Veleslalom |- |2005 |1. marec 2005 |{{Ikonazastave|ITA}}Passo del Tonale |Veleslalom |- |2013 |8. marec 2013 |{{Ikonazastave|GER}}Lenggries |Slalom |- |2015 |20. januarja 2015 |{{Ikonazastave|AUT}}Zell am See |Slalom |} === Češko državno prvenstvo === {| class="wikitable sortable" !Leto !Disciplina !Mesto |- |2001 |Superveleslalom |3. |- |2001 |Veleslalom |3. |- |2001 |Slalom |3. |- |2002 |Slalom |1. |- |2002 |Veleslalom |2. |- |2003 |Veleslalom |1. |- |2003 |Superveleslalom |1. |- |2003 |Slalom |2. |- |2004 |Veleslalom |1. |- |2004 |Slalom |1. |- |2005 |Veleslalom |1. |- |2005 |Slalom |1. |- |2006 |Superveleslalom |1. |- |2006 |Veleslalom |2. |} == Rezultati svetovnih prvenstev == {| class="wikitable sortable" !Leto   !Starost !Slalom !Veleslalom !Superveleslalom !Smuk !Alpska kombinacija |- |{{Ikonazastave|AUT}}2001 |''16'' |21. | - | - | - | - |- |{{Ikonazastave|SWI}}2003 |''18'' |ODSTOP2 | - | - | - |9. |- |{{Ikonazastave|ITA}}2005 |''20'' |3. |10. | - | - |5. |- |{{Ikonazastave|SWE}}2007 |''22'' |1. |12. | - | - |4. |- |{{Ikonazastave|FRA}}2009 |''24'' |2. |16. |15. | - |11. |- |{{Ikonazastave|GER}}2011 |''26'' |12. | - | - | - | - |- |{{Ikonazastave|AUT}}2013 |''28'' |8. |37. | - | - | - |- |{{Ikonazastave|CAN}}2015 |''30'' |3. | - | - | - | - |- |{{Ikonazastave|SWI}}2017 |''32'' |5. | - | - | - | - |} === Rezultati mladinskih prvenstev === {| class="wikitable sortable" !Leto !Datum !Kraj !Disciplina !Mesto |- |2001 |10. februar |{{Ikonazastave|SWI}}Verbier |Slalom |ODSTOP1 |- |2001 |10. februar |{{Ikonazastave|SWI}}Verbier |Veleslalom |ODSTOP2 |- |2002 |27. februar |{{Ikonazastave|ITA}}Tarvisio |Smuk |20. |- |2002 |28. februar |{{Ikonazastave|ITA}}Tarvisio |Superveleslalom |ODSTOP1 |- |2002 |1. marec |{{Ikonazastave|ITA}}Tarvisio |Slalom |18. |- |2002 |3. marec |{{Ikonazastave|ITA}}Tarvisio |Veleslalom |24. |- |2002 |3. marec |{{Ikonazastave|ITA}}Tarvisio |Alpska kombinacija |6. |- |2004 |4. februar |{{Ikonazastave|SLO}}Maribor |Izhod |13. |- |2004 |4. februar |{{Ikonazastave|SLO}}Maribor |Superveleslalom |10. |- |2004 |4. februar |{{Ikonazastave|SLO}}Maribor |Velikan |1. |- |2004 |4. februar |{{Ikonazastave|SLO}}Maribor |Slalom |3. |- |2004 |4. februar |{{Ikonazastave|SLO}}Maribor |Alpska kombinacija |3. |- |2005 |23. februarja |{{Ikonazastave|ITA}}Bardonecchia |Smuk |ODSTOP1 |- |2005 |25. februarja |{{Ikonazastave|ITA}}Bardonecchia |Slalom |1. |- |2005 |26. februarja |{{Ikonazastave|ITA}}Bardonecchia |Veleslalom |5. |} == Rezultati olimpijskih iger == {| class="wikitable sortable" !Leto   !Starost !Slalom !Veleslalom !Superveleslalom !Smuk !Alpska kombinacija |- |{{Ikonazastave|ITA}}2006 |''21'' |13. |ODSTOP2 |27. | - |19. |- |{{Ikonazastave|CAN}}2010 |''25'' |3. |ODSTOP2 | - |27. |7. |- |{{Ikonazastave|RUS}}2014 |''29'' |10. |ODSTOP1 | - | - |9. |} Leta 2014 je bila nosilka zastave na [[Zimske olimpijske igre 2014|olimpijskih igrah]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Footer World Champions Slalom Women}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strachová, Šárka}} [[Kategorija:Češki alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Češko]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2006]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2014]] 2vrepaf6yrff8x9slft53gnvp6ferww 0 436486 6689144 6688084 2026-06-14T11:09:11Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6689144 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1920ih. ÖLAG je bila okvirno 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] quzflqg2z11gjzi5dy9r7o1rxkxuynd 6689149 6689144 2026-06-14T11:27:26Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6689149 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1920ih. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 43hzgx5yav8u8aba2u8yruc7kxqevv2 6689150 6689149 2026-06-14T11:29:57Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6689150 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela občasno tudi iz Slovenije v 1920ih. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 68cvo16ggpr6bxhlrd02r3i9atdsce1 6689151 6689150 2026-06-14T11:30:24Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6689151 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] eyb823noklnhjxp2zd5e89ivqb3vdnu 6689153 6689151 2026-06-14T11:40:54Z Nareto 77605 /* I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945 */ 6689153 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] pmdalxcpivx6c9b595bvn76mcy2d7xa 0 443614 6689061 6631744 2026-06-14T06:58:02Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka The_landmark_Nelum_Pokuna_(Lotus_Pond)_Mahinda_Rajapaksa_Theatre.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:The landmark Nelum Pokuna (Lotus Pond) Mahinda Rajapaksa Theatre.JPG|]]. Odstranjev 6689061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kolombo | official_name = |native_name = {{nobold|{{lang|si|කොළඹ}}}}<br>{{nobold|{{lang|ta|கொழும்பு}}}} | nickname = | motto = |settlement_type = mesto |image_skyline= Colombo - Lake.jpg |image_caption= |pushpin_map = Šrilanka | latd = 6 | latm = 56 | lats = 04 | latNS = N | longd = 79 | longm = 50 | longs = 34 | longEW = E |mapsize = |map_caption = Lega mesta na Šrilanki |image_shield = |coordinates = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Šrilanka}} |subdivision_type1 = pokrajina |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name1 = Zahodna pokrajina |subdivision_name2 = Kolombo |leader_title = |leader_name = |area_total_km2 = 37,31 |area_urban_km2 = |population_total = 752.993 |population_as_of = 2011<ref name=census2011>{{navedi splet|title=A6 : Population by ethnicity and district according to Divisional Secretary's Division, 2012|url=http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/index.php?fileName=pop32&gp=Activities&tpl=3|work=Census of Population & Housing, 2011|publisher=Department of Census & Statistics, Sri Lanka|accessdate=2017-12-25|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101151718/http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/index.php?fileName=pop32&gp=Activities&tpl=3|url-status=dead}}</ref> |population_footnotes = |population_density_km2 = 20182 | population_urban = 2.323.826 (velikost območja 699 km²)<ref>{{navedi splet|title=Britannica World Data|url=https://books.google.com/books?id=LccRAwAAQBAJ&pg=PA726|website=1 March 2014|publisher=Encyclopedia Britannica 2014, pp726|accessdate=22 March 2015}}</ref> |population_metro = 5.648.000 (velikost območja 3684 km²) |elevation_m = 1 |established_title = |established_date = |postal_code_type = pošta |postal_code = 1xxxx |area_code = 011 |website = http://www.colombo.mc.gov.lk/ |timezone = [[Sri Lanka Standard Time|SLST]] |utc_offset = +5:30 |timezone_DST = |utc_offset_DST = }} '''Kolombo''' ({{jezik-si|කොළඹ|Kolamba}}, {{jezik-ta|கொழும்பு|Koḻumpu}}) je gospodarsko središče<ref>{{navedi splet|url=http://www.priu.gov.lk/Parliament/ParliamentHistory.html|title=Colombo is the Commercial Capital.|accessdate=2015-01-07|work=Official Sri Lanka government website|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141220234944/http://www.priu.gov.lk/Parliament/ParliamentHistory.html|archivedate=2014-12-20|df=}}</ref> in največje [[mesto]] [[Šrilanka|Šrilanke]]. Po podatkih Instituta Brookings ima [[metropolitansko območje]] Kolomba 5,6 milijona prebivalcev, samo mesto pa 752.993. To je finančno središče otoka in priljubljena turistična destinacija. Leži na zahodni obali otoka in meji na območje Veliki Kolombo, ki obsega Šri Džajavardenapura Kote, uradno prestolnico Šrilanke in naselje [[Dehiwala-Mount Lavinia]]. Kolombo pogosto imenujejo kar glavno mesto, saj je administrativni [[Šri Džajavardenapura Kote]] v predmestju Kolomba. Prav tako je mesto upravno središče Zahodne pokrajine in okrožja Kolombo. Kolombo je poslovno in živahno središče z mešanico sodobnega življenja in kolonialnih zgradb in ruševin.<ref name="rweb1">{{navedi splet |last=Jayewarden+-e |first=Mr |title=How Colombo Derived its Name |url=http://www.rootsweb.ancestry.com/~lkawgw/colombo.html |doi= |accessdate=2007-01-18}}</ref> Bilo je glavno mesto Šrilanke do leta 1982. Zaradi velikega pristanišča in strateškega položaja ob morskih trgovskih poteh vzhod-zahod je bilo znano že antičnim trgovcem pred 2000 leti. Leta 1815, ko je bila Šrilanka vključena v [[Britanski imperij]],<ref name="HoC">{{navedi splet |last= |first= |title=History of Colombo |url=http://www.cmc.lk/History.asp |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202185302/http://www.cmc.lk/History.asp |archivedate=2011-12-02 |doi= |accessdate=2007-03-21}}</ref> je mesto postalo prestolnica otoka, status pa je bil ohranjen do leta 1948 oziroma neodvisnosti. Leta 1978, ko se je večina upravnih funkcij preselilo v Šri Džajavardenapura Kote, je bil Kolombo imenovan kot gospodarsko središče Šrilanke. Podobno kot mnoga mesta, območje Kolomba precej presega meje ene lokalne skupnosti, ki zajema tudi druge občine in mesta, kot so Šri Džajavardenapura Kote, Mount Lavinia, Kolonnawa, Kaduwela in Kotikawatte Mulleriyawa Pradeshiya Sabha. Mesto je sedež večine korporacijskih pisarn, restavracij in zabaviščnih centrov na Šrilanki. Znane znamenitosti v mestu Kolombo so urbani park [[Galle Face Green]], Park Viharamahadevi, [[jezero Beira]], hipodrom, planetarij, Univerza, plaža Mount Lavinia, gledališče [[Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Rajapaksa|Nelum Pokuna]] in [[Narodni muzej Kolomba|Narodni muzej]]. == Etimologija == [[File:කොළඹ ලාංඡනය ලන්දේසි.JPG|150px|thumbnail|left|Grb Kolomba iz nizozemskega obdobja, prikazuje drevo mango.]] Ime ''Colombo'', ki so ga najprej uporabili [[Portugalci]] leta 1505, naj bi izhajalo iz klasičnega singalskega imena කොලොන් තොට ''Kolon thota'', kar pomeni 'pristanišče na reki Kelani'. <ref name="so1">{{navedi novice |url=http://www.sundayobserver.lk/2004/02/15/fea15.html |title=Colombo – then and now |work=Padma Edirisinghe |publisher=The Sunday Observer |date=14 February 2004 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930171524/http://www.sundayobserver.lk/2004/02/15/fea15.html |archivedate=30 September 2007 |df= }}</ref> Druga teorija pa je, da ime izhaja iz singalskega imena කොල-අඹ-තොට ''Kola-amba-thota'', kar pomeni 'pristanišče z listnatim drevesom mango'. Avtor najstarejše singalske slovnice, Sidatsangarava, napisane v 13. stoletju, je napisal o kategoriji besed, ki so izključno pripadale zgodnjim Singalcem. V seznamu ''naramba'' (videti) in ''kolamba'' (pristanišče) pripadajo domačim izvorom. ''kolamba'' je lahko tudi vir imena komercialne prestolnice Kolombo.<ref>{{Harvnb|Indrapala|2007|page=70}}</ref><ref>{{Harvnb|Gair|1998|page=5}}</ref> == Zgodovina == Ker ima Kolombo naravno [[pristanišče]], je bilo že pred več kot 2000 leti znano Indijcem, Grkom, Perzijcem, Rimljanom, Arabcem in kitajskim trgovcem. Popotnik [[Ibn Batuta]], ki je obiskal otok v 14. stoletju, ga je omenil kot ''Kalanpu''.<ref>{{navedi knjigo| last = John| first = Still| authorlink = | title = Index to the Mahawansa:Together with Chronological Table of Wars and Genealogical Trees| publisher = [[Asian Educational Services|AES]]| year = 1996| page = 85| isbn = 978-81-206-1203-7}}</ref> [[Arabci]], katerih glavni interesi so bili trgovanje, so se začeli naseljevati v Kolombu okoli osmega stoletja, predvsem zato, ker je pristanišče pomagalo njihovemu poslovanju in nadzoru nad veliko trgovino med singalskimi kraljestvi in zunanjim svetom. Njihovi potomci zdaj sestavljajo lokalno prebivalstvo, Šrilanške Mavre.<ref>{{navedi splet| last = Prof. Manawadu| first = Samitha| title = Cultural Routes Of Sri Lanka As Extensions Of International Itineraries : Identification Of Their Impacts On Tangible & Intangible Heritage pp 3| url = http://www.icomos.org/xian2005/papers/4-30.pdf| format = PDF| doi = | accessdate = 2007-01-17| archive-date = 2016-03-21| archive-url = https://web.archive.org/web/20160321051032/http://www.icomos.org/xian2005/papers/4-30.pdf| url-status = dead}}</ref> === Portugalsko obdobje === Portugalski raziskovalci, ki jih je vodil Dom Lourenço de Almeida, so prvič prišli na Šrilanko leta 1505. Med svojim prvim obiskom so sklenili pogodbo s kraljem Kotteja, Parakramabahujem VIII. (1484-1508), ki jim je omogočila trgovanje z otoškim pridelkom [[cimet]]a iz obalnih območij otoka, vključno s Kolombom. Kot del pogodbe so Portugalci dobili polno pooblastilo nad obalo v zameno za obljubo, da bodo zaščitili obalo pred napadalci. Imeli so dovoljenje, da v Kolombu ustanovijo trgovsko postajo. V kratkem času so izgnali muslimanske prebivalce in leta 1517 začeli graditi [[utrdba|utrdbo]]. Portugalci so kmalu spoznali, da je nadzor nad Šrilanko potreben za zaščito njihovih obalnih obratov v Indiji in so začeli manipulirati z vladarjem kraljestva Kotte, da bi pridobili nadzor nad tem območjem. Po spretnem izkoriščanju rivalstev v kraljevi družini so prevzeli nadzor nad velikim delom kraljestva, singalski kralj Mayadunne pa je ustanovil novo kraljestvo v Sitawaki v domeni kraljestva Kotte. Kmalu je pridobil velik del kraljestva in prisilil Portugalce, da so se umaknili v Kolombo, ki so ga večkrat oblegali Mayadunne in kasnejši kralji Sitawake in jih prisilili, da so si prizadevali za okrepitev svoje glavne baze v [[Goa|Goi]] v [[Indija|Indiji]]. Po padcu kraljevine leta 1593 so Portugalci uspeli vzpostaviti popoln nadzor nad obalnim območjem, z glavnim mestom Kolombo.<ref name="cs1">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/sri-lanka/8.htm |title=European Encroachment and Dominance:The Portuguese |accessdate=2006-12-02 |work=Sri Lanka: A Country Study}}</ref><ref name="cs2">{{navedi knjigo| last =Ross,| first = Russell R.| authorlink =|author2=Savada, Andrea Matles| title = Sri Lanka: A Country Study| publisher = Defence Dept., Army| date = 1990-08-14| location =| pages = 360p| isbn = 978-0-16-024055-3}}</ref> Ta del Kolomba je še vedno znan kot ''Fort'' (utrdba), kjer so tudi hiše predsedniške palače in večina hotelov s petimi zvezdicami. Območje, ki se nahaja neposredno izven Forta, je znano kot Pettah (singalsko පිට කොටුව - ''piṭa koṭuva'' - zunaj utrdbe) in je komercialno središče. === Nizozemsko obdobje === [[File:Colombo, after Kip.jpg|thumb|left|Nizozemska gravura Kolomba iz leta 1680]] Leta 1638 so [[Nizozemci]] podpisali pogodbo s kraljem Rajasinhom II. iz [[Kandi]]ja, ki je zagotavljala pomoč kralju v njegovi vojni proti Portugalcem v zameno za monopol nad trgovskim blagom z otoka. Portugalci so se uprli Nizozemcem in Kandijcem, vendar so bili v svojih trdnjavah, v začetku leta 1639, postopoma poraženi. Nizozemci so 16. maja po epskem obleganju osvojili Kolombo, na koncu pa je iz utrdbe izšlo samo 93 preživelih Portugalcev. Čeprav so Nizozemci (npr. Rijcklof van Goens) prvotno obnovili zajeto območje in ga vrnili Singalcem, so jih kasneje zavrnili in prevzeli nadzor nad najbogatejšim otoškim zemljiščem, vključno z Kolombom, ki je nato do leta 1796 služil kot glavno mesto nizozemskih pomorskih provinc pod nadzorom [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref name="cs4">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/sri-lanka/9.htm |title=European Encroachment and Dominance:The Dutch |accessdate=2006-12-02 |work=Sri Lanka: A Country study}}</ref><ref name="cs3">{{navedi knjigo| last =Ross,| first = Russell R.| authorlink =|author2=Savada, Andrea Matles| title = Sri Lanka: A Country Study| publisher = Defense ept., Army| date = 1990-08-14| location =| pages = 360p| isbn = 978-0-16-024055-3 }}</ref> === Britansko obdobje === [[File:Map of Colombo (Baedeker, 1914).jpg|thumb|left|Zemljevid Kolomba, ca 1914]] [[Britanci]] so zajeli Kolombo leta 1796. Ostal je britanska vojaška postojanka, dokler jim ni bilo leta 1815 prepuščeno [[Kandijsko kraljestvo]] in so ga določili kot glavno mesto svoje novo ustanovljene kronske kolonije [[Britanski Cejlon]]. Za razliko od Portugalcev in Nizozemcev pred njimi, katerih primarna raba Kolomba je bila vojaška utrdba, so Britanci začeli graditi hiše in druge civilne strukture okoli utrdbe, kar je pomenilo razvoj do današnjega mesta Kolombo. Najprej je bila uprava mesta »collector«, prvi je imel urad John Mcdowell iz službe v [[Chennai |Madras]]u. Nato je bil leta 1833 vladni agent Zahodne pokrajine zadolžen za upravljanje mesta. Stoletja kolonialne vladavine so pomenila upad domorodne uprave v Kolombu in leta 1865 so Britanci zasnovali občinski svet kot sredstvo za usposabljanje lokalnega prebivalstva v samoupravi. Zakonodajni svet Cejlona je leta 1865 v Kolombu ustanovil občinski svet, ki se je prvič sestal 16. januarja 1866. Takrat je bilo v regiji okoli 80.000 prebivalcev. V času, ko so nadzirali Kolombo, so bili Britanci odgovorni za velik del načrtovanja sedanjega mesta. V nekaterih delih mesta so še danes vidne [[tramvaj]]ske tirnice in [[granit]]ni tlaki, ki so bili postavljeni v tej dobi.<ref name="cs5">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/sri-lanka/11.htm |title=European Encroachment and Dominance:The British Replace the Dutch |accessdate=2006-12-02 |work=Sri Lanka: A Country study}}</ref> === Po osamosvojitvi === [[File:SL Independence.jpg|thumb| Formalna slovesnost ob začetku samoupravljanja na Trgu neodvisnosti.]] Doba [[kolonializem|kolonializma]] se je mirno končala leta 1948, ko je [[Cejlon]] postal neodvisen od Britanije.<ref name="PostI">{{navedi knjigo | last =Adrian | first = Wijemanne | title = War and Peace in Post-Colonial Ceylon 1948–1991 | publisher = Orient Longman | date = March 1, 1996 | pages = 111p | isbn = 978-81-250-0364-9 }}</ref> Nove okoliščine so povzročile prebivalcem mesta in celotni državi velike spremembe. Nastala je celotna nova kultura. Spremembe zakonov in običajev, slogov oblačil, religij in lastnih imen so bili pomemben rezultat kolonialne dobe. Kulturnim spremembam je sledila krepitev gospodarstva otoka. Tudi danes je vpliv portugalskega, nizozemskega in britanskega prebivalstva jasno viden v arhitekturi, imenovanjih, oblačilih, hrani, jeziku in odnosih. Zgradbe v Kolombu iz vseh treh obdobij stojijo kot opomniki burne preteklosti. Mesto in njeni ljudje skupaj z lokalnimi običaji predstavljajo zanimivo kombinacijo evropskih običajev in življenjskih slogov. Zgodovinsko gledano je Kolombo območje okrog ''Forta'' in ''Pettaha'', ki je znan po tržnicah in trgovskih ulicah s številnimi izdelki, pa tudi po Khanovi stolpni uri, ki je lokalna znamenitost. Danes se nanaša na mestne meje občinskega sveta.<ref>{{navedi splet|title=Administrative Districts of the Colombo Municipal Council |url=http://www.cmc.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=64&Itemid=85 |publisher=Colombo Municipal Council |accessdate=11 February 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130106233608/http://www.cmc.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=64&Itemid=85 |archivedate=6 January 2013 |df= }}{{Better source|reason=per WP:CIRCULAR|date=February 2016}}</ref> Pogosteje se ime uporablja za območje, znano kot Veliki Kolombo (''Greater Colombo''), ki zajema več občinskih svetov, vključno Kotte, Dehiwela in Kolombo. Čeprav je Kolombo v osemdesetih letih izgubil status [[glavno mesto|glavnega mesta]] Šrilanke, je še vedno trgovski center otoka. Kljub uradno novi prestolnici Šrilanke, ki se je preselila v sosednji Šri Džajavardenapura Kote, večina držav še vedno vzdržuje svoje diplomatske misije v Kolombu.<ref name="emb1">''GoAbroad.com'', [http://embassy.goabroad.com/embassies-in/sri-lanka Embassies located in Sri Lanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160302031441/http://embassy.goabroad.com/embassies-in/sri-lanka |date=2016-03-02 }}</ref> == Geografija == [[File:Beira lake at Nite.jpg|thumb|Jezero Beira ponoči]] Geografija Kolomba je mešanica kopnega in vode. Mesto ima veliko kanalov in v središču mesta [[jezero Beira]] s površino 65 ha.<ref name="limc">[http://www.lankalibrary.com/phpBB/viewtopic.php?t=1799 The lake in the middle of Colombo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071019211142/http://lankalibrary.com/phpBB/viewtopic.php?t=1799 |date=2007-10-19 }}, ''Lanka Library''</ref> Jezero je eno od najbolj značilnih znamenitosti in so ga stoletja uporabljali kolonisti, ki so branili mesto. Še vedno je priljubljena atrakcija za tekmovanje [[regata|regat]]<ref>''[http://archives.dailynews.lk/2003/10/25/spo03.html 35th boat race and 31st Regatta: Oarsmen of Royal and S. Thomas' clash on Beira waters], ''Daily News'', October 10, 2003</ref> in gledaliških dogodkov na njegovih obalah. Severno in severovzhodno mejo mesta oblikuje reka [[Kelani]], ki se steka v morje v delu mesta, znanem kot Modera (''mōdara'' - සිංහලu – v singalščini), kar pomeni [[rečna delta]]. === Podnebje === Kolombo ima tropsko [[monsunsko podnebje]] po [[Köppnova podnebna klasifikacija |Köppnovi podnebni klasifikaciji]], saj leži blizu tropskega deževnega gozda. Podnebje v Kolombu je skozi vse leto precej zmerno. Od marca do aprila je povprečna temperatura približno 31 ° C.<ref>{{navedi splet |url=http://www.weather.com/outlook/travel/businesstraveler/wxclimatology/monthly/graph/CEXX0001?from=_bottomnav_business |title=Colombo weather |accessdate=2006-12-02 |work= }}</ref> Edina večja sprememba vremena se dogaja v monsunskih sezonah od maja do avgusta in od oktobra do januarja. To je čas leta, ko je mogoče pričakovati močne dežne nalive. Kolombo ima majhen relativni dnevni temperaturni razpon, čeprav je to bolj izrazit v sušnih zimskih mesecih, ko so najnižje temperature povprečno 22 ° C. Padavin je povprečno okoli 2.500 milimetrov na leto. == Demografija == [[File:InsideSeema.jpg|thumb| ''Seema Malakaya'' templja Gangarama na jezeru Beira na otoku Sužnjev, je ena mnogih verskih zgradb v Kolombu]] Kolombo je večetnično, večkulturno mesto. Prebivalstvo je mešanica številnih etničnih skupin, predvsem [[Singalci|Singalcev]], Šrilanških Tamilcev in Šrilanških Mavrov. Obstajajo tudi majhne skupnosti Kitajcev, portugalskih in nizozemskih Burgerjev, Malajcev in Indijcev, številni so tudi evropski priseljenci. Kolombo je mesto, kjer znotraj meja mesta živi 642.163 ljudi.<ref name="cen01">{{navedi splet|title=Department of Census and Statistics |url=http://www.statistics.gov.lk/census2001/population/ds_div/colombo_c.htm |accessdate=November 22, 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070610133839/http://www.statistics.gov.lk/census2001/population/ds_div/colombo_c.htm |archivedate=June 10, 2007 |df= }}, Additional source {{navedi splet|title=The case of Colombo, Sri Lanka |url=http://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Columbo.pdf |accessdate=November 22, 2016 |url-status=bot: unknown |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161226203215/http://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Columbo.pdf |archivedate=December 26, 2016 |quote=The totals are calculated through enumerations made from Colombo Divisional Secretariat and the Thimbirigasyaya Divisional Secretariat, which is also part of Colombo Municipal Council. |df= }}</ref> Leta 1866 je mesto imelo približno 80.000 prebivalcev.<ref>[http://www.worldportsource.com/ports/LKA_Port_of_Colombo_44.php Port of Colombo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718115215/http://www.worldportsource.com/ports/LKA_Port_of_Colombo_44.php |date=2011-07-18 }}. World Port Source. Retrieved on 2011-10-17.</ref> == Vlada in politika == [[File:Colombo Municipal Council.JPG|thumb|250px|left|Mestni svet Kolomba]] === Lokalna vlada === Kolombo je ''statutarno mesto'' z županovim svetom kot vlado. Kolegij župana in člani sveta se volijo na volitvah lokalnih oblasti, ki potekajo enkrat na pet let. Mestna uprava zagotavlja storitve upravljanja kanalizacije, cest in ravnanja z odpadki, v primeru vode, elektrike in telefona se svet povezuje s pristojnimi ponudniki storitev. === Glavno mesto === Kolombo je bil glavno mesto obalnih območij pod portugalskim, nizozemskim in britanskim kraljem od 1700 do 1815, ko so Britanci po Kandijskem sporazumu prevzeli nadzor nad celotnim otokom. Od takrat do 1980-ih je bil glavna prestolnica otoka. V 1980-ih so bili načrtovani premiki administrativnega središča v [[Šri Džajavardenapura Kote]] in tja premestili večino vladnih institucij, da bi se izognili komercialnim dejavnostim. Najprej je bil v nov kompleks v Kotteju preseljen parlament, preselili pa so se tudi številna ministrstva in službe. Vendar pa selitev ni bila nikoli končana. Danes mnoge vladne institucije še vedno ostajajo v Kolombu. Med njimi so predsedniški dom, predsedniški sekretariat, dom predsednika vlade (imenovan ''Temple Trees''), urad predsednika vlade, vrhovno sodišče Šrilanke, centralna banka Šrilanke, pomembna vladna ministrstva in službe; finance (zakladnica), obrambna, javna uprava in notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje in vojaško poveljstvo, mornariško poveljstvo (SLNS Parakrama), sedež letalskih sil (SLAF Kolombo) in sedež policije na nacionalni in četrtni ravni.<ref>{{navedi splet|title=The Supreme Court Of Sri Lanka |url=http://www.justiceministry.gov.lk/courts%20of%20Law/THE%20SUPREME%20COURT%20OF%20SRI%20LANKA.htm |publisher=Justice Ministry |accessdate=November 22, 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111118060405/http://www.justiceministry.gov.lk/courts%20of%20Law/THE%20SUPREME%20COURT%20OF%20SRI%20LANKA.htm |archivedate=November 18, 2011 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ministries of Sri Lanka Government |publisher=Government of Sri Lanka |url=http://www.gov.lk/public/groups.asp?xi=91&groupname=Ministries+of+Sri+Lanka+Government |accessdate=November 22, 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070309224646/http://www.gov.lk/public/groups.asp?xi=91&groupname=Ministries+of+Sri+Lanka+Government |archivedate=March 9, 2007 |df= }}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Colombo City, Sri Lanka.jpg|thumb|left|Kolombo City je središče gospodarske dejavnosti Šrilanke]] Velika večina družb s sedežem na Šrilanki ima sedež v mestu Kolombo. Nekatere industrije so kemična, tekstilna, industrija stekla, cementa, usnja, pohištva in nakita. V središču mesta je Svetovni trgovinski center. Kompleks ''Twin Tower'' s 40 nadstropji je središče pomembnih komercialnih ustanoviteljev v okrožju Fort, mestnem živčnem središču.<ref name=onlineColombo>{{navedi splet|title=Colombo Economy|url=http://dhksy.blogspot.com/2009/01/colombo-economy.html|accessdate=29 December 2012}}</ref> [[File:Arcade Independence Square, Colombo, Sri Lanka.jpg|170px|thumb|right|Arcade Independence Square – nakupovalno središče]] Metropolitansko območje Kolomba ima BDP v višini 48 milijard USD ali 40 % BDP, kar je najpomembnejši vidik gospodarstva Šrilanke. Dohodek na prebivalca metropolitanskega območja Kolomba je znašal 8623 ameriških dolarjev, kupna moč na prebivalca pa je znašala 25.117 dolarjev, zaradi česar je ena od najbolj uspešnih regij v južni Aziji, saj je Zahodna pokrajina prispevala 50 % BDP na Šrilanki.<ref name="cbsl.gov.lk">{{navedi splet|work=[[Central Bank of Sri Lanka|CBSL]]|date=10 July 2011|url=http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/latest_news/press_20110712e.pdf|format=PDF|title=Press release 20010712|accessdate=2017-12-25|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722150529/http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/latest_news/press_20110712e.pdf|url-status=dead}}</ref> Velik del izvozno usmerjene proizvodnje v državi poteka na območju širšega Kolomba, ki je gonilna sila rasti na Šrilanki. [[File:Colombo - Galle Face.jpg|thumb|left|Galle Face Green, kjer potekajo številni pomembni dogodki, je priljubljena lokacija za mnoge. Je v neposredni bližini številnih večjih hotelov. Prej je bil prostor mestnega dirkališča, igrišča za golf in polja kriketa]] Ozka grla preprečujejo, da bi metropolitansko mesto Kolombo uresničilo svoj polni gospodarski potencial.<ref name=ES>{{navedi splet|title=Executive Summary The Colombo Metropolitan (CM) area |url=http://www.defence.lk/news/pdf/EA_ES_english.pdf |publisher=Ministry of Defence & Urban Development |accessdate=29 December 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120810034557/http://www.defence.lk/news/pdf/EA_ES_english.pdf |archivedate=10 August 2012 |df= }}</ref> Pettah je bolj obljuden kot območje Fort. Ceste so vedno polne in pločniki polni majhnih stojnic, kjer prodajajo predmete od slastnega šarbata do tekstila, predmetov za gospodinjstvo, sadja in zelenjave. Glavna ulica ima večinoma trgovine z oblačili, prečne ulice pa so vsaka specializirana za določen posel. Na primer, Prva prečna ulica ima večinoma trgovine z elektronskim blagom, Druga z mobilnimi telefoni in modnimi izdelki. V večini teh podjetij prevladujejo muslimanski trgovci. Na koncu Glavne ulice, ki je bolj oddaljena od Forta je Sea Street - šrilanški trg zlata - kjer prevladujejo Tamilci. Ta miljo dolga ulica je polna nakita. == Infrastruktura == [[File:Colombo December 2016-49.jpg|thumb|Tipična ulica v Kolombu leta 2016]] Kolombo ima večino infrastrukture sodobnega mesta. V primerjavi z drugimi deli države največ. [[Elektrika]], voda in prevoz, [[javna razsvetljava]], telefonske govorilnice, itd. Večina večjih nakupovalnih centrov na Šrilanki je v mestu, vsi omogočajo dostop do [[Wi-Fi]]-ja. Poleg tega je v mestu veliko razkošnih [[hotel]]ov, klubov in restavracij. V zadnjem času je prišlo do izgradnje visokih stolpnic, predvsem zaradi zelo visokih cen zemljišč.<ref name="lanka-houses">{{navedi splet|title=Colombo|url=http://lanka-houses.com/city/colombo/|publisher=lanka-houses.com|accessdate=29 December 2012|archive-date=2013-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130104193949/http://lanka-houses.com/city/colombo/|url-status=dead}}</ref> === Pristanišče === [[File:ColomboHarbour-SriLanka02.jpg|thumb|Kontejnersko pristanišče Kolombo.]] Pristanišče Kolombo je največje in eno najbolj zasedenih [[pristanišče|pristanišč]] na Šrilanki. Ustanovljeno je bilo predvsem med kolonialno dobo, z umetnim pristaniščem, ki se je skozi leta razširilo in se še širi. Šrilanška mornarica tukaj vzdržuje pomorsko bazo, SLNS Rangalla. ''Port of Colombo'' je leta 2008 obdelal 3,75 milijona [[TEU]], kar je povzročil svetovni gospodarski trend. Od tega je bilo 817.000 lokalnih pošiljk z ostalimi pretovori. Z zmogljivostjo 5,7 milijona TEU in globino več kot 15 m je pristanišče eno od najbolj zasedenih pristanišč na svetu in se uvršča med 25 največjih pristanišč. == Promet == === Železnica === [[File:Class S10.jpg|thumb|Primestna železnica v mestu]] Promet [[vlak]]ov v mestu je omejen, saj je večina namenjena prevozu v in iz mesta, ne pa v njem in so pogosto prenatrpani. Centralna avtobusna postaja in železniška postaja delujeta kot glavno središče otoka za avtobusni in železniški promet. Do 1970-ih je imelo mesto [[tramvaj]], ki so ga ukinili. Druga prevozna sredstva so avto tuk-tuki (trokolesa) in taksiji. Tuk-tuke v celoti upravljajo posamezniki, medtem ko taksi storitve vodijo zasebna podjetja. === Ceste === Povojni razvoj na območju Kolomba obsega tudi izgradnjo številnih cest v rangu hitrih cest in avtocest. Prva od teh je bila ''Južna hitra cesta'', ki gre iz Kottawa, južnega predmestja Kolomba, v mesto Matara na jugu države. Zgrajene avtoceste ali v gradnji v metropolitanskem območju Kolomba so avtocesta Kolombo-Katunayake, ki je bila odprta oktobra 2013 in zunanja obvoznica ''Arthur C. Clarke Expressway'', ki je bila odprta leta 2014. Avtocesta Kolombo-Katunayake (E03) pelje iz predmestja Kolomba v Peliyagodo na mednarodno [[letališče]] Bandaranaike in povezuje eno od glavnih komercialnih vozlišč in pomembno turistično destinacijo države, mesto [[Negombo]].<ref>{{navedi splet|url=http://archives.dailynews.lk/2011/08/16/fea14.asp |title=A Speedy and safe journey to Galle |publisher=Dailynews.lk |date=2011-08-16 |accessdate=2013-01-01}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Gamini Gunaratna, Sri Lanka News Paper by LankaPage.com (LLC)- Latest Hot News from Sri Lanka |url=http://www.colombopage.com/archive_11B/Nov07_1320645974JR.php |title=Nearly half of the work completed on outer circular highway around Sri Lankan capital |publisher=Colombopage.com |date=2011-11-07 |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2013-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130903220847/http://www.colombopage.com/archive_11B/Nov07_1320645974JR.php |url-status=dead }}</ref> * A1 povezuje Kolombo s [[Kandi|Kandijem]]. * A2 povezuje Kolombo z [[Galle|Gallejem]] in [[Matara |Mataro]] * A3 povezuje Kolombo z Negombom in Puttalamo * A4 povezuje Kolombo z Ratnapuro in Batticaloo == Zanimivosti == [[Galle Face Green]] se nahaja v osrčju mesta ob obali [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] in je priljubljena destinacija za turiste in prebivalce. Hotel Galle Face je zgodovinski objekt na južnem robu te promenade, ki je gostil ugledne goste, vključno z britansko kraljevsko družino in drugimi kraljevimi gosti in slavnimi osebami. Galle Face Green je največja in najelegantnejša promenada v mestu. Obdana s palmami je miljo dolga in je prizorišče raznih dejavnosti. Posebej je zasedena ob petkih in sobotah. V večernih urah gosti družine in otroke, ki se igrajo, pogovarjajo ali sprehajajo. Tu so številne majhne stojnice in majhen del plaže. Pogosto gostijo mednarodne in lokalne koncerte in predstave. Topovi, ki so bili nekoč nameščeni na obzidju stare utrdbe, so postavljeni za spoštovanje in prestiž. [[Tempelj Gangaramaya]] je eden najpomembnejših templjev v Kolombu. Arhitektura templja prikazuje [[Eklekticizem v arhitekturi |eklektično]] mešanico šrilanške, tajske, indijske in kitajske arhitekture.<ref name="John Keells">{{navedi splet|title=Gangaramaya Temple |url=http://www.johnkeellshotels.com/Colombo_GangaramayaTemple.htm |publisher=John Keells Hotels Group |accessdate=30 April 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120510172524/http://www.johnkeellshotels.com/Colombo_GangaramayaTemple.htm |archivedate=10 May 2012 |df= }}</ref> '''Park Viharamahadevi''' (prej Victoria Park) je mestni park poleg Narodnega muzeja in mestne hiše. Je najstarejši in največji park v Kolombou in ima velik kip Bude. V sklopu programa ''Urban Regeneration Program'' Šrilanke so bile številne stare stavbe in objekti prenovljeni v sodobne javne rekreacijske prostore in nakupovalne površine. Med njimi so med drugim [[Spomenik neodvisnosti, Kolombo|Independence Memorial Hall Square]], Pettah Floating Market in Old Dutch Hospital. == Znamenitosti == [[File:UG-LK Photowalk - Colombo Skyline - 2017-03-12 (5).jpg|thumb|Kolombo Skyline – 2017]] Oba stolpa Svetovnega trgovinskega centra sta najbolj prepoznavna znamenitost mesta. Preden sta bila dokončana leta 1997, je bil sosednji stolp Cejlonske Banke najvišja zgradba in najpomembnejša mestna znamenitost. Pred izgradnjo nebotičnikov je bila najimenitnejša zgradba [[Mestna hiša v Kolombu|Starega parlamenta]] v okrožju Fort z bližnjim svetilnikom [[Stari svetilnik v Kolombu|Old Kolombo Lighthouse]]. Druga pomembna ikona je ''[[Spomenik neodvisnosti, Kolombo|Dvorana neodvisnosti]]'' na Trgu neodvisnosti v Cimetovih vrtovih. Še pred zgraditvijo parlamenta nekateri trdijo, da je bila [[Mošeja Jami Ul-Alfar, Kolombo |mošeja Jami Ul-Alfar]] priznana kot ikona Kolomba, ko so se mornarji približali pristanišču. Mošeja je še vedno ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v mestu. Znamenitost je tudi [[cerkev svetega Pavla, Milagirija]], ena najstarejših cerkev na Šrilanki, ki so jo prvič zgradili Portugalci in leta 1848 ponovno Britanci. V okrožju Fort je [[Cargills, Kolombo| kompleks Cargills & Millers]], ki je pred rušenjem zaščiten s posebnim vladnim zakonom. To je predvsem zaradi ohranjanja zgodovinske lepote območja Fort. == Arhitektura == [[File:Templecolombo0784.JPG|thumb|Muruganov hindujski tempelj na Otoku sužnjev]] Kolombo ima zelo različno arhitekturo, ki stoji več stoletij in prikazuje številne sloge. Kolonialne stavbe iz obdobja Portugalske, Nizozemske in Britanske kolonizacije, stojijo poleg struktur, zgrajenih v budističnih, hindujskih, islamskih, indijskih in sodobnih arhitekturnih slogih. Nobeno drugo mesto ni tako očitno kot območje Fort. Tu so tako novi visoki nebotičniki kot zgodovinske stavbe, ki segajo daleč nazaj 16. stoletje.<ref name="oldCMB1">[http://kermeey.blogspot.com/2006/02/colombo-fort.html Colombo Fort]. Kermeey.blogspot.com (2006-02-19). Retrieved on 2011-10-17.</ref><ref name="oldCMB2">{{navedi splet |url=http://www.reddottours.com/46/tintagel-accommodation-profile.htm |title=Tintagel, Colombo |publisher=Reddottours.com |date=2010-01-07 |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2012-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121212081336/http://www.reddottours.com/46/tintagel-accommodation-profile.htm |url-status=dead }}</ref> === Trdnjava Kolombo === Portugalci so bili prvi kolonisti, ki so se naselili v Kolombu; ustanovili so majhno trgovsko postojanko, postavili temelje majhne [[utrdba|utrdbe]], ki je sčasoma postala največja kolonialna utrdba na otoku. Nizozemci so utrdbo razširil in ustvarili dobro utrjeno pristanišče. To je prišlo v britansko posest v poznih 1700-ih in ostalo do konca 19. stoletja. Ko ni bilo nobene grožnje za pristanišče Kolombo se je začelo rušiti obzidje, da bi omogočili razvoj mesta. Čeprav zdaj ni nič ostankov utrdb, se območje, ki je bilo nekoč utrdba, še vedno imenuje Fort. [[File:Voclogo.jpg|thumb | right |Logo VOC (Verenigde Oostindische Compagnie), nizozemske vzhodnoindijske družbe na vratih Wolvendaalske cerkve]] === Stavbe in nizozemskega obdobja === Iz portugalskega obdobja ni nobene stavbe in le nekaj iz nizozemskega. Med njimi najdemo najstarejšo stavbo na območju utrdbe, nekdanjo nizozemsko bolnišnico, nizozemsko hišo, ki je zdaj muzej in nekaj cerkva. Predsedniška hiša (nekdanja kraljičina hiša) je bila prvotno nizozemska guvernerjeva hiša, kasneje so imeli v njej pisarno in prebivališče britanski guvernerji. Vendar pa se je od nizozemskega obdobja precej spremenila. V sklopu predsedniške hiše so Gordonovi vrtovi, ki zdaj niso javni.<ref>[http://www.colonialvoyage.com/asia-dutch-colonial-remains-16th-18th-centuries/ Dutch Colonial Remains] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221011219/http://www.colonialvoyage.com/asia-dutch-colonial-remains-16th-18th-centuries/ |date=2016-02-21 }}. Colonialvoyage.com. Retrieved on 2011-10-17.</ref> === Stavbe iz britanskega obdobja === Veliko starih stavb na območju utrdbe in v drugih delih mesta sega v britanski čas, med njimi so vladne, poslovne stavbe in zasebne hiše. Nekatere pomembne vladne stavbe britanske kolonialne arhitekture so; stara stavba Parlamenta, ki je zdaj Predsedniški sekretariat, Stavba republike, v katerem se nahaja ministrstvo za zunanje zadeve, nekoč stavba Cejlonskega zakonodajnega sveta, stavba Generalne zakladnice, stara Pošta in stavba v [[Edvardijanska baročna arhitektura|edvardijanskem slogu]] nasproti predsedniške hiše Urad predsednika vlade, Centralna telegrafska pisarna, Oddelek za matematiko Univerze v Kolombu (formalno Royal College, Colombo). Značilne poslovne zgradbe britanske dobe so hotel Galle Face, kompleks Cargills & Millers in Grand Oriental Hotel. <gallery widths="250px" heights="200px" caption=""> File:SL Colombo asv2020-01 img25 Cargills Building.jpg|Zgodovinska stavba Cargills & Millers kot četrt PLC File:Old Parliament Building, Colombo.JPG|Zgradba starega Parlamenta blizu Galle Face Green, sedaj Predsedniški sekretariat File:SL Colombo asv2020-01 img10 National Museum.jpg|Neoklasicistični Narodni muzej Kolomba </gallery> == Kultura == === Letni dogodki === [[File:Vesak in SriLanka.jpg|thumbnail|Vesak Thorana v Kolombu]] [[File:Christmas1.JPG|thumbnail|Christmas Celebrations In Kolombo]] Najlepši festival v Kolombu je praznovanje Budovega rojstva, razsvetljenja in smrti, ki pade na isti dan. [60] V singalščini je znan kot ''Vesak''. V času festivala je večina mesta okrašena s svetilkami, lučmi in posebnimi prikazi svetlobe (znano kot ''thoran''). Festival je sredi maja in traja teden dni. Mnogi Šrilančani obiščejo mesto, da vidijo tekmovanja luči in dekoracije. V tem tednu ljudje brezplačno dobijo riž, pijačo in druge prehranske izdelke v ''dunsalu'', kar pomeni dobrodelnem kraju. Ti ''dunsali'' so priljubljeni med obiskovalci iz predmestja. V Kolombu je veliko muslimanov. Eid Ul Fitr in Eid Ul Adha sta dva islamska festivala, ki se praznujeta v mestu. Mnogi posli uspevajo v času odštevanja do Eid Ul Fitra, ki je pomemben islamski festival, ki ga praznujejo muslimani po mesecu dolgem postu. Kolombo je običajno zelo obljuden na predvečer festivalov, saj ljudje kupujejo v zadnjem trenutku. Božič je še en pomemben praznik. Čeprav kristjani predstavljajo le nekaj več kot 7 % prebivalcev, je božič eden največjih festivalov na otoku. Večina ulic in poslovnih zgradb se okrasi od začetka decembra, prav tako vsi trgovski centri in veleblagovnice. Singalska in hindujska ''Aluth Awurudda'' je kulturna prireditev, ki poteka 13. in 14. aprila. To je praznovanje njihovega novega leta. Svečanosti obsegajo številne prireditve in običaje, ki kažejo šrilanško kulturo. Več starih klubov v mestu nudi vpogled na britanski jahalni način življenja; to so klub Colombo, klub Orient, klub 80, Kriket klub Kolombo. === Gledališče === Kolombo ima več centrov za uprizoritvene umetnosti, ki so priljubljeni za njihove glasbene in gledališke predstave. Najbolj znani centri so gledališče Lionel Wendt, Elphinstone in Tower Hall, ki imajo zelo bogato zgodovino in so zahodne produkcije. Navarangahala je prvo državno narodno gledališče, ki je bilo ustanovljeno v mestu, zasnovano in izdelano za azijske in lokalne glasbene in gledališke produkcije. [[Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Rajapaksa]] je gledališče svetovnega razreda, ki je bilo odprto decembra 2011.<ref name="Pokuna">{{navedi novice|title=Nelum Pokuna|url=http://www.dailymirror.lk/caption-story/15485-nelum-pokuna.html|accessdate=2011-12-15|newspaper=Daily Mirror|date=2011-12-15}}</ref> Zasnovano v obliki Lotosovega ribnika v [[Polonnaruwa|Polonnaruwi]],<ref name="Treasure">{{navedi splet | last = Prins | first = Stephen | title = A National Treasure | url = http://www.sundaytimes.lk/110821/Plus/plus_01.5.html | doi = | accessdate = 2010-05-17 }}{{Better source|reason=source claims to repeat info from the theatre's website, but that info does not appear to be on theatre's website|date=February 2016}}</ref> je gledališče velika gledališka destinacija. === Muzeji in umetniške zbirke === [[Narodni muzej Kolomba]] je bil ustanovljen 1. januarja 1877 v času mandata britanskega kolonialnega guvernerja sira Williama Henryja Gregoryja in se nahaja na območju vrtov Cinnamon.<ref>{{navedi splet| last = | first = | title = History of Colombo National Museum| url = http://www.craftrevival.org/detailsMuseums.asp?CountryName=SRI%20LANKA&MuseumCode=002246| doi = | accessdate = 2007-02-02| archive-date = 2007-09-28| archive-url = https://web.archive.org/web/20070928065022/http://www.craftrevival.org/detailsMuseums.asp?CountryName=SRI%20LANKA&MuseumCode=002246| url-status = dead}}</ref> Muzej hrani kronske dragulje in prestol zadnjega kralja Kandijskega kraljestva Sri Vikrama Rajasinha.<ref>{{navedi splet |title=History of Colombo National Museum |url=http://www.craftrevival.org/SouthAsia/detailsMuseums.asp?CountryName=SRI%20LANKA&MuseumCode=002246 |accessdate=November 22, 2016 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=November 2016 |fix-attempted=yes}}</ref> Obstaja tudi nizozemski muzej, ki podrobno opisuje nizozemsko kolonialno zgodovino države. Manjša umetniška galerija je v Green Path in je zbirka naključnih slik s Šrilanke. V Kolombu je tudi Muzej naravne zgodovine. ==Pobratena mesta== {| class="wikitable" |- !država !mesto ! regija !od |- | {{flag|Nepal}} | [[File:Emblem of Nepal.svg|25px]] Biratnagar | [[File:Flag of Nepal.svg|25px]] okrožje Morang | 1874 |- | {{flag|Rusija}} | [[File:Coat of Arms of Saint Petersburg (2003).svg|25px]] [[Sankt Peterburg]] | [[File:Flag of Russia.svg|25px]] Severozahodno federalno okrožje | 1997 |- | {{flag|Kitajska}} |[[Šanghaj]] | [[File:Flag of the People's Republic of China.svg|25px]] [[Šanghaj]] | 2003 |- | {{flag|Združeno kraljestvo}} | Leeds | [[File:Flag of England.svg|25px]] Zahodni Yorkshire | 2008 |- | {{flag|Mongolija}} | [[File:Ulanbataar.svg|25px]] [[Ulan Bator]] | | 2012 |- | {{flag|Maldivi}} | [[File:Coat of Arms of Maldives.svg|25px]] [[Malé]] | [[File:Flag of Maldives.svg|25px]] atol Kaafu | 2013 |- | {{flag|Maldivi}} | [[File:Coat of Arms of Maldives.svg|25px]] Maroši | [[File:Flag of Maldives.svg|25px]] atol Shaviyani | 2015 |} ==Galerija== <gallery> File:SL Colombo asv2020-01 img01 Wolvendaal Church.jpg|Wolvendaalska cerkev, ki so jo ustanovili Nizozemci 1749 File:Nelum Pokuna (Lotus Pond) Mahinda Rajapaksa Theatre.JPG|Gledališče Nelum Pokuna File:Repub building.jpg|Cejlonski zakonodajni svet, danes zgradba zunanjega ministrstva File:SL Colombo asv2020-01 img13 Town Hall.jpg|Mestna hiša File:Old GPO CMB.jpg|Glavna pošta, edvardijanski slog File:SCC Ground Colombo.jpg|Tekma med Šrilanko in Anglijo, marec 2001 File:St. Lucia's Cathedral, Colombo, Sri Lanka.jpg|Stolnica svete Lucije, sedež nadškofa File:Beira Lake and Gangaramaya Temple.jpg|Jezero Beira in južna stran templja Gangaramaya File:SL Colombo asv2020-01 img22 Jami Ul-Alfar Mosque.jpg|Mošeja Jami Ul-Alfar File:AngCatSL.JPG|Stolnica Kristusa odrešenika je sedež anglikanskega škofa File:CHstatue22.JPG|Kip sira Charlesa Henryja de Soysa, prvi kip domačina v Kolombu Colombo.<ref>[https://books.google.com/books?id=VNEaTmc9dS4C&pg=PP5&lpg=PP5&dq=Ceylon,+the+Land+of+Eternal+Charm+By+Ali+Foad+Toulba&source=bl&ots=KqdYnUMsNh&sig=b7VzdVxRjWGHE8BBTNVSnIqmFyc&hl=en&sa=X&ved=0CC4Q6AEwA2oVChMI6vK0gr-TyQIVyYYaCh0vFwa6#v=onepage&q=Soysa%20statue%20Ceylon&f=false Ceylon, the Land of Eternal Charm], Ali Foad Toulba (Asian Educational Services) p.237 {{ISBN|9788120614949}}</ref> File:Viharamahadevi Park incl. Town Hall.jpg|Park Viharamahadevi, (prej Victoria Park), najstarejši park v mestu File:LK-colombo-uhrturm.jpg|Zgrajen 1857, svetilnik Old Colombo Lighthouse, znan tudi kot Colombo Fort Clock Tower je najstarejša stolpna ura File:20160122 Sri Lanka 3645 Colombo sRGB (25144304823).jpg|Konferenčna dvorana BMICH, je največje takšno prizorišče </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Druga Literatura == *Changing Face of Colombo (1501–1972): Covering the Portuguese, Dutch and British Periods, by R.L. Brohier, 1984 (Lake House, Colombo) *The Port of Colombo 1860–1939, K. Dharmasena, 1980 (Lake House, Colombo) *Decolonizing Ceylon: Colonialism, Nationalism, and the Politics of Space in Sri Lanka, by Nihal Perera, 1999 (Oxford University Press) == Zunanje povezave == {{Commonscat|Colombo|Colombo}} *[https://wiki.potnik.si/Colombo Wiki potnik - Colombo] * http://www.priu.gov.lk/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171216154810/http://www.priu.gov.lk/index.html |date=2017-12-16 }} (englisch) [[Kategorija:Kolombo| ]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Geografija Šrilanke]] [[Kategorija:Zgodovina Šrilanke]] {{normativna kontrola}} jrxsauwxey9ltysxksfo9hqqmom8qda 6689063 6689061 2026-06-14T06:58:31Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Nelum_Pokuna_(Lotus_Pond)_Mahinda_Rajapaksa_Theatre.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Nelum Pokuna (Lotus Pond) Mahinda Rajapaksa Theatre.JPG|]]. Odstranjevanje. 6689063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kolombo | official_name = |native_name = {{nobold|{{lang|si|කොළඹ}}}}<br>{{nobold|{{lang|ta|கொழும்பு}}}} | nickname = | motto = |settlement_type = mesto |image_skyline= Colombo - Lake.jpg |image_caption= |pushpin_map = Šrilanka | latd = 6 | latm = 56 | lats = 04 | latNS = N | longd = 79 | longm = 50 | longs = 34 | longEW = E |mapsize = |map_caption = Lega mesta na Šrilanki |image_shield = |coordinates = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Šrilanka}} |subdivision_type1 = pokrajina |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name1 = Zahodna pokrajina |subdivision_name2 = Kolombo |leader_title = |leader_name = |area_total_km2 = 37,31 |area_urban_km2 = |population_total = 752.993 |population_as_of = 2011<ref name=census2011>{{navedi splet|title=A6 : Population by ethnicity and district according to Divisional Secretary's Division, 2012|url=http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/index.php?fileName=pop32&gp=Activities&tpl=3|work=Census of Population & Housing, 2011|publisher=Department of Census & Statistics, Sri Lanka|accessdate=2017-12-25|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101151718/http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/index.php?fileName=pop32&gp=Activities&tpl=3|url-status=dead}}</ref> |population_footnotes = |population_density_km2 = 20182 | population_urban = 2.323.826 (velikost območja 699 km²)<ref>{{navedi splet|title=Britannica World Data|url=https://books.google.com/books?id=LccRAwAAQBAJ&pg=PA726|website=1 March 2014|publisher=Encyclopedia Britannica 2014, pp726|accessdate=22 March 2015}}</ref> |population_metro = 5.648.000 (velikost območja 3684 km²) |elevation_m = 1 |established_title = |established_date = |postal_code_type = pošta |postal_code = 1xxxx |area_code = 011 |website = http://www.colombo.mc.gov.lk/ |timezone = [[Sri Lanka Standard Time|SLST]] |utc_offset = +5:30 |timezone_DST = |utc_offset_DST = }} '''Kolombo''' ({{jezik-si|කොළඹ|Kolamba}}, {{jezik-ta|கொழும்பு|Koḻumpu}}) je gospodarsko središče<ref>{{navedi splet|url=http://www.priu.gov.lk/Parliament/ParliamentHistory.html|title=Colombo is the Commercial Capital.|accessdate=2015-01-07|work=Official Sri Lanka government website|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141220234944/http://www.priu.gov.lk/Parliament/ParliamentHistory.html|archivedate=2014-12-20|df=}}</ref> in največje [[mesto]] [[Šrilanka|Šrilanke]]. Po podatkih Instituta Brookings ima [[metropolitansko območje]] Kolomba 5,6 milijona prebivalcev, samo mesto pa 752.993. To je finančno središče otoka in priljubljena turistična destinacija. Leži na zahodni obali otoka in meji na območje Veliki Kolombo, ki obsega Šri Džajavardenapura Kote, uradno prestolnico Šrilanke in naselje [[Dehiwala-Mount Lavinia]]. Kolombo pogosto imenujejo kar glavno mesto, saj je administrativni [[Šri Džajavardenapura Kote]] v predmestju Kolomba. Prav tako je mesto upravno središče Zahodne pokrajine in okrožja Kolombo. Kolombo je poslovno in živahno središče z mešanico sodobnega življenja in kolonialnih zgradb in ruševin.<ref name="rweb1">{{navedi splet |last=Jayewarden+-e |first=Mr |title=How Colombo Derived its Name |url=http://www.rootsweb.ancestry.com/~lkawgw/colombo.html |doi= |accessdate=2007-01-18}}</ref> Bilo je glavno mesto Šrilanke do leta 1982. Zaradi velikega pristanišča in strateškega položaja ob morskih trgovskih poteh vzhod-zahod je bilo znano že antičnim trgovcem pred 2000 leti. Leta 1815, ko je bila Šrilanka vključena v [[Britanski imperij]],<ref name="HoC">{{navedi splet |last= |first= |title=History of Colombo |url=http://www.cmc.lk/History.asp |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202185302/http://www.cmc.lk/History.asp |archivedate=2011-12-02 |doi= |accessdate=2007-03-21}}</ref> je mesto postalo prestolnica otoka, status pa je bil ohranjen do leta 1948 oziroma neodvisnosti. Leta 1978, ko se je večina upravnih funkcij preselilo v Šri Džajavardenapura Kote, je bil Kolombo imenovan kot gospodarsko središče Šrilanke. Podobno kot mnoga mesta, območje Kolomba precej presega meje ene lokalne skupnosti, ki zajema tudi druge občine in mesta, kot so Šri Džajavardenapura Kote, Mount Lavinia, Kolonnawa, Kaduwela in Kotikawatte Mulleriyawa Pradeshiya Sabha. Mesto je sedež večine korporacijskih pisarn, restavracij in zabaviščnih centrov na Šrilanki. Znane znamenitosti v mestu Kolombo so urbani park [[Galle Face Green]], Park Viharamahadevi, [[jezero Beira]], hipodrom, planetarij, Univerza, plaža Mount Lavinia, gledališče [[Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Rajapaksa|Nelum Pokuna]] in [[Narodni muzej Kolomba|Narodni muzej]]. == Etimologija == [[File:කොළඹ ලාංඡනය ලන්දේසි.JPG|150px|thumbnail|left|Grb Kolomba iz nizozemskega obdobja, prikazuje drevo mango.]] Ime ''Colombo'', ki so ga najprej uporabili [[Portugalci]] leta 1505, naj bi izhajalo iz klasičnega singalskega imena කොලොන් තොට ''Kolon thota'', kar pomeni 'pristanišče na reki Kelani'. <ref name="so1">{{navedi novice |url=http://www.sundayobserver.lk/2004/02/15/fea15.html |title=Colombo – then and now |work=Padma Edirisinghe |publisher=The Sunday Observer |date=14 February 2004 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930171524/http://www.sundayobserver.lk/2004/02/15/fea15.html |archivedate=30 September 2007 |df= }}</ref> Druga teorija pa je, da ime izhaja iz singalskega imena කොල-අඹ-තොට ''Kola-amba-thota'', kar pomeni 'pristanišče z listnatim drevesom mango'. Avtor najstarejše singalske slovnice, Sidatsangarava, napisane v 13. stoletju, je napisal o kategoriji besed, ki so izključno pripadale zgodnjim Singalcem. V seznamu ''naramba'' (videti) in ''kolamba'' (pristanišče) pripadajo domačim izvorom. ''kolamba'' je lahko tudi vir imena komercialne prestolnice Kolombo.<ref>{{Harvnb|Indrapala|2007|page=70}}</ref><ref>{{Harvnb|Gair|1998|page=5}}</ref> == Zgodovina == Ker ima Kolombo naravno [[pristanišče]], je bilo že pred več kot 2000 leti znano Indijcem, Grkom, Perzijcem, Rimljanom, Arabcem in kitajskim trgovcem. Popotnik [[Ibn Batuta]], ki je obiskal otok v 14. stoletju, ga je omenil kot ''Kalanpu''.<ref>{{navedi knjigo| last = John| first = Still| authorlink = | title = Index to the Mahawansa:Together with Chronological Table of Wars and Genealogical Trees| publisher = [[Asian Educational Services|AES]]| year = 1996| page = 85| isbn = 978-81-206-1203-7}}</ref> [[Arabci]], katerih glavni interesi so bili trgovanje, so se začeli naseljevati v Kolombu okoli osmega stoletja, predvsem zato, ker je pristanišče pomagalo njihovemu poslovanju in nadzoru nad veliko trgovino med singalskimi kraljestvi in zunanjim svetom. Njihovi potomci zdaj sestavljajo lokalno prebivalstvo, Šrilanške Mavre.<ref>{{navedi splet| last = Prof. Manawadu| first = Samitha| title = Cultural Routes Of Sri Lanka As Extensions Of International Itineraries : Identification Of Their Impacts On Tangible & Intangible Heritage pp 3| url = http://www.icomos.org/xian2005/papers/4-30.pdf| format = PDF| doi = | accessdate = 2007-01-17| archive-date = 2016-03-21| archive-url = https://web.archive.org/web/20160321051032/http://www.icomos.org/xian2005/papers/4-30.pdf| url-status = dead}}</ref> === Portugalsko obdobje === Portugalski raziskovalci, ki jih je vodil Dom Lourenço de Almeida, so prvič prišli na Šrilanko leta 1505. Med svojim prvim obiskom so sklenili pogodbo s kraljem Kotteja, Parakramabahujem VIII. (1484-1508), ki jim je omogočila trgovanje z otoškim pridelkom [[cimet]]a iz obalnih območij otoka, vključno s Kolombom. Kot del pogodbe so Portugalci dobili polno pooblastilo nad obalo v zameno za obljubo, da bodo zaščitili obalo pred napadalci. Imeli so dovoljenje, da v Kolombu ustanovijo trgovsko postajo. V kratkem času so izgnali muslimanske prebivalce in leta 1517 začeli graditi [[utrdba|utrdbo]]. Portugalci so kmalu spoznali, da je nadzor nad Šrilanko potreben za zaščito njihovih obalnih obratov v Indiji in so začeli manipulirati z vladarjem kraljestva Kotte, da bi pridobili nadzor nad tem območjem. Po spretnem izkoriščanju rivalstev v kraljevi družini so prevzeli nadzor nad velikim delom kraljestva, singalski kralj Mayadunne pa je ustanovil novo kraljestvo v Sitawaki v domeni kraljestva Kotte. Kmalu je pridobil velik del kraljestva in prisilil Portugalce, da so se umaknili v Kolombo, ki so ga večkrat oblegali Mayadunne in kasnejši kralji Sitawake in jih prisilili, da so si prizadevali za okrepitev svoje glavne baze v [[Goa|Goi]] v [[Indija|Indiji]]. Po padcu kraljevine leta 1593 so Portugalci uspeli vzpostaviti popoln nadzor nad obalnim območjem, z glavnim mestom Kolombo.<ref name="cs1">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/sri-lanka/8.htm |title=European Encroachment and Dominance:The Portuguese |accessdate=2006-12-02 |work=Sri Lanka: A Country Study}}</ref><ref name="cs2">{{navedi knjigo| last =Ross,| first = Russell R.| authorlink =|author2=Savada, Andrea Matles| title = Sri Lanka: A Country Study| publisher = Defence Dept., Army| date = 1990-08-14| location =| pages = 360p| isbn = 978-0-16-024055-3}}</ref> Ta del Kolomba je še vedno znan kot ''Fort'' (utrdba), kjer so tudi hiše predsedniške palače in večina hotelov s petimi zvezdicami. Območje, ki se nahaja neposredno izven Forta, je znano kot Pettah (singalsko පිට කොටුව - ''piṭa koṭuva'' - zunaj utrdbe) in je komercialno središče. === Nizozemsko obdobje === [[File:Colombo, after Kip.jpg|thumb|left|Nizozemska gravura Kolomba iz leta 1680]] Leta 1638 so [[Nizozemci]] podpisali pogodbo s kraljem Rajasinhom II. iz [[Kandi]]ja, ki je zagotavljala pomoč kralju v njegovi vojni proti Portugalcem v zameno za monopol nad trgovskim blagom z otoka. Portugalci so se uprli Nizozemcem in Kandijcem, vendar so bili v svojih trdnjavah, v začetku leta 1639, postopoma poraženi. Nizozemci so 16. maja po epskem obleganju osvojili Kolombo, na koncu pa je iz utrdbe izšlo samo 93 preživelih Portugalcev. Čeprav so Nizozemci (npr. Rijcklof van Goens) prvotno obnovili zajeto območje in ga vrnili Singalcem, so jih kasneje zavrnili in prevzeli nadzor nad najbogatejšim otoškim zemljiščem, vključno z Kolombom, ki je nato do leta 1796 služil kot glavno mesto nizozemskih pomorskih provinc pod nadzorom [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref name="cs4">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/sri-lanka/9.htm |title=European Encroachment and Dominance:The Dutch |accessdate=2006-12-02 |work=Sri Lanka: A Country study}}</ref><ref name="cs3">{{navedi knjigo| last =Ross,| first = Russell R.| authorlink =|author2=Savada, Andrea Matles| title = Sri Lanka: A Country Study| publisher = Defense ept., Army| date = 1990-08-14| location =| pages = 360p| isbn = 978-0-16-024055-3 }}</ref> === Britansko obdobje === [[File:Map of Colombo (Baedeker, 1914).jpg|thumb|left|Zemljevid Kolomba, ca 1914]] [[Britanci]] so zajeli Kolombo leta 1796. Ostal je britanska vojaška postojanka, dokler jim ni bilo leta 1815 prepuščeno [[Kandijsko kraljestvo]] in so ga določili kot glavno mesto svoje novo ustanovljene kronske kolonije [[Britanski Cejlon]]. Za razliko od Portugalcev in Nizozemcev pred njimi, katerih primarna raba Kolomba je bila vojaška utrdba, so Britanci začeli graditi hiše in druge civilne strukture okoli utrdbe, kar je pomenilo razvoj do današnjega mesta Kolombo. Najprej je bila uprava mesta »collector«, prvi je imel urad John Mcdowell iz službe v [[Chennai |Madras]]u. Nato je bil leta 1833 vladni agent Zahodne pokrajine zadolžen za upravljanje mesta. Stoletja kolonialne vladavine so pomenila upad domorodne uprave v Kolombu in leta 1865 so Britanci zasnovali občinski svet kot sredstvo za usposabljanje lokalnega prebivalstva v samoupravi. Zakonodajni svet Cejlona je leta 1865 v Kolombu ustanovil občinski svet, ki se je prvič sestal 16. januarja 1866. Takrat je bilo v regiji okoli 80.000 prebivalcev. V času, ko so nadzirali Kolombo, so bili Britanci odgovorni za velik del načrtovanja sedanjega mesta. V nekaterih delih mesta so še danes vidne [[tramvaj]]ske tirnice in [[granit]]ni tlaki, ki so bili postavljeni v tej dobi.<ref name="cs5">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/sri-lanka/11.htm |title=European Encroachment and Dominance:The British Replace the Dutch |accessdate=2006-12-02 |work=Sri Lanka: A Country study}}</ref> === Po osamosvojitvi === [[File:SL Independence.jpg|thumb| Formalna slovesnost ob začetku samoupravljanja na Trgu neodvisnosti.]] Doba [[kolonializem|kolonializma]] se je mirno končala leta 1948, ko je [[Cejlon]] postal neodvisen od Britanije.<ref name="PostI">{{navedi knjigo | last =Adrian | first = Wijemanne | title = War and Peace in Post-Colonial Ceylon 1948–1991 | publisher = Orient Longman | date = March 1, 1996 | pages = 111p | isbn = 978-81-250-0364-9 }}</ref> Nove okoliščine so povzročile prebivalcem mesta in celotni državi velike spremembe. Nastala je celotna nova kultura. Spremembe zakonov in običajev, slogov oblačil, religij in lastnih imen so bili pomemben rezultat kolonialne dobe. Kulturnim spremembam je sledila krepitev gospodarstva otoka. Tudi danes je vpliv portugalskega, nizozemskega in britanskega prebivalstva jasno viden v arhitekturi, imenovanjih, oblačilih, hrani, jeziku in odnosih. Zgradbe v Kolombu iz vseh treh obdobij stojijo kot opomniki burne preteklosti. Mesto in njeni ljudje skupaj z lokalnimi običaji predstavljajo zanimivo kombinacijo evropskih običajev in življenjskih slogov. Zgodovinsko gledano je Kolombo območje okrog ''Forta'' in ''Pettaha'', ki je znan po tržnicah in trgovskih ulicah s številnimi izdelki, pa tudi po Khanovi stolpni uri, ki je lokalna znamenitost. Danes se nanaša na mestne meje občinskega sveta.<ref>{{navedi splet|title=Administrative Districts of the Colombo Municipal Council |url=http://www.cmc.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=64&Itemid=85 |publisher=Colombo Municipal Council |accessdate=11 February 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130106233608/http://www.cmc.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=64&Itemid=85 |archivedate=6 January 2013 |df= }}{{Better source|reason=per WP:CIRCULAR|date=February 2016}}</ref> Pogosteje se ime uporablja za območje, znano kot Veliki Kolombo (''Greater Colombo''), ki zajema več občinskih svetov, vključno Kotte, Dehiwela in Kolombo. Čeprav je Kolombo v osemdesetih letih izgubil status [[glavno mesto|glavnega mesta]] Šrilanke, je še vedno trgovski center otoka. Kljub uradno novi prestolnici Šrilanke, ki se je preselila v sosednji Šri Džajavardenapura Kote, večina držav še vedno vzdržuje svoje diplomatske misije v Kolombu.<ref name="emb1">''GoAbroad.com'', [http://embassy.goabroad.com/embassies-in/sri-lanka Embassies located in Sri Lanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160302031441/http://embassy.goabroad.com/embassies-in/sri-lanka |date=2016-03-02 }}</ref> == Geografija == [[File:Beira lake at Nite.jpg|thumb|Jezero Beira ponoči]] Geografija Kolomba je mešanica kopnega in vode. Mesto ima veliko kanalov in v središču mesta [[jezero Beira]] s površino 65 ha.<ref name="limc">[http://www.lankalibrary.com/phpBB/viewtopic.php?t=1799 The lake in the middle of Colombo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071019211142/http://lankalibrary.com/phpBB/viewtopic.php?t=1799 |date=2007-10-19 }}, ''Lanka Library''</ref> Jezero je eno od najbolj značilnih znamenitosti in so ga stoletja uporabljali kolonisti, ki so branili mesto. Še vedno je priljubljena atrakcija za tekmovanje [[regata|regat]]<ref>''[http://archives.dailynews.lk/2003/10/25/spo03.html 35th boat race and 31st Regatta: Oarsmen of Royal and S. Thomas' clash on Beira waters], ''Daily News'', October 10, 2003</ref> in gledaliških dogodkov na njegovih obalah. Severno in severovzhodno mejo mesta oblikuje reka [[Kelani]], ki se steka v morje v delu mesta, znanem kot Modera (''mōdara'' - සිංහලu – v singalščini), kar pomeni [[rečna delta]]. === Podnebje === Kolombo ima tropsko [[monsunsko podnebje]] po [[Köppnova podnebna klasifikacija |Köppnovi podnebni klasifikaciji]], saj leži blizu tropskega deževnega gozda. Podnebje v Kolombu je skozi vse leto precej zmerno. Od marca do aprila je povprečna temperatura približno 31 ° C.<ref>{{navedi splet |url=http://www.weather.com/outlook/travel/businesstraveler/wxclimatology/monthly/graph/CEXX0001?from=_bottomnav_business |title=Colombo weather |accessdate=2006-12-02 |work= }}</ref> Edina večja sprememba vremena se dogaja v monsunskih sezonah od maja do avgusta in od oktobra do januarja. To je čas leta, ko je mogoče pričakovati močne dežne nalive. Kolombo ima majhen relativni dnevni temperaturni razpon, čeprav je to bolj izrazit v sušnih zimskih mesecih, ko so najnižje temperature povprečno 22 ° C. Padavin je povprečno okoli 2.500 milimetrov na leto. == Demografija == [[File:InsideSeema.jpg|thumb| ''Seema Malakaya'' templja Gangarama na jezeru Beira na otoku Sužnjev, je ena mnogih verskih zgradb v Kolombu]] Kolombo je večetnično, večkulturno mesto. Prebivalstvo je mešanica številnih etničnih skupin, predvsem [[Singalci|Singalcev]], Šrilanških Tamilcev in Šrilanških Mavrov. Obstajajo tudi majhne skupnosti Kitajcev, portugalskih in nizozemskih Burgerjev, Malajcev in Indijcev, številni so tudi evropski priseljenci. Kolombo je mesto, kjer znotraj meja mesta živi 642.163 ljudi.<ref name="cen01">{{navedi splet|title=Department of Census and Statistics |url=http://www.statistics.gov.lk/census2001/population/ds_div/colombo_c.htm |accessdate=November 22, 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070610133839/http://www.statistics.gov.lk/census2001/population/ds_div/colombo_c.htm |archivedate=June 10, 2007 |df= }}, Additional source {{navedi splet|title=The case of Colombo, Sri Lanka |url=http://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Columbo.pdf |accessdate=November 22, 2016 |url-status=bot: unknown |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161226203215/http://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Columbo.pdf |archivedate=December 26, 2016 |quote=The totals are calculated through enumerations made from Colombo Divisional Secretariat and the Thimbirigasyaya Divisional Secretariat, which is also part of Colombo Municipal Council. |df= }}</ref> Leta 1866 je mesto imelo približno 80.000 prebivalcev.<ref>[http://www.worldportsource.com/ports/LKA_Port_of_Colombo_44.php Port of Colombo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718115215/http://www.worldportsource.com/ports/LKA_Port_of_Colombo_44.php |date=2011-07-18 }}. World Port Source. Retrieved on 2011-10-17.</ref> == Vlada in politika == [[File:Colombo Municipal Council.JPG|thumb|250px|left|Mestni svet Kolomba]] === Lokalna vlada === Kolombo je ''statutarno mesto'' z županovim svetom kot vlado. Kolegij župana in člani sveta se volijo na volitvah lokalnih oblasti, ki potekajo enkrat na pet let. Mestna uprava zagotavlja storitve upravljanja kanalizacije, cest in ravnanja z odpadki, v primeru vode, elektrike in telefona se svet povezuje s pristojnimi ponudniki storitev. === Glavno mesto === Kolombo je bil glavno mesto obalnih območij pod portugalskim, nizozemskim in britanskim kraljem od 1700 do 1815, ko so Britanci po Kandijskem sporazumu prevzeli nadzor nad celotnim otokom. Od takrat do 1980-ih je bil glavna prestolnica otoka. V 1980-ih so bili načrtovani premiki administrativnega središča v [[Šri Džajavardenapura Kote]] in tja premestili večino vladnih institucij, da bi se izognili komercialnim dejavnostim. Najprej je bil v nov kompleks v Kotteju preseljen parlament, preselili pa so se tudi številna ministrstva in službe. Vendar pa selitev ni bila nikoli končana. Danes mnoge vladne institucije še vedno ostajajo v Kolombu. Med njimi so predsedniški dom, predsedniški sekretariat, dom predsednika vlade (imenovan ''Temple Trees''), urad predsednika vlade, vrhovno sodišče Šrilanke, centralna banka Šrilanke, pomembna vladna ministrstva in službe; finance (zakladnica), obrambna, javna uprava in notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje in vojaško poveljstvo, mornariško poveljstvo (SLNS Parakrama), sedež letalskih sil (SLAF Kolombo) in sedež policije na nacionalni in četrtni ravni.<ref>{{navedi splet|title=The Supreme Court Of Sri Lanka |url=http://www.justiceministry.gov.lk/courts%20of%20Law/THE%20SUPREME%20COURT%20OF%20SRI%20LANKA.htm |publisher=Justice Ministry |accessdate=November 22, 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111118060405/http://www.justiceministry.gov.lk/courts%20of%20Law/THE%20SUPREME%20COURT%20OF%20SRI%20LANKA.htm |archivedate=November 18, 2011 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ministries of Sri Lanka Government |publisher=Government of Sri Lanka |url=http://www.gov.lk/public/groups.asp?xi=91&groupname=Ministries+of+Sri+Lanka+Government |accessdate=November 22, 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070309224646/http://www.gov.lk/public/groups.asp?xi=91&groupname=Ministries+of+Sri+Lanka+Government |archivedate=March 9, 2007 |df= }}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Colombo City, Sri Lanka.jpg|thumb|left|Kolombo City je središče gospodarske dejavnosti Šrilanke]] Velika večina družb s sedežem na Šrilanki ima sedež v mestu Kolombo. Nekatere industrije so kemična, tekstilna, industrija stekla, cementa, usnja, pohištva in nakita. V središču mesta je Svetovni trgovinski center. Kompleks ''Twin Tower'' s 40 nadstropji je središče pomembnih komercialnih ustanoviteljev v okrožju Fort, mestnem živčnem središču.<ref name=onlineColombo>{{navedi splet|title=Colombo Economy|url=http://dhksy.blogspot.com/2009/01/colombo-economy.html|accessdate=29 December 2012}}</ref> [[File:Arcade Independence Square, Colombo, Sri Lanka.jpg|170px|thumb|right|Arcade Independence Square – nakupovalno središče]] Metropolitansko območje Kolomba ima BDP v višini 48 milijard USD ali 40 % BDP, kar je najpomembnejši vidik gospodarstva Šrilanke. Dohodek na prebivalca metropolitanskega območja Kolomba je znašal 8623 ameriških dolarjev, kupna moč na prebivalca pa je znašala 25.117 dolarjev, zaradi česar je ena od najbolj uspešnih regij v južni Aziji, saj je Zahodna pokrajina prispevala 50 % BDP na Šrilanki.<ref name="cbsl.gov.lk">{{navedi splet|work=[[Central Bank of Sri Lanka|CBSL]]|date=10 July 2011|url=http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/latest_news/press_20110712e.pdf|format=PDF|title=Press release 20010712|accessdate=2017-12-25|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722150529/http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/latest_news/press_20110712e.pdf|url-status=dead}}</ref> Velik del izvozno usmerjene proizvodnje v državi poteka na območju širšega Kolomba, ki je gonilna sila rasti na Šrilanki. [[File:Colombo - Galle Face.jpg|thumb|left|Galle Face Green, kjer potekajo številni pomembni dogodki, je priljubljena lokacija za mnoge. Je v neposredni bližini številnih večjih hotelov. Prej je bil prostor mestnega dirkališča, igrišča za golf in polja kriketa]] Ozka grla preprečujejo, da bi metropolitansko mesto Kolombo uresničilo svoj polni gospodarski potencial.<ref name=ES>{{navedi splet|title=Executive Summary The Colombo Metropolitan (CM) area |url=http://www.defence.lk/news/pdf/EA_ES_english.pdf |publisher=Ministry of Defence & Urban Development |accessdate=29 December 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120810034557/http://www.defence.lk/news/pdf/EA_ES_english.pdf |archivedate=10 August 2012 |df= }}</ref> Pettah je bolj obljuden kot območje Fort. Ceste so vedno polne in pločniki polni majhnih stojnic, kjer prodajajo predmete od slastnega šarbata do tekstila, predmetov za gospodinjstvo, sadja in zelenjave. Glavna ulica ima večinoma trgovine z oblačili, prečne ulice pa so vsaka specializirana za določen posel. Na primer, Prva prečna ulica ima večinoma trgovine z elektronskim blagom, Druga z mobilnimi telefoni in modnimi izdelki. V večini teh podjetij prevladujejo muslimanski trgovci. Na koncu Glavne ulice, ki je bolj oddaljena od Forta je Sea Street - šrilanški trg zlata - kjer prevladujejo Tamilci. Ta miljo dolga ulica je polna nakita. == Infrastruktura == [[File:Colombo December 2016-49.jpg|thumb|Tipična ulica v Kolombu leta 2016]] Kolombo ima večino infrastrukture sodobnega mesta. V primerjavi z drugimi deli države največ. [[Elektrika]], voda in prevoz, [[javna razsvetljava]], telefonske govorilnice, itd. Večina večjih nakupovalnih centrov na Šrilanki je v mestu, vsi omogočajo dostop do [[Wi-Fi]]-ja. Poleg tega je v mestu veliko razkošnih [[hotel]]ov, klubov in restavracij. V zadnjem času je prišlo do izgradnje visokih stolpnic, predvsem zaradi zelo visokih cen zemljišč.<ref name="lanka-houses">{{navedi splet|title=Colombo|url=http://lanka-houses.com/city/colombo/|publisher=lanka-houses.com|accessdate=29 December 2012|archive-date=2013-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130104193949/http://lanka-houses.com/city/colombo/|url-status=dead}}</ref> === Pristanišče === [[File:ColomboHarbour-SriLanka02.jpg|thumb|Kontejnersko pristanišče Kolombo.]] Pristanišče Kolombo je največje in eno najbolj zasedenih [[pristanišče|pristanišč]] na Šrilanki. Ustanovljeno je bilo predvsem med kolonialno dobo, z umetnim pristaniščem, ki se je skozi leta razširilo in se še širi. Šrilanška mornarica tukaj vzdržuje pomorsko bazo, SLNS Rangalla. ''Port of Colombo'' je leta 2008 obdelal 3,75 milijona [[TEU]], kar je povzročil svetovni gospodarski trend. Od tega je bilo 817.000 lokalnih pošiljk z ostalimi pretovori. Z zmogljivostjo 5,7 milijona TEU in globino več kot 15 m je pristanišče eno od najbolj zasedenih pristanišč na svetu in se uvršča med 25 največjih pristanišč. == Promet == === Železnica === [[File:Class S10.jpg|thumb|Primestna železnica v mestu]] Promet [[vlak]]ov v mestu je omejen, saj je večina namenjena prevozu v in iz mesta, ne pa v njem in so pogosto prenatrpani. Centralna avtobusna postaja in železniška postaja delujeta kot glavno središče otoka za avtobusni in železniški promet. Do 1970-ih je imelo mesto [[tramvaj]], ki so ga ukinili. Druga prevozna sredstva so avto tuk-tuki (trokolesa) in taksiji. Tuk-tuke v celoti upravljajo posamezniki, medtem ko taksi storitve vodijo zasebna podjetja. === Ceste === Povojni razvoj na območju Kolomba obsega tudi izgradnjo številnih cest v rangu hitrih cest in avtocest. Prva od teh je bila ''Južna hitra cesta'', ki gre iz Kottawa, južnega predmestja Kolomba, v mesto Matara na jugu države. Zgrajene avtoceste ali v gradnji v metropolitanskem območju Kolomba so avtocesta Kolombo-Katunayake, ki je bila odprta oktobra 2013 in zunanja obvoznica ''Arthur C. Clarke Expressway'', ki je bila odprta leta 2014. Avtocesta Kolombo-Katunayake (E03) pelje iz predmestja Kolomba v Peliyagodo na mednarodno [[letališče]] Bandaranaike in povezuje eno od glavnih komercialnih vozlišč in pomembno turistično destinacijo države, mesto [[Negombo]].<ref>{{navedi splet|url=http://archives.dailynews.lk/2011/08/16/fea14.asp |title=A Speedy and safe journey to Galle |publisher=Dailynews.lk |date=2011-08-16 |accessdate=2013-01-01}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Gamini Gunaratna, Sri Lanka News Paper by LankaPage.com (LLC)- Latest Hot News from Sri Lanka |url=http://www.colombopage.com/archive_11B/Nov07_1320645974JR.php |title=Nearly half of the work completed on outer circular highway around Sri Lankan capital |publisher=Colombopage.com |date=2011-11-07 |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2013-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130903220847/http://www.colombopage.com/archive_11B/Nov07_1320645974JR.php |url-status=dead }}</ref> * A1 povezuje Kolombo s [[Kandi|Kandijem]]. * A2 povezuje Kolombo z [[Galle|Gallejem]] in [[Matara |Mataro]] * A3 povezuje Kolombo z Negombom in Puttalamo * A4 povezuje Kolombo z Ratnapuro in Batticaloo == Zanimivosti == [[Galle Face Green]] se nahaja v osrčju mesta ob obali [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] in je priljubljena destinacija za turiste in prebivalce. Hotel Galle Face je zgodovinski objekt na južnem robu te promenade, ki je gostil ugledne goste, vključno z britansko kraljevsko družino in drugimi kraljevimi gosti in slavnimi osebami. Galle Face Green je največja in najelegantnejša promenada v mestu. Obdana s palmami je miljo dolga in je prizorišče raznih dejavnosti. Posebej je zasedena ob petkih in sobotah. V večernih urah gosti družine in otroke, ki se igrajo, pogovarjajo ali sprehajajo. Tu so številne majhne stojnice in majhen del plaže. Pogosto gostijo mednarodne in lokalne koncerte in predstave. Topovi, ki so bili nekoč nameščeni na obzidju stare utrdbe, so postavljeni za spoštovanje in prestiž. [[Tempelj Gangaramaya]] je eden najpomembnejših templjev v Kolombu. Arhitektura templja prikazuje [[Eklekticizem v arhitekturi |eklektično]] mešanico šrilanške, tajske, indijske in kitajske arhitekture.<ref name="John Keells">{{navedi splet|title=Gangaramaya Temple |url=http://www.johnkeellshotels.com/Colombo_GangaramayaTemple.htm |publisher=John Keells Hotels Group |accessdate=30 April 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120510172524/http://www.johnkeellshotels.com/Colombo_GangaramayaTemple.htm |archivedate=10 May 2012 |df= }}</ref> '''Park Viharamahadevi''' (prej Victoria Park) je mestni park poleg Narodnega muzeja in mestne hiše. Je najstarejši in največji park v Kolombou in ima velik kip Bude. V sklopu programa ''Urban Regeneration Program'' Šrilanke so bile številne stare stavbe in objekti prenovljeni v sodobne javne rekreacijske prostore in nakupovalne površine. Med njimi so med drugim [[Spomenik neodvisnosti, Kolombo|Independence Memorial Hall Square]], Pettah Floating Market in Old Dutch Hospital. == Znamenitosti == [[File:UG-LK Photowalk - Colombo Skyline - 2017-03-12 (5).jpg|thumb|Kolombo Skyline – 2017]] Oba stolpa Svetovnega trgovinskega centra sta najbolj prepoznavna znamenitost mesta. Preden sta bila dokončana leta 1997, je bil sosednji stolp Cejlonske Banke najvišja zgradba in najpomembnejša mestna znamenitost. Pred izgradnjo nebotičnikov je bila najimenitnejša zgradba [[Mestna hiša v Kolombu|Starega parlamenta]] v okrožju Fort z bližnjim svetilnikom [[Stari svetilnik v Kolombu|Old Kolombo Lighthouse]]. Druga pomembna ikona je ''[[Spomenik neodvisnosti, Kolombo|Dvorana neodvisnosti]]'' na Trgu neodvisnosti v Cimetovih vrtovih. Še pred zgraditvijo parlamenta nekateri trdijo, da je bila [[Mošeja Jami Ul-Alfar, Kolombo |mošeja Jami Ul-Alfar]] priznana kot ikona Kolomba, ko so se mornarji približali pristanišču. Mošeja je še vedno ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v mestu. Znamenitost je tudi [[cerkev svetega Pavla, Milagirija]], ena najstarejših cerkev na Šrilanki, ki so jo prvič zgradili Portugalci in leta 1848 ponovno Britanci. V okrožju Fort je [[Cargills, Kolombo| kompleks Cargills & Millers]], ki je pred rušenjem zaščiten s posebnim vladnim zakonom. To je predvsem zaradi ohranjanja zgodovinske lepote območja Fort. == Arhitektura == [[File:Templecolombo0784.JPG|thumb|Muruganov hindujski tempelj na Otoku sužnjev]] Kolombo ima zelo različno arhitekturo, ki stoji več stoletij in prikazuje številne sloge. Kolonialne stavbe iz obdobja Portugalske, Nizozemske in Britanske kolonizacije, stojijo poleg struktur, zgrajenih v budističnih, hindujskih, islamskih, indijskih in sodobnih arhitekturnih slogih. Nobeno drugo mesto ni tako očitno kot območje Fort. Tu so tako novi visoki nebotičniki kot zgodovinske stavbe, ki segajo daleč nazaj 16. stoletje.<ref name="oldCMB1">[http://kermeey.blogspot.com/2006/02/colombo-fort.html Colombo Fort]. Kermeey.blogspot.com (2006-02-19). Retrieved on 2011-10-17.</ref><ref name="oldCMB2">{{navedi splet |url=http://www.reddottours.com/46/tintagel-accommodation-profile.htm |title=Tintagel, Colombo |publisher=Reddottours.com |date=2010-01-07 |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2012-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121212081336/http://www.reddottours.com/46/tintagel-accommodation-profile.htm |url-status=dead }}</ref> === Trdnjava Kolombo === Portugalci so bili prvi kolonisti, ki so se naselili v Kolombu; ustanovili so majhno trgovsko postojanko, postavili temelje majhne [[utrdba|utrdbe]], ki je sčasoma postala največja kolonialna utrdba na otoku. Nizozemci so utrdbo razširil in ustvarili dobro utrjeno pristanišče. To je prišlo v britansko posest v poznih 1700-ih in ostalo do konca 19. stoletja. Ko ni bilo nobene grožnje za pristanišče Kolombo se je začelo rušiti obzidje, da bi omogočili razvoj mesta. Čeprav zdaj ni nič ostankov utrdb, se območje, ki je bilo nekoč utrdba, še vedno imenuje Fort. [[File:Voclogo.jpg|thumb | right |Logo VOC (Verenigde Oostindische Compagnie), nizozemske vzhodnoindijske družbe na vratih Wolvendaalske cerkve]] === Stavbe in nizozemskega obdobja === Iz portugalskega obdobja ni nobene stavbe in le nekaj iz nizozemskega. Med njimi najdemo najstarejšo stavbo na območju utrdbe, nekdanjo nizozemsko bolnišnico, nizozemsko hišo, ki je zdaj muzej in nekaj cerkva. Predsedniška hiša (nekdanja kraljičina hiša) je bila prvotno nizozemska guvernerjeva hiša, kasneje so imeli v njej pisarno in prebivališče britanski guvernerji. Vendar pa se je od nizozemskega obdobja precej spremenila. V sklopu predsedniške hiše so Gordonovi vrtovi, ki zdaj niso javni.<ref>[http://www.colonialvoyage.com/asia-dutch-colonial-remains-16th-18th-centuries/ Dutch Colonial Remains] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221011219/http://www.colonialvoyage.com/asia-dutch-colonial-remains-16th-18th-centuries/ |date=2016-02-21 }}. Colonialvoyage.com. Retrieved on 2011-10-17.</ref> === Stavbe iz britanskega obdobja === Veliko starih stavb na območju utrdbe in v drugih delih mesta sega v britanski čas, med njimi so vladne, poslovne stavbe in zasebne hiše. Nekatere pomembne vladne stavbe britanske kolonialne arhitekture so; stara stavba Parlamenta, ki je zdaj Predsedniški sekretariat, Stavba republike, v katerem se nahaja ministrstvo za zunanje zadeve, nekoč stavba Cejlonskega zakonodajnega sveta, stavba Generalne zakladnice, stara Pošta in stavba v [[Edvardijanska baročna arhitektura|edvardijanskem slogu]] nasproti predsedniške hiše Urad predsednika vlade, Centralna telegrafska pisarna, Oddelek za matematiko Univerze v Kolombu (formalno Royal College, Colombo). Značilne poslovne zgradbe britanske dobe so hotel Galle Face, kompleks Cargills & Millers in Grand Oriental Hotel. <gallery widths="250px" heights="200px" caption=""> File:SL Colombo asv2020-01 img25 Cargills Building.jpg|Zgodovinska stavba Cargills & Millers kot četrt PLC File:Old Parliament Building, Colombo.JPG|Zgradba starega Parlamenta blizu Galle Face Green, sedaj Predsedniški sekretariat File:SL Colombo asv2020-01 img10 National Museum.jpg|Neoklasicistični Narodni muzej Kolomba </gallery> == Kultura == === Letni dogodki === [[File:Vesak in SriLanka.jpg|thumbnail|Vesak Thorana v Kolombu]] [[File:Christmas1.JPG|thumbnail|Christmas Celebrations In Kolombo]] Najlepši festival v Kolombu je praznovanje Budovega rojstva, razsvetljenja in smrti, ki pade na isti dan. [60] V singalščini je znan kot ''Vesak''. V času festivala je večina mesta okrašena s svetilkami, lučmi in posebnimi prikazi svetlobe (znano kot ''thoran''). Festival je sredi maja in traja teden dni. Mnogi Šrilančani obiščejo mesto, da vidijo tekmovanja luči in dekoracije. V tem tednu ljudje brezplačno dobijo riž, pijačo in druge prehranske izdelke v ''dunsalu'', kar pomeni dobrodelnem kraju. Ti ''dunsali'' so priljubljeni med obiskovalci iz predmestja. V Kolombu je veliko muslimanov. Eid Ul Fitr in Eid Ul Adha sta dva islamska festivala, ki se praznujeta v mestu. Mnogi posli uspevajo v času odštevanja do Eid Ul Fitra, ki je pomemben islamski festival, ki ga praznujejo muslimani po mesecu dolgem postu. Kolombo je običajno zelo obljuden na predvečer festivalov, saj ljudje kupujejo v zadnjem trenutku. Božič je še en pomemben praznik. Čeprav kristjani predstavljajo le nekaj več kot 7 % prebivalcev, je božič eden največjih festivalov na otoku. Večina ulic in poslovnih zgradb se okrasi od začetka decembra, prav tako vsi trgovski centri in veleblagovnice. Singalska in hindujska ''Aluth Awurudda'' je kulturna prireditev, ki poteka 13. in 14. aprila. To je praznovanje njihovega novega leta. Svečanosti obsegajo številne prireditve in običaje, ki kažejo šrilanško kulturo. Več starih klubov v mestu nudi vpogled na britanski jahalni način življenja; to so klub Colombo, klub Orient, klub 80, Kriket klub Kolombo. === Gledališče === Kolombo ima več centrov za uprizoritvene umetnosti, ki so priljubljeni za njihove glasbene in gledališke predstave. Najbolj znani centri so gledališče Lionel Wendt, Elphinstone in Tower Hall, ki imajo zelo bogato zgodovino in so zahodne produkcije. Navarangahala je prvo državno narodno gledališče, ki je bilo ustanovljeno v mestu, zasnovano in izdelano za azijske in lokalne glasbene in gledališke produkcije. [[Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Rajapaksa]] je gledališče svetovnega razreda, ki je bilo odprto decembra 2011.<ref name="Pokuna">{{navedi novice|title=Nelum Pokuna|url=http://www.dailymirror.lk/caption-story/15485-nelum-pokuna.html|accessdate=2011-12-15|newspaper=Daily Mirror|date=2011-12-15}}</ref> Zasnovano v obliki Lotosovega ribnika v [[Polonnaruwa|Polonnaruwi]],<ref name="Treasure">{{navedi splet | last = Prins | first = Stephen | title = A National Treasure | url = http://www.sundaytimes.lk/110821/Plus/plus_01.5.html | doi = | accessdate = 2010-05-17 }}{{Better source|reason=source claims to repeat info from the theatre's website, but that info does not appear to be on theatre's website|date=February 2016}}</ref> je gledališče velika gledališka destinacija. === Muzeji in umetniške zbirke === [[Narodni muzej Kolomba]] je bil ustanovljen 1. januarja 1877 v času mandata britanskega kolonialnega guvernerja sira Williama Henryja Gregoryja in se nahaja na območju vrtov Cinnamon.<ref>{{navedi splet| last = | first = | title = History of Colombo National Museum| url = http://www.craftrevival.org/detailsMuseums.asp?CountryName=SRI%20LANKA&MuseumCode=002246| doi = | accessdate = 2007-02-02| archive-date = 2007-09-28| archive-url = https://web.archive.org/web/20070928065022/http://www.craftrevival.org/detailsMuseums.asp?CountryName=SRI%20LANKA&MuseumCode=002246| url-status = dead}}</ref> Muzej hrani kronske dragulje in prestol zadnjega kralja Kandijskega kraljestva Sri Vikrama Rajasinha.<ref>{{navedi splet |title=History of Colombo National Museum |url=http://www.craftrevival.org/SouthAsia/detailsMuseums.asp?CountryName=SRI%20LANKA&MuseumCode=002246 |accessdate=November 22, 2016 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=November 2016 |fix-attempted=yes}}</ref> Obstaja tudi nizozemski muzej, ki podrobno opisuje nizozemsko kolonialno zgodovino države. Manjša umetniška galerija je v Green Path in je zbirka naključnih slik s Šrilanke. V Kolombu je tudi Muzej naravne zgodovine. ==Pobratena mesta== {| class="wikitable" |- !država !mesto ! regija !od |- | {{flag|Nepal}} | [[File:Emblem of Nepal.svg|25px]] Biratnagar | [[File:Flag of Nepal.svg|25px]] okrožje Morang | 1874 |- | {{flag|Rusija}} | [[File:Coat of Arms of Saint Petersburg (2003).svg|25px]] [[Sankt Peterburg]] | [[File:Flag of Russia.svg|25px]] Severozahodno federalno okrožje | 1997 |- | {{flag|Kitajska}} |[[Šanghaj]] | [[File:Flag of the People's Republic of China.svg|25px]] [[Šanghaj]] | 2003 |- | {{flag|Združeno kraljestvo}} | Leeds | [[File:Flag of England.svg|25px]] Zahodni Yorkshire | 2008 |- | {{flag|Mongolija}} | [[File:Ulanbataar.svg|25px]] [[Ulan Bator]] | | 2012 |- | {{flag|Maldivi}} | [[File:Coat of Arms of Maldives.svg|25px]] [[Malé]] | [[File:Flag of Maldives.svg|25px]] atol Kaafu | 2013 |- | {{flag|Maldivi}} | [[File:Coat of Arms of Maldives.svg|25px]] Maroši | [[File:Flag of Maldives.svg|25px]] atol Shaviyani | 2015 |} ==Galerija== <gallery> File:SL Colombo asv2020-01 img01 Wolvendaal Church.jpg|Wolvendaalska cerkev, ki so jo ustanovili Nizozemci 1749 File:Repub building.jpg|Cejlonski zakonodajni svet, danes zgradba zunanjega ministrstva File:SL Colombo asv2020-01 img13 Town Hall.jpg|Mestna hiša File:Old GPO CMB.jpg|Glavna pošta, edvardijanski slog File:SCC Ground Colombo.jpg|Tekma med Šrilanko in Anglijo, marec 2001 File:St. Lucia's Cathedral, Colombo, Sri Lanka.jpg|Stolnica svete Lucije, sedež nadškofa File:Beira Lake and Gangaramaya Temple.jpg|Jezero Beira in južna stran templja Gangaramaya File:SL Colombo asv2020-01 img22 Jami Ul-Alfar Mosque.jpg|Mošeja Jami Ul-Alfar File:AngCatSL.JPG|Stolnica Kristusa odrešenika je sedež anglikanskega škofa File:CHstatue22.JPG|Kip sira Charlesa Henryja de Soysa, prvi kip domačina v Kolombu Colombo.<ref>[https://books.google.com/books?id=VNEaTmc9dS4C&pg=PP5&lpg=PP5&dq=Ceylon,+the+Land+of+Eternal+Charm+By+Ali+Foad+Toulba&source=bl&ots=KqdYnUMsNh&sig=b7VzdVxRjWGHE8BBTNVSnIqmFyc&hl=en&sa=X&ved=0CC4Q6AEwA2oVChMI6vK0gr-TyQIVyYYaCh0vFwa6#v=onepage&q=Soysa%20statue%20Ceylon&f=false Ceylon, the Land of Eternal Charm], Ali Foad Toulba (Asian Educational Services) p.237 {{ISBN|9788120614949}}</ref> File:Viharamahadevi Park incl. Town Hall.jpg|Park Viharamahadevi, (prej Victoria Park), najstarejši park v mestu File:LK-colombo-uhrturm.jpg|Zgrajen 1857, svetilnik Old Colombo Lighthouse, znan tudi kot Colombo Fort Clock Tower je najstarejša stolpna ura File:20160122 Sri Lanka 3645 Colombo sRGB (25144304823).jpg|Konferenčna dvorana BMICH, je največje takšno prizorišče </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Druga Literatura == *Changing Face of Colombo (1501–1972): Covering the Portuguese, Dutch and British Periods, by R.L. Brohier, 1984 (Lake House, Colombo) *The Port of Colombo 1860–1939, K. Dharmasena, 1980 (Lake House, Colombo) *Decolonizing Ceylon: Colonialism, Nationalism, and the Politics of Space in Sri Lanka, by Nihal Perera, 1999 (Oxford University Press) == Zunanje povezave == {{Commonscat|Colombo|Colombo}} *[https://wiki.potnik.si/Colombo Wiki potnik - Colombo] * http://www.priu.gov.lk/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171216154810/http://www.priu.gov.lk/index.html |date=2017-12-16 }} (englisch) [[Kategorija:Kolombo| ]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Geografija Šrilanke]] [[Kategorija:Zgodovina Šrilanke]] {{normativna kontrola}} cjvpzcn7j7jefng6xr2n52zhtc2r765 0 443626 6689062 6255657 2026-06-14T06:58:07Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka The_landmark_Nelum_Pokuna_(Lotus_Pond)_Mahinda_Rajapaksa_Theatre.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:The landmark Nelum Pokuna (Lotus Pond) Mahinda Rajapaksa Theatre.JPG|]]. Odstranjev 6689062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Radžapaksa |native_name = නෙළුම් පොකුණ මහින්ද රාජපක්ෂ රඟහල | former_names = Narodno gledališče scenskih umetnosti | logo = |image = |image_size = 300px |caption = |location = [[Kolombo]], [[Šrilanka]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = 2006 |completion_date = 2011 |opening = 15. december 2011 |building_type = gledališče |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = Kahawita De Silva & Associates <ref name="Kahawita Projects">{{navedi splet|title=Selected Projects |url=http://www.kahawita.com/Auditoriums%20&%20Performing%20Arts%20Theatres.htm |publisher=Kahawita De Silva & Associates |accessdate=2011-12-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120405101108/http://www.kahawita.com/Auditoriums%20%26%20Performing%20Arts%20Theatres.htm |archivedate=2012-04-05 |df= }}</ref><ref name="Design">{{navedi splet|title=Design Awards |url=http://www.kahawita.com/design_awards.htm |publisher=Kahawita De Silva & Associates |accessdate=2011-12-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120405101142/http://www.kahawita.com/design_awards.htm |archivedate=2012-04-05 |df= }}</ref> |structural_engineer= Yanjian Group |client = |developer = |owner = Vlada Šrilanke |management = |references = | capacity = 1269 |extra = |visitors = | website = {{URL|www.lotuspond.lk}} }} '''Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Radžapaksa''', tudi '''Lotosov ribnik''' (''Mahinda Radžapaksa'' je bivši predsednik Šrilanke<ref name="Ego">{{navedi novice|title=A President With A Jumbo Ego|url=http://www.thesundayleader.lk/2012/01/01/a-president-with-a-jumbo-ego/|accessdate=2016-05-14|newspaper=Sunday Leader|date=2012-01-01|archive-date=2016-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610021249/http://www.thesundayleader.lk/2012/01/01/a-president-with-a-jumbo-ego/|url-status=dead}}</ref>; singalsko නෙළුම් පොකුණ මහින්ද රාජපක්ෂ රඟහල), pogosto preprosto ''Gledališče Nelum Pokuna'', pred otvoritveno slovesnostjo '''Narodno gledališče scenskih umetnosti''', je center za uprizoritvene umetnosti v mestu [[Kolombo]] na [[Šrilanka|Šrilanki]]. Gledališče je bilo odprto 15. decembra 2011. <ref name="Pokuna">{{navedi novice|title=Nelum Pokuna|url=http://www.dailymirror.lk/caption-story/15485-nelum-pokuna.html|accessdate=2011-12-15|newspaper=Daily Mirror|date=2011-12-15}}</ref> == Oblikovanje in funkcije == [[File:The exterior of the theatre.JPG|thumb|left|Detajl fasade]] Arhitekturo stavbe je navdihnil ''Nelum Pokuna'' (Lotosov ribnik) iz 12. stoletja v [[Polonnaruwa|Polonnaruwi]]. <ref name="Treasure">{{navedi splet | last = | first = | title = A National Treasure | url = http://www.sundaytimes.lk/110821/Plus/plus_01.5.html | doi = | accessdate = 2010-05-17 }}</ref> Omenjeni ribnik, ki ga je zgradil kralj Parakramabahu Veliki, je oblikovan kot stiliziran [[lotos]]ov cvet z osmimi cvetnimi listi. Skupni ocenjeni stroški projekta so bili 3080 milijonov LKR (šrilanška rupija). <ref name="ColomboNationalPerformingArtTheatre">{{navedi splet | last = | first = | title = National Performing Art Theatre soon | url = http://www.priu.gov.lk/news_update/Current_Affairs/ca201005/20100517national_performing_art_theatre.htm | doi = | accessdate = 2010-05-17 | archive-date = 2010-05-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100519174834/http://www.priu.gov.lk/news_update/Current_Affairs/ca201005/20100517national_performing_art_theatre.htm | url-status = dead }}</ref> Vlada Ljudske republike Kitajske je od skupnih stroškov zgradbe zagotovila 2430 milijonov LKR. Stavba se razprostira na površini več kot 14.000 kvadratnih metrov. Gledališče je opremljeno z najmodernejšimi napravami, kot je [[avditorij]] s 1288 sedeži, knjižnico in prostori za usposabljanje. Stavba je opremljena z glavnim avditorijem in gledališčem na prostem ter možnostjo pretvorbe prednjih stopnic v dodatno gledališče na prostem. 690 kvadratnih metrov premičnega odra v avditoriju vključuje sposobnost dvigovanja in spuščanja orkestrske jame. Obstajajo možnosti za izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti. Na voljo je tudi parkirišče za 500 vozil. == Zgodovina stavbe == Leta 2005 je [[Kitajska]] izrazila pripravljenost za izgradnjo kulturnega gledališča v Kolombu, v spomin na pokojnega moža predsednice Čandrike Kumaratunge, Vidžaja Kumaratungo, ki je bil priljubljen igralec. Temeljni kamen projekta je položila prav ona.<ref>{{navedi splet|url=http://mirrorcitizen.dailymirror.lk/2016/10/05/mr-rejects-presidents-claims-on-nelum-pokuna/|title=MR REJECTS PRESIDENT’S CLAIMS ON NELUM POKUNA : mirrorcitizen.lk|access-date=2017-02-25|archive-date=2017-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226051744/http://mirrorcitizen.dailymirror.lk/2016/10/05/mr-rejects-presidents-claims-on-nelum-pokuna/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ceylontoday.lk/42-88908-news-detail-maithri-more-valuable-to-china-than-mahinda.html |title=Ceylon Today {{!}} Maithri more valuable to China than Mahinda |date=2016-09-19 |access-date=2017-02-25 |url-status=bot: unknown |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919074758/http://www.ceylontoday.lk/42-88908-news-detail-maithri-more-valuable-to-china-than-mahinda.html |archivedate=2016-09-19 }}</ref> Gradnja Narodnega gledališča scenskih umetnosti (''National Performing Arts Theatre'') se je začela leta 2006 in je trajala štiri leta. Končana je bila približno v začetku leta 2011. Gledališče je bilo odprto decembra 2011. Svečano sta ga odprla predsednik Šrilanke Mahinda Radžapaksa in podpredsednik kitajskega komiteja Sang Chiang. == Pomembne predstave in dogodki == Za otvoritveno noč so [[opera|opero]] izvajali vodilni umetniki iz Šrilanke, kot so Jayantha Chandrasiri, Rohana Weerasinghe in Channa Wijewardena, začenši z izvedbo ''Jagan Mohini Madura Bashini'', avtorja Panditha Amaradeve. Ob odprtju je bila izvedena tudi [[kitajska opera]], ki je prikazala zgodbo o kitajsko-budističnem [[menih]]u Fa-Hsienu na Šrilanki v četrtem stoletju. Obe predstavi sta uporabili koncept Seda Mawatha, ki vključuje film in dramo. <ref name="Opening Night Performance">{{navedi splet|title=OPENING NIGHT PERFORMANCE|url=http://www.lotuspond.lk/event.php?event_id=5|publisher=Nelum Pokuna Mahinda Rajapakse Theatre|accessdate=2011-12-20|archive-date=2012-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120107194652/http://www.lotuspond.lk/event.php?event_id=5|url-status=dead}}</ref> Novembra 2013 je gledališče gostilo prvi simfonični koncert, ki ga je izvedel orkester Commonwealtha, ki ga je vodil James Rosss, s 87 glasbeniki iz Velike Britanije, Indije in simfoničnega orkestra Šrilanke. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.dailynews.lk/features/commonwealth-festival-orchestra-concert |title=arhivska kopija |accessdate=2017-12-26 |archive-date=2013-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131115064414/http://www.dailynews.lk/features/commonwealth-festival-orchestra-concert |url-status=dead }}</ref> Gledališče Nelum Pokuna je bilo mesto svečane otvoritve srečanja voditeljev držav [[Skupnost narodov|Commonwealth]]a 2013. == Galerija == {{gallery |File:Nelum Pokuna (Lotus Pond) Mahinda Rajapaksa Theatre.JPG|Gledališče |File:The auditorium entrance.JPG|Vhod |File:Chinese artistes perform at the auditorium 2.JPG|Avditorij |File:The theatre from Nelum Pokuna (Lotus Pond) road.JPG|Pogled na gledališče s ceste |File:Chinese artistes perform at the auditorium.JPG|Otvoritvena predstava |File:Chinese artiste performs at the auditorium.JPG|Nastopajoča na otvoritvi }} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Nelum Pokuna Performing Arts Theatre|Nelum Pokuna Mahinda Rajapaksa Theatre}} * [http://www.lotuspond.lk/ Official Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120107181916/http://www.lotuspond.lk/ |date=2012-01-07 }} * [http://www.sundaytimes.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=13985:lotus-pond-theatre&catid=106:graphics&Itemid=612 Nelum Pokuna-Interactive] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304080135/http://www.sundaytimes.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=13985:lotus-pond-theatre&catid=106:graphics&Itemid=612 |date=2016-03-04 }} [[Kategorija:Kolombo]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2011]] [[Kategorija:Gledališča]] fs6kquig10rit15wn7qnflwd2692t9t 6689064 6689062 2026-06-14T06:58:51Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka The_exterior_of_the_theatre.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:The exterior of the theatre.JPG|]]. Odstranjevanje. 6689064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Radžapaksa |native_name = නෙළුම් පොකුණ මහින්ද රාජපක්ෂ රඟහල | former_names = Narodno gledališče scenskih umetnosti | logo = |image = |image_size = 300px |caption = |location = [[Kolombo]], [[Šrilanka]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = 2006 |completion_date = 2011 |opening = 15. december 2011 |building_type = gledališče |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = Kahawita De Silva & Associates <ref name="Kahawita Projects">{{navedi splet|title=Selected Projects |url=http://www.kahawita.com/Auditoriums%20&%20Performing%20Arts%20Theatres.htm |publisher=Kahawita De Silva & Associates |accessdate=2011-12-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120405101108/http://www.kahawita.com/Auditoriums%20%26%20Performing%20Arts%20Theatres.htm |archivedate=2012-04-05 |df= }}</ref><ref name="Design">{{navedi splet|title=Design Awards |url=http://www.kahawita.com/design_awards.htm |publisher=Kahawita De Silva & Associates |accessdate=2011-12-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120405101142/http://www.kahawita.com/design_awards.htm |archivedate=2012-04-05 |df= }}</ref> |structural_engineer= Yanjian Group |client = |developer = |owner = Vlada Šrilanke |management = |references = | capacity = 1269 |extra = |visitors = | website = {{URL|www.lotuspond.lk}} }} '''Gledališče Nelum Pokuna Mahinda Radžapaksa''', tudi '''Lotosov ribnik''' (''Mahinda Radžapaksa'' je bivši predsednik Šrilanke<ref name="Ego">{{navedi novice|title=A President With A Jumbo Ego|url=http://www.thesundayleader.lk/2012/01/01/a-president-with-a-jumbo-ego/|accessdate=2016-05-14|newspaper=Sunday Leader|date=2012-01-01|archive-date=2016-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610021249/http://www.thesundayleader.lk/2012/01/01/a-president-with-a-jumbo-ego/|url-status=dead}}</ref>; singalsko නෙළුම් පොකුණ මහින්ද රාජපක්ෂ රඟහල), pogosto preprosto ''Gledališče Nelum Pokuna'', pred otvoritveno slovesnostjo '''Narodno gledališče scenskih umetnosti''', je center za uprizoritvene umetnosti v mestu [[Kolombo]] na [[Šrilanka|Šrilanki]]. Gledališče je bilo odprto 15. decembra 2011. <ref name="Pokuna">{{navedi novice|title=Nelum Pokuna|url=http://www.dailymirror.lk/caption-story/15485-nelum-pokuna.html|accessdate=2011-12-15|newspaper=Daily Mirror|date=2011-12-15}}</ref> == Oblikovanje in funkcije == Arhitekturo stavbe je navdihnil ''Nelum Pokuna'' (Lotosov ribnik) iz 12. stoletja v [[Polonnaruwa|Polonnaruwi]]. <ref name="Treasure">{{navedi splet | last = | first = | title = A National Treasure | url = http://www.sundaytimes.lk/110821/Plus/plus_01.5.html | doi = | accessdate = 2010-05-17 }}</ref> Omenjeni ribnik, ki ga je zgradil kralj Parakramabahu Veliki, je oblikovan kot stiliziran [[lotos]]ov cvet z osmimi cvetnimi listi. Skupni ocenjeni stroški projekta so bili 3080 milijonov LKR (šrilanška rupija). <ref name="ColomboNationalPerformingArtTheatre">{{navedi splet | last = | first = | title = National Performing Art Theatre soon | url = http://www.priu.gov.lk/news_update/Current_Affairs/ca201005/20100517national_performing_art_theatre.htm | doi = | accessdate = 2010-05-17 | archive-date = 2010-05-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100519174834/http://www.priu.gov.lk/news_update/Current_Affairs/ca201005/20100517national_performing_art_theatre.htm | url-status = dead }}</ref> Vlada Ljudske republike Kitajske je od skupnih stroškov zgradbe zagotovila 2430 milijonov LKR. Stavba se razprostira na površini več kot 14.000 kvadratnih metrov. Gledališče je opremljeno z najmodernejšimi napravami, kot je [[avditorij]] s 1288 sedeži, knjižnico in prostori za usposabljanje. Stavba je opremljena z glavnim avditorijem in gledališčem na prostem ter možnostjo pretvorbe prednjih stopnic v dodatno gledališče na prostem. 690 kvadratnih metrov premičnega odra v avditoriju vključuje sposobnost dvigovanja in spuščanja orkestrske jame. Obstajajo možnosti za izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti. Na voljo je tudi parkirišče za 500 vozil. == Zgodovina stavbe == Leta 2005 je [[Kitajska]] izrazila pripravljenost za izgradnjo kulturnega gledališča v Kolombu, v spomin na pokojnega moža predsednice Čandrike Kumaratunge, Vidžaja Kumaratungo, ki je bil priljubljen igralec. Temeljni kamen projekta je položila prav ona.<ref>{{navedi splet|url=http://mirrorcitizen.dailymirror.lk/2016/10/05/mr-rejects-presidents-claims-on-nelum-pokuna/|title=MR REJECTS PRESIDENT’S CLAIMS ON NELUM POKUNA : mirrorcitizen.lk|access-date=2017-02-25|archive-date=2017-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226051744/http://mirrorcitizen.dailymirror.lk/2016/10/05/mr-rejects-presidents-claims-on-nelum-pokuna/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ceylontoday.lk/42-88908-news-detail-maithri-more-valuable-to-china-than-mahinda.html |title=Ceylon Today {{!}} Maithri more valuable to China than Mahinda |date=2016-09-19 |access-date=2017-02-25 |url-status=bot: unknown |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919074758/http://www.ceylontoday.lk/42-88908-news-detail-maithri-more-valuable-to-china-than-mahinda.html |archivedate=2016-09-19 }}</ref> Gradnja Narodnega gledališča scenskih umetnosti (''National Performing Arts Theatre'') se je začela leta 2006 in je trajala štiri leta. Končana je bila približno v začetku leta 2011. Gledališče je bilo odprto decembra 2011. Svečano sta ga odprla predsednik Šrilanke Mahinda Radžapaksa in podpredsednik kitajskega komiteja Sang Chiang. == Pomembne predstave in dogodki == Za otvoritveno noč so [[opera|opero]] izvajali vodilni umetniki iz Šrilanke, kot so Jayantha Chandrasiri, Rohana Weerasinghe in Channa Wijewardena, začenši z izvedbo ''Jagan Mohini Madura Bashini'', avtorja Panditha Amaradeve. Ob odprtju je bila izvedena tudi [[kitajska opera]], ki je prikazala zgodbo o kitajsko-budističnem [[menih]]u Fa-Hsienu na Šrilanki v četrtem stoletju. Obe predstavi sta uporabili koncept Seda Mawatha, ki vključuje film in dramo. <ref name="Opening Night Performance">{{navedi splet|title=OPENING NIGHT PERFORMANCE|url=http://www.lotuspond.lk/event.php?event_id=5|publisher=Nelum Pokuna Mahinda Rajapakse Theatre|accessdate=2011-12-20|archive-date=2012-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120107194652/http://www.lotuspond.lk/event.php?event_id=5|url-status=dead}}</ref> Novembra 2013 je gledališče gostilo prvi simfonični koncert, ki ga je izvedel orkester Commonwealtha, ki ga je vodil James Rosss, s 87 glasbeniki iz Velike Britanije, Indije in simfoničnega orkestra Šrilanke. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.dailynews.lk/features/commonwealth-festival-orchestra-concert |title=arhivska kopija |accessdate=2017-12-26 |archive-date=2013-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131115064414/http://www.dailynews.lk/features/commonwealth-festival-orchestra-concert |url-status=dead }}</ref> Gledališče Nelum Pokuna je bilo mesto svečane otvoritve srečanja voditeljev držav [[Skupnost narodov|Commonwealth]]a 2013. == Galerija == {{gallery |File:Nelum Pokuna (Lotus Pond) Mahinda Rajapaksa Theatre.JPG|Gledališče |File:The auditorium entrance.JPG|Vhod |File:Chinese artistes perform at the auditorium 2.JPG|Avditorij |File:The theatre from Nelum Pokuna (Lotus Pond) road.JPG|Pogled na gledališče s ceste |File:Chinese artistes perform at the auditorium.JPG|Otvoritvena predstava |File:Chinese artiste performs at the auditorium.JPG|Nastopajoča na otvoritvi }} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Nelum Pokuna Performing Arts Theatre|Nelum Pokuna Mahinda Rajapaksa Theatre}} * [http://www.lotuspond.lk/ Official Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120107181916/http://www.lotuspond.lk/ |date=2012-01-07 }} * [http://www.sundaytimes.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=13985:lotus-pond-theatre&catid=106:graphics&Itemid=612 Nelum Pokuna-Interactive] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304080135/http://www.sundaytimes.lk/index.php?option=com_content&view=article&id=13985:lotus-pond-theatre&catid=106:graphics&Itemid=612 |date=2016-03-04 }} [[Kategorija:Kolombo]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2011]] [[Kategorija:Gledališča]] t54irjlvpuhsvfwfwe94d0m9s9tyb1l 0 445412 6688971 6495170 2026-06-13T20:23:17Z ~2026-32552-67 260877 6688971 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Lucca | official_name = Občina Lucca | native_name = | image_skyline = 02 Lucca seen from Torre Guinigi.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = Flag of Lucca.svg | image_shield = Araldico Città di Lucca.svg | shield_alt = Coat of arms | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Lucca (pokrajina)|Lucca]] (LU) | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 185 | population_footnotes = | population_total = 89.346 | population_as_of = 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Lucchesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 19 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day | postal_code = 55100 | area_code = 0583 | website = {{official website|http://www.comune.lucca.it}} | footnotes = }} [[File:Dome Lucques Duomo San Martino Lucca.jpg|thumb|right|upright|[[Stolnica v Lucci]]]] '''Lucca''' (italijanski izgovor: lukka) je [[mesto]] in občina v [[Toskana|Toskani]] v osrednji [[Italija|Italiji]], ob reki [[Serchio]], v rodovitni ravnini blizu [[Ligursko morje|Ligurskega morja]]. Je glavno mesto [[Lucca (pokrajina)|pokrajine Lucca]]. Znano je po nedotaknjenem obzidju iz obdobja renesanse. Mesto ima skoraj 90.000 prebivalcev. Je mesto umetnosti. Lucca je bila dolga stoletja neodvisna država, leta 1860 pa se je po [[plebiscit|plebiscitu]] pridružila Kraljevini Sardiniji in Italiji. == Zgodovina == === Antično in srednjeveško mesto === Mesto Lucca so ustanovili [[Etruščani]] (obstajajo sledovi prejšnje ligurske naselbine v 3. stoletju pred našim štetjem, imenovane ''Luk'', kar pomeni 'močvirje', iz katerega izvira ime Lucca), leta 180 pred našim štetjem je postalo [[rimska kolonija]].<ref name="h.f.ullmann">{{navedi knjigo|last1=Haegen|first1=Anne Mueller von der|last2=Strasser|first2=Ruth F.|title=Art & Architecture: Tuscany|url=https://archive.org/details/artarchitecturet0000anne|year=2013|publisher=H.F.Ullmann Publishing|location=Potsdam|isbn=978-3-8480-0321-1|page=57|chapter=Lucca}}</ref> Pravokotna mreža njegovega zgodovinskega središča ohranja rimski tloris ulic, trg Piazza San Michele pa zavzema mesto antičnega [[forum]]a. Sledi [[amfiteater|amfiteatra]] so še vedno vidni na trgu Piazza dell'Anfiteatro. Na konferenci v Luci leta 56 pred našim štetjem (imenovana po mestu Luca - sodobna Lucca - v Cisalpinski Galiji) se je [[Julij Cezar]] sestal s svojimi političnimi partnerji, [[Pompej Veliki|Pompejem]] in [[Mark Licinij Kras|Krasom]] in ponovno potrdili svoje politično zavezništvo, znano kot [[Prvi triumvirat]].<ref>Boatwright, Mary et al. ''The Romans: From Village to Empire'', pg 229.</ref> [[File:Torre guinigi, view 11, piazza dell'anfiteatro.JPG|thumb|left|Piazza dell'Anfiteatro in [[Bazilika San Frediano, Lucca|bazilika San Frediano]]]] Fredianus, irski menih, je bil škof v Lucci v začetku 6. stoletja.<ref name="h.f.ullmann"/> V nekem trenutku je Lucco oropal [[Odoaker]], prvi germanski kralj Italije. Lucca je bila pomembno mesto in trdnjava tudi v 6. stoletju, ko jo je leta 553 general Narzes (v službi bizantinskega cesarja [[justinijan I.|Justinijana I.]]) več mesecev oblegal. Pod [[Langobardi]] je bil sedež vojvode, ki je koval svoje kovance. ''[[Sveti obraz Lucce]]'' (ali ''Volto Santo''), glavna [[relikvija]], ki naj bi jo izrezljal [[Nikodem]], je prispela leta 742. V 8. in 10. stoletju je bila Lucca središče [[Judje|judovskega]] življenja, skupnost pa je vodila družina Kalonymos (ki se je v nekem trenutku v tem času preselila v Nemčijo, da bi postala glavna sestavina [[Aškenazi|praaškenazijskega]] judovstva). Lucca je postala uspešna s trgovino s svilo, ki se je začela v 11. stoletju in je začela tekmovati s svilami v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancu]]. V 10. in 11. stoletju je bila Lucca glavno mesto fevdalne [[Toskanska marka|Toskanske marke]], bolj ali manj neodvisna, vendar nominalno pripadala [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarju]]. === Prva republika === Po smrti [[Matilda Toskanska|Matilde Toskanske]] je mesto leta 1160 postalo samostojna [[srednjeveška komuna|komuna]] z listino. Skoraj 500 let je Lucca ostala neodvisna republika. V regiji med južno [[Ligurija|Ligurijo]] in severno Toskano je je bilo veliko manjših provinc, ki jih je obvladovala rodbina Malaspina; Toskana je bila v tem času del fevdalne Evrope. [[Dante Alighieri|Dantejeva]] ''[[Božanska komedija]]'' vključuje veliko sklicevanj na velike fevdalne družine, ki so imele ogromno jurisdikcij z upravnimi in sodnimi pravicami. Dante je nekaj izgnanstva preživel v Lucci. Leta 1273 in spet leta 1277 je Lucci vladal [[gvelfi in gibelini|gvelf]] ''capitano del popolo'' (kapitan ljudstva) z imenom Luchetto Gattilusio. Leta 1314 si je [[kondotjer]] Uguccione della Faggiuola iz Pise dovolil, da se postavi za gospodarja v Lucci. Lucchesi so ga dve leti kasneje pregnali in mesto predali drugemu kondotjeru, Castrucciju Castracaniju, pod njegovo vlado je postala vodilna država v osrednji Italiji. Lucca je tekmovala z [[Firence|Firencami]] do Castracanijeve smrti leta 1328. 22. in 23. septembra 1325 je Castracani v bitki pri Altopasciu premagal firenške gvelfe. Za to ga je sveti rimski cesar [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV.]] nominiral za vojvodo Lucce. Castracanijev grob je v cerkvi San Francesco. Njegova biografija je [[Niccolò Machiavelli|Machiavellijeva]] tretja slavna knjiga o politični vladavini. Mesto, ki so ga zasedle čete Ludvika IV., je bilo prodano bogatemu Genovežanu Gherardinu Spinoli, nato pa ga je zasedel češki kralj [[Ivan Češki]]. Zastavljena pri Rossu iz Parme je odstopljena Mastinu II della Scala iz Verone, prodana Florentincem, predana Pisanom, nato pa jo je cesar [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] nominalno osvobodil; vodil jo je njegov vikar. Leta 1408 je Lucca gostila sklic, katerega namen je bil končati razkol v papeštvu. Lucca je najprej kot demokracija, po letu 1628 pa tudi kot oligarhija obdržala svojo neodvisnost ob Benetkah in Genovi in je na francosko revolucijo leta 1789 na svoj prapor naslikala besedo ''Libertas''.<ref>''Encyclopædia Britannica'' (1911)</ref> === Po Napoleonnovi zasedbi === [[File:Palazzo pfanner, giardini 03.jpg|thumb|left|Palazzo Pfanner, vrtni pogled]] Lucca je bila druga največja italijanska mestna država (po Benetkah) z republiško ustavo ('komuna'), ki je skozi stoletja ostala neodvisna. Med letoma 1799 in 1800 sta se zanjo borili francoska in avstrijska vojska. Končno so Francozi prevladali in ji podelili demokratično ustavo leta 1801. Že leta 1805 je republiko Lucca Napoleon spremenil v monarhijo in svojo sestro Eliso Bonaparte Baciocchi postavil za 'princeso Lucce'. Med letoma 1815 in 1847 je bila to vojvodina [[Bourboni|Bourbon-Parma]]. Edini vladajoči vojvode v Lucci sta bila Maria Luisa Španska, ki jo je leta 1824 nasledil njen sin Karel II., vojvoda Parme. Medtem je bilo vojvodstvo Parme za življenja dodeljeno Marii Louisi, vojvodinji Parmi, drugi Napoleonovi ženi. V skladu z [[dunajski kongres|Dunajsko pogodbo (1815)]] se je po smrti Marie Louise, vojvodinje Parme leta 1847, Parma vrnila k Karlu II., vojvodi Parme, medtem ko je Lucca izgubila neodvisnost in je bila priključena [[Veliko vojvodstvo Toskana|Velikemu vojvodstvu Toskana]]. Kot del Toskane je leta 1860 postala del [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]] in leta 1861 končno del italijanske države. === Internacijsko taborišče druge svetovne vojne === Leta 1942 je bilo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v vasi Colle di Compito v občini Capannori, približno 11 kilometrov od Lucce, ustanovljeno taborišče za ujetnike. Njegova uradna številka je bila P.G. (''prigionieri di guerra'') 60 <ref name=memorial>{{navedi knjigo | editor1-last=Megargee | editor1-first=G.P. | editor-last2=White | editor-first2=J.R. | title=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945, Volume III: Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Colle di Compecito|first=Silvia Q.|last=Angelini | publisher=Indiana University Press | year=2018 | isbn=978-0-253-02386-5 | chapter-url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ&pg=PA421 | access-date=26 May 2020 | page=421}}</ref> in je bilo običajno imenovano PG 60 Lucca.<ref>{{navedi splet | title=Ill-treatment of prisoners of war at Camp PG 60, Lucca, Italy, July to November 1942 | website=The National Archives | date=2008-12-18 | url=https://discovery.nationalarchives.gov.uk/details/record?catid=8803320&catln=6 | access-date=26 May 2020 }}</ref> Čeprav na območju, ki je bilo nagnjeno k poplavam, nikoli ni imelo stalnih struktur, nastanitve pa so sestavljali šotori, je v času svojega obstoja bivalo več kot 3000 vojnih ujetnikov Britancev in iz Commonwealtha. Nemcem je bilo izročeno 10. septembra 1943, nedolgo po podpisu italijanskega kapitulacije. V času Italijanske socialne republike so bili tam kot lutkovna država Nemcev internirani politični zaporniki, tujci, zaporniki in Judje, in je delovalo kot [[koncentracijsko taborišče]]. Junija 1944 so ujetnike preselili v Bagni di Lucca. == Arhitektura == [[File:663LuccaPalDucale.JPG|thumb|right|Vojvodska palača (Palazzo Ducale)]] [[File:Lucca.city walls01.jpg|thumb|left| Obzidje]] [[File:Torre dell'orologio, view 11 via fillungo, san frediano.JPG|thumb|upright|Via Fillungo iz Stolpne ure]] [[File:Lucca San Michele in Foro 01.jpg|thumb|left|[[Cerkev San Michele in Foro]]]] === Obzidje, ulice in trgi === [[Obzidje]], ki obdaja staro mestno jedro, ostaja nedotaknjeno, čeprav se je mesto širilo in moderniziralo, nenavadno za mesta v regiji. Sprva zgrajeno kot obrambni zid, ko so zidovi izgubili vojaški pomen, je postalo sprehajališče za pešce, ''Passeggiata delle Mura Urbane'', ulica na obzidju, ki povezuje [[bastijon]]e. Prehaja skozi bastijone Santa Croce, San Frediano, San Martino, San Pietro / Battisti, San Salvatore, La Libertà / Cairoli, San Regolo, San Colombano, Santa Maria, San Paolino / Catalani in San Donato; in preko vrat (''Porte''): San Donato, Santa Maria, San Jacopo, Elisa, San Pietro in Sant'Anna. Vsaka od štirih glavnih strani strukture je zasajena z drugačno drevesno vrsto. Obzidano mesto obkrožajo Piazzale Boccherini, Viale Lazzaro Papi, Viale Carlo Del Prete, Piazzale Martiri della Libertà, Via Batoni, Viale Agostino Marti, Viale G. Marconi (glej Guglielmo Marconi), Piazza Don A. Mei, Viale Pacini Giusti, Piazza Curtatone, Piazzale Ricasoli, Viale Ricasoli, Piazza Risorgimento in Viale Giosuè Carducci. Mesto vključuje številne javne trge, predvsem Piazza dell'Anfiteatro, lokacijo rimskega amfiteatra; pa tudi Piazzale Verdi, Piazza Napoleone' in Piazza San Michele. [[File:Palazzo mansi, cortile 02.JPG|thumb|right|Dvorišče Museo Nazionale di Palazzo Mansi]] [[File:Lucca-teatro del Giglio-complesso1.jpg|thumb|right|Teatro del Giglio]] [[File:Statua di Giacomo Puccini - Lucca - panoramio.jpg|thumb|right|Puccinijev kip na Piazza Cittadella, delo Vito Tongiani]] === Palače, vile, hiše in muzeji === * Vojvodska palača (Palazzo Ducale): zgrajena na mestu trdnjave Castruccio Castracani. Gradnjo je začel [[Bartolomeo Ammanati]] v letih 1577–1582, nadaljeval pa [[Filippo Juvarra]] v 18. stoletju * Palača Pfanner * Villa Garzoni, znana po vodnih vrtovih * Casa di Puccini: Hiša opernega skladatelja v bližnji Torre del Lago, kjer je skladatelj bival poleti. Operni festival Puccini poteka vsako leto julija – avgusta. * Torre delle Ore: (Stolpna ura) * Rodbinski stolp in hiša Guinigi: panoramski pogled z balkona na vrhu stolpa s hrasti * Narodni muzej vile Guinigi * Narodni muzej Palazzo Mansi * Orto Botanico Comunale di Lucca: botanični vrt iz leta 1820 * Akademija znanosti (1584) * Teatro del Giglio: operna hiša devetnajstega stoletja * Kompleks samostana San Francesco in kampus, kjer je diplomirana in doktorska šola IMT School for Advanced Studies Lucca. * San Ponziano, renesančna nekdanja rimskokatoliška cerkev, danes univerzitetna knjižnica za IMT Lucca. === Cerkve === Obstaja veliko srednjeveških, nekaj starih iz 8. stoletja, cerkva v obliki bazilike z bogatimi arkadnimi fasadami in kampanili. * ''Duomo di San Martino'': [[Stolnica v Lucci|stolnica sv. Martina]] * [[Cerkev San Michele in Foro]]: romanska cerkev * cerkev San Giusto: romanska cerkev * [[Bazilika San Frediano, Lucca|Bazilika San Frediano]] * cerkev Sant'Alessandro je primer srednjeveškega klasicizma * Santa Giulia: lombardska cerkev, obnovljena v 13. stoletju * San Michele: cerkev v Antraccoliju, ustanovljena leta 777, je bila v 12. stoletju razširjena in obnovljena z uvedbo portika iz 16. stoletja * Cerkev San Giorgio v kraju Brancoli, zgrajena v poznem 12. stoletju, ima zvonik v langobardsko-romanskem slogu, v notranjosti je ogromen [[ambon]] (1194) s štirimi stebri, nameščenimi na levjih skulpturah, visoko okrašen romanski osmerokotni [[krstilnik]], oltar pa podpira šest majhnih stebrov s človeškimi figurami == Kultura == Lucca je rojstno mesto skladateljev [[Giacomo Puccini]] (''La Bohème'' in ''Madam Butterfly''), [[Nicolao Dorati]], [[Francesco Geminiani]], [[Gioseffo Guami]], [[Luigi Boccherini]] in [[Alfredo Catalani]]. Je tudi rojstno mesto umetnika Benedetta Brandimarteja. Od leta 2004 je v Lucci sedež ''IMT Lucca'', javne raziskovalne ustanove in selektivne podiplomske šole ter del Superior Graduate Schools v Italiji (''Grandes écoles''). <ref>{{navedi splet |url=http://www.imtlucca.it/ |title=IMT School for Advanced Studies Lucca - Scuola di Dottorato IMT Alti Studi di Lucca |publisher=Imtlucca.it |date=2011-09-29 |access-date=2011-10-10 |archive-date=2008-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080603143834/http://www.imtlucca.it/ |url-status=dead }}</ref> [[File:Torre Guinigi.jpg|thumb|right|upright|Stolp Guinigi]] == Osebnosti povezane z Lucca == * [[Giacomo Puccini]], skladatelj * [[Luigi Boccherini]], skladatelj * [[Papež Lucij III.]] * [[Papež Aleksander II.]] * [[Giuliano Amato]], politik * [[Eros Riccio]], šahist * [[Alfredo Catalani]], skladatelj == Mednarodne povezave == Lucca je pobratena z:<ref>{{navedi splet|title=Lucca e i gemellaggi|url=http://www.comune.lucca.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1467|website=comune.lucca.it|publisher=Lucca|language=it|access-date=2019-12-16|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216162648/http://www.comune.lucca.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1467|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ystävyyskaupungit|url=https://www.hameenlinna.fi/hallinto-ja-talous/tietoa-hameenlinnasta/ystavyyskaupungit/|website=hameenlinna.fi|publisher=Hämeenlinna|language=fi|access-date=2019-12-16}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ENG}} Abingdon, Oxfordshire, Združeno kraljestvo *{{flagicon|FRA}} [[Colmar]], Francija *{{flagicon|FIN}} [[Hämeenlinna]], Finska *{{flagicon|GER}} Schongau, Bavarska, Nemčija *{{flagicon|BEL}} Sint-Niklaas, Belgija *{{flagicon|USA}} San Francisco, Kalifornija, ZDA {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons|Lucca}} {{wikivoyage}} * [http://www.comune.lucca.it Uradna spletna stran] [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Lucca|* ]] [[Kategorija:Pokrajina Lucca - občine]] {{normativna kontrola}} ru45d35w4d92x3p4c00kipjfee7qi6n 0 447947 6688984 6685283 2026-06-13T20:51:53Z VidicK01 193275 (19/20) - Novi ministri & preoblikovanje resorjev: Jernej Vrtovec 6688984 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za infrastrukturo in energetiko | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Jernej Vrtovec]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Peter Gašperšič]] | named_for = | residence = Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko<br /> Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana | website = http://www.mzi.gov.si/si/ | image = Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za infrastrukturo in eneergetiko Republike Slovenije|Ministrstva za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Pred vzpostavitvijo položaja ministra za infrastrukturo je področne delovne naloge opravljal minister za promet in zveze ter kasneje minister za promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=2008111&stevilka=4772|title=4772. Sklep o imenovanju ministrov, stran 14529.|date=2008-11-25|accessdate=2026-06-13|website=Uradni list}}</ref> V času [[10. vlada Republike Slovenije|druge Janševe vlade]] in [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je v vladi delovalo le 11 ministrov pri čemer je resor ministra za infrastrukturo in prostor vključeval tudi področje okolja.<ref>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7000 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ministri in ministrice prevzeli posle|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministri-in-ministrice-prevzeli-posle/346736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A. K. K. , G. C. , A. Č , B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ z novelo zakona o vladi zmanjšal število ministrstev s 15 na 11|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-z-novelo-zakona-o-vladi-zmanjsal-stevilo-ministrstev-s-15-na-11/275531|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=An Ma , Aleksander Kolednik, Gašper|last=Petovar}}</ref> Z vzpostavitvijo [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]] je bil resor znova deljen na dva in ustanovljeno je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.<ref name=":0" /> V času [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]] se je glede na Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS (ZVRS-J), ki je prinesel širitev ministrskih resorjev, področje energetike preselilo na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.<ref>{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem je bilo področje energije združeno z resorjem infrastrukture v Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Delovna področja == Delovna področja, za katera je odgovoren minister za infrastrukturo in energetiko, so kopenski promet, letalski in pomorski promet, žičniška infrastruktura, javni potniški promet energetika, trajnostna mobilnost in prometna politika ter prometna varnost.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za infrastrukturo |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430201506/http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo-in-energetiko/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za infrastrukturo; naziv resorja se je skozi čas spreminjal:<ref>Vlada Republike Slovenije [https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/]</ref> === Minister za promet in zveze === ;[[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Krajnc]] (16. maj 1990–14. maj 1992) ;[[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Krajnc]] (14. maj 1992–25. januar 1993) ;[[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Umek]] (25. januar 1993–27. februar 1997) ;[[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Bergauer]] (27. februar 1997–7. junij 2000) ;[[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Bergauer]] (7. junij 2000–30. november 2000) === Minister za promet === ;[[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Jakob Presečnik]] (30. november 2000–19. december 2002) ;[[7. vlada Republike Slovenije]] * Jakob Presečnik (19. december 2002–20. april 2004) * [[Marko Pavliha]] (20. april 2004–3. december 2004) ;[[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (3. december 2004–6. september 2007) * [[Radovan Žerjav]] (11. september 2007–21. november 2008 ) ;[[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Patrick Vlačič]] (21. november 2008–10. februar 2012) === Minister za infrastrukturo in prostor === ;[[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (10. februar 2012–27. februar 2013) ;[[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Maher]] (20. marec 2013–2. april 2013) * [[Samo Omerzel]] (2. april 2013–18. september 2014) === Minister za infrastrukturo === ;[[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Gašperšič]] (19. septembra 2014–13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Alenka Bratušek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Vrtovec]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Bojan Kumer]] (1. junij 2022–24. januar 2023) * [[Alenka Bratušek]] (24. januar 2023–4. junij 2026) === Minister za infrastrukturo in energetiko === ;[[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Vrtovec]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] * [[Minister za infrastrukturo in promet Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzi.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo po državah|Slovenija]] p6kh4nxngeij6seh2n1ycqdyvwf4ilq 6688985 6688984 2026-06-13T20:52:09Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije]] na [[Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6688984 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za infrastrukturo in energetiko | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Jernej Vrtovec]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Peter Gašperšič]] | named_for = | residence = Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko<br /> Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana | website = http://www.mzi.gov.si/si/ | image = Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za infrastrukturo in eneergetiko Republike Slovenije|Ministrstva za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Pred vzpostavitvijo položaja ministra za infrastrukturo je področne delovne naloge opravljal minister za promet in zveze ter kasneje minister za promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=2008111&stevilka=4772|title=4772. Sklep o imenovanju ministrov, stran 14529.|date=2008-11-25|accessdate=2026-06-13|website=Uradni list}}</ref> V času [[10. vlada Republike Slovenije|druge Janševe vlade]] in [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je v vladi delovalo le 11 ministrov pri čemer je resor ministra za infrastrukturo in prostor vključeval tudi področje okolja.<ref>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7000 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ministri in ministrice prevzeli posle|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministri-in-ministrice-prevzeli-posle/346736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A. K. K. , G. C. , A. Č , B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ z novelo zakona o vladi zmanjšal število ministrstev s 15 na 11|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-z-novelo-zakona-o-vladi-zmanjsal-stevilo-ministrstev-s-15-na-11/275531|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=An Ma , Aleksander Kolednik, Gašper|last=Petovar}}</ref> Z vzpostavitvijo [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]] je bil resor znova deljen na dva in ustanovljeno je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.<ref name=":0" /> V času [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]] se je glede na Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS (ZVRS-J), ki je prinesel širitev ministrskih resorjev, področje energetike preselilo na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.<ref>{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem je bilo področje energije združeno z resorjem infrastrukture v Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Delovna področja == Delovna področja, za katera je odgovoren minister za infrastrukturo in energetiko, so kopenski promet, letalski in pomorski promet, žičniška infrastruktura, javni potniški promet energetika, trajnostna mobilnost in prometna politika ter prometna varnost.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za infrastrukturo |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430201506/http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo-in-energetiko/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za infrastrukturo; naziv resorja se je skozi čas spreminjal:<ref>Vlada Republike Slovenije [https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/]</ref> === Minister za promet in zveze === ;[[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Krajnc]] (16. maj 1990–14. maj 1992) ;[[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Krajnc]] (14. maj 1992–25. januar 1993) ;[[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Umek]] (25. januar 1993–27. februar 1997) ;[[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Bergauer]] (27. februar 1997–7. junij 2000) ;[[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Bergauer]] (7. junij 2000–30. november 2000) === Minister za promet === ;[[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Jakob Presečnik]] (30. november 2000–19. december 2002) ;[[7. vlada Republike Slovenije]] * Jakob Presečnik (19. december 2002–20. april 2004) * [[Marko Pavliha]] (20. april 2004–3. december 2004) ;[[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (3. december 2004–6. september 2007) * [[Radovan Žerjav]] (11. september 2007–21. november 2008 ) ;[[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Patrick Vlačič]] (21. november 2008–10. februar 2012) === Minister za infrastrukturo in prostor === ;[[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (10. februar 2012–27. februar 2013) ;[[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Maher]] (20. marec 2013–2. april 2013) * [[Samo Omerzel]] (2. april 2013–18. september 2014) === Minister za infrastrukturo === ;[[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Gašperšič]] (19. septembra 2014–13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Alenka Bratušek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Vrtovec]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Bojan Kumer]] (1. junij 2022–24. januar 2023) * [[Alenka Bratušek]] (24. januar 2023–4. junij 2026) === Minister za infrastrukturo in energetiko === ;[[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Vrtovec]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] * [[Minister za infrastrukturo in promet Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzi.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo po državah|Slovenija]] p6kh4nxngeij6seh2n1ycqdyvwf4ilq 0 449673 6688920 6063813 2026-06-13T18:40:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688920 wikitext text/x-wiki {{ Infopolje Starodavno najdišče |name = Tel Hazor |native_name = תל חצור |alternate_name = |image = Hatzor-HouseofPillars.jpg |alt = |caption = Hiša stebrov v Hazorju |map_type = Israel |map_size = 250 |map_alt = | latd = 33 | latm = 1 | lats = 0 | latNS = N | longd = 35 | longm = 34 | longs = 1 | longEW = E |location = Tell el-Qedah,<br> {{ISR}} |region = Gornja Galijeja |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = 732&nbsp;pr. n. št. |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Svetopisemski griči&nbsp;– [[Megido]], Hazor in [[Baršeba]] | designation1_date = 2005 <small>(29. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1108 1108] | designation1_criteria = ii, iii, iv, vi | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = State Party | designation1_free1value = [[Izrael]] | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija in Avstralazija }} '''Tel Hazor''' ([[Hebrejščina|hebrejsko]] תל חצור‬), tudi '''Hacor''' (חצור‬) in '''Tell el-Qedah''' ([[Arabščina|arabsko]] تل القضاه‎), je arheološki [[Tell|tel]] (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v [[Galileja|Gornji Galileji]], [[Izrael]], severno od [[Galilejsko jezero|Galilejskega jezera]]. V srednji [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (okoli 1750 pr. n. št.) in izraelskem obdobju (9. stoletje pr. n. št.) je bil Hazor nejvečje utrjeno mesto v državi in eno od najpomembnejših mest v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]]. Vzdrževal je trdne trgovske vezi z [[Babilonija|Babilonijo]] in [[Asirija|Asirijo]] in uvažal velike količine [[Kositer|kositra]] za proizvodnjo [[bron]]a. V [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetovi]] svetopisemski knjigi je opisan kot ''»prestolnica vseh njegovih kraljestev«'' ([http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Joz+11%2C10-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Jozue 11:10]). Prva arheološka izkopavanja v Hazorju so se začela sredi 50. let 20. stoletja pod vodstvom Yigala Yadina. Tel Hazor je največje arheološko najdišče v severnem Izraelu. Gornje mesto ima površino 12 hektarjev, spodnje pa 70 hektarjev.<ref>[https://www.biblicalarchaeology.org/daily/news/scorched-wheat-may-provide-answers-on-the-destruction-of-canaanite-tel-hazor/ ''Scorched Wheat May Provide Answers on the Destruction of Canaanite Tel Hazor''], Biblical Archaeology Society, biblicalarchaeology.org. Pridobljeno 3. septembra 2015.</ref> Leta 2005 so bili ostanki Hazorja vpisani na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] kot del svetopisemskih gričev [[Megido]], Hazor in [[Baršeba]]. ==Zgodovina== ===Kanaanski Hazor=== V egipčanskem [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugem vmesnem obdobju]] in zgodnjem [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem kraljestvu]] je bil Kanaan egipčanska [[vazal]]na država. Dokumenti iz [[Amarna|amarnskih]] arhivov iz 14. stoletja pr. n. št. opisujejo, da je kralj Hazorja (v [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] se imenuje Hasura) Abdi Tišri prisegel zvestobo egipčanskemu [[faraon]]u. Amarnsko pismo EA 148 v nasprotju s tem poroča, da je kralj Hazorja prestopil na stran [[habiru]]jev, ki so napadli Kanaan. V teh dokumentih je Hazor opisan kot pomembno kanaansko mesto. Omenjen je tudi v proskripcijskih seznamih, napisanih pred Amarnskimi pismi, in dokumentih iz 18. stoletja pr. n. št., odkritih v [[Mari]]ju na [[Evfrat]]u. V ''Jozuetovi knjigi'' je Hazor omenjen kot sedež močnega kanaanskega kralja Jabina, ki je vodil kanaansko koalicijo proti Juzuetu. Jozue ga je porazil in ubil in Hazor do tal požgal.<ref>Jozue 11:1-5, 11:10-13.</ref> Po ''Knjigi sodnikov'' je bil Hazor sedež kanaanskega kralja Jabina. Njegov vojskovodja Sisera je vodil kanaansko vojsko proti izraelskemu vladarju Baraku in bil nazadnje poražen.<ref>Sodniki 4.</ref> Jozue in Sodniki opisujejo verjetno isti dogodek, čeprav so bili napisani v različnih časovnih obdobjih,<ref name=ref4>''Peake's commentary on the Bible''.</ref><ref>Jewish Encyclopedia, ''Book of Joshua, Book of Judges''.</ref> in istega kralja Hazorja, katerega je porazila izraelska vojska.<ref>Jewish Encyclopedia, ''Jabin''.</ref> Israel Finkelstein trdi, da so se Izraelci kot podkultura zlili s kanaansko družbo in zavrača biblijske pripovedi o izraelski osvojitvi Kanaana.<ref name=ref7>Israel Finkelstein: ''The Bible Unearthed''.</ref> Po njegovem mnenju ''Jozuetova knjiga'' združuje več med seboj neodvisnih bitk med različnimi nasprotniki in v različnih časovnih obdobjih v eno samo in jo pripisuje enemu samemu vodji – Jozuetu.<ref name=ref4/> Hazorski arheološki stratum, datiran približno v leto 1200 pr. n. št., kaže znake katastrofalnega požara. [[Klinopis]]ne tablice, najdene na tem mestu, omenjajo monarha Ibni Addija. Ibni bi lahko bil etimološki izvor imena Javin (Jabin).<ref name=ref7/> Mesto pred uničenjem ima značilnosti mogočnega kanaanskega mesta z velikimi templji in razkošnimi palačami, razdeljenega na gornjo [[Akropola|akropolo]] in spodnje mesto. Mesto je bilo očitno kanaansko glavno mesto. Finkelstein teoretizira, da je bilo uničenje Hazorja posledica notranjih sporov, napadov [[ljudstva z morja|ljudstev z morja]] in/ali splošnega propada civilizacije v celem vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] v pozni bronasti dobi.<ref name=ref7/> Amnon Ben-Tor s Hebrejske univerze v Jeruzalemu je nedavno odkril dokaze o nasilnem uničenju s požigom, ki potrjujejo svetopisemske pripovedi.<ref>http://unixware.mscc.huji.ac.il/~hatsor/hazor.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190507092552/http://unixware.mscc.huji.ac.il/~hatsor/hazor.html |date=2019-05-07 }} The Hazor Excavations Project, unixware.mscc.huji.ac.il. Pridobljeno 3. septembra 2015.</ref> Leta 2012 je skupina arheologov pod vodstvom Amnona Ben-Tora in Sharon Zuckerman odkrila požgano palačo iz 13. stoletja pr. n. št. V njenih skladiščih so našli 3.400 let stare vrče s pooglenelimi poljskimi pridelki. Sharon Zuckerman se kljub temu ne strinja z Ben-Torovo teorijo in trdi, da je bil požar posledica nasilnih spopadov med mestnimi frakcijami.<ref>''A 3,400-year-old mystery: Who burned the palace of Canaanite Hatzor'', Haaretz.</ref> ===Izraelski Hazor=== Arheološke najdbe kažejo, da bil Hazor po požaru obnovljen kot nepomembna vas ''»na [[Naftali]]jevem ozemlju«'' (Jozue 19:36).<ref> Avraham Negev, Shimon Gibson: ''Archaeological Encyclopedia of the Holy Land'', New York/London 2001, ISBN 0-8264-1316-1, str. 220.</ref> Po ''Knjigi kraljev'' je Hazor, Megido in Hezer močno utrdil kralj Salomon.<ref>1 Kralji 9:15.</ref> Ostanki vseh treh omenjenih mest kažejo, da so v zgodnji [[Železna doba|železni dobi]] dobila zelo prepoznavna mestna vrata s šestimi prekati in značilne upravne zgradbe. Arheologi so ugotovili, da so bile zgradbe v Hazorju zgrajene pod istim vodstvom kot zgradbe v Megidu in Gezerju.<ref name=ref7/> Nekateri arheologi iz tega sklepajo, da jih je v 10. stoletju pr. n. št. zgradil kralj Salomon.<ref>William G. Dever (2002): [https://books.google.si/books?id=6-VxwC5rQtwC&pg=PA43&lpg=PA43&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''What Did the Biblical Writers Know, and when Did They Know It?''], str. 43.</ref> Drugi datirajo zgradbe v zgodnje 9. stoletje pr. n. št. in vladavino dinastije Omridov.<ref name=ref7/> Yigael Yadin, eden od prvih arheologov, ki je raziskoval najdišče, je nekatere značilnosti opisal kot značilno omridske. Megido, Gezer in Hazor imajo globoke v skalo vsekane jame, z njihovega dna pa v skalo vsekane predore do [[Podtalnica|podtalnice]]. Yardin njihovo gradnjo pripisuje sedmemu izraelskemu kralju [[Ahab]]u. Njemu pripisuje tudi [[Citadela|citadelo]] z dimenzijami 25 x 21 m in dva metra debelimi zidovi v zahodnem delu Hazorja. Yadinovo datiranje temelji na predpostavki, da je mestna vrata in upravne zgradbe zgradil kralj Salomon.<ref name=ref7/> Arheoške najdbe kažejo, da je v drugi polovici 9. stoletja pr. n. št. med vladavino izraelskega kralja [[Jehu]]ja Hazor prišel pod oblast aramejskega [[Damask]]a. Nekateri arheologi sumijo, da so [[Aramejci]] po osvojitvi Hazor obnovili kot aramejsko mesto. Zgleda, da je potem, ko so Aramejce porazili [[Asirci]], Hazor ponovno prišel pod izraelsko oblast. Asirski dokumenti kažejo, da je takratni izraelski kralj [[Joaš]] postal asirski [[vazal]] in Asircem plačeval davek.<ref name=ref7/> Za Hazor in celo Izraelsko kraljestvo se je začelo obdobje velike blaginje, zlasti med vladavino [[Jeroboam II.|Jeroboama II.]] Nekateri arheologi domnevajo, da so bile velike zgradbe, vključno z vodovodom, zgrajene ravno v tem obdobju. Izraelski poskusi upora proti asirski nadoblasti so e končali z invazijo asirske vojske [[Tiglat Pileser III.|Tiglat Pileserja III.]] Arheološke najdbe kažejo na nagle poskuse utrjevanja obrambe Hazorja.<ref name=ref7/> Hazor so kljub temu leta 732 pr. n. št. osvojili Asirci. Meščane so izselili, mesto pa do tal požgali.<ref name=ref7/><ref>P. James (2008): ''The Alleged 'Anchor Point' of 732 BC for the Destruction of Hazor V'', AntOr 6.</ref> <gallery mode=packed heights=150px style="text-align:left"> Hatzor-IsraeliteBastion.jpg|Arheološki ostanki Hazorja Tel hatzor.JPG|Pogled na Tel Hazor iz zraka Hatzor-SolomonicGate.jpg|Šest prekatna mestna vrata iz izraelskega obdobja </gallery> ==Izkopavanja== Arheološko najdišče Hazor meri okoli 80 hektarjev. 1/8 površine pripada gornjemu mestu na griču, visokemu približno 40 m. Prva sondiranja najdišča je opravil John Garstang leta 1926.<ref>John Garstang: ''History in the Bible'', American Journal of Economics and Sociology, vol. 3, no. 3, Essays in Memory of Franz Oppenheimer 1864–1943, str. 371-385, 1944.</ref> Večino izkopavanj so v štirih sezonah od leta 1955 do 1958 opravili arheologi Hebrejske univerze pod vodstvom Yigaela Yadina.<ref>Yigal Yadin (1956): ''Excavations at Hazor'', The Biblical Archaeologist '''19''' (1): 2-11.</ref><ref>Yigal Yadin (1959: ''The Third Season of Excavation at Hazor 1957'', The Biblical Archaeologist '''21''' (2): 30-47.</ref><ref>Yigal Yadin (1959): ''The Fourth Season of Excavations at Hazor'', The Biblical Archaeologist '''22''' (1): 2-20.</ref><ref>Yigal Yadin (1968): ''The Fifth Season of Excavations at Hazor 1968–1969'', The Biblical Archaeologist '''32''' (3): 50-71.</ref> Arheologom Hebrejske univerze so se leta 1990 pridružili arheologi Madridske univerze Complutense in nadaljevali raziskave pod vodstvom Amnona Ben-Tora. Najdbe hrani muzej v [[kibuc]]u Ayelet HaShahar. Nekaj artefaktov v muzeju je bilo poškodovanih v potresu leta 2008.<ref>[https://www.haaretz.co.il/hasite/images/printed/P020308/a.a.0203.430.1.9.jpg Image: a.a.0203.430.1.9.jpg, (245 × 163 px)], haaretz.co.il. Pridobljeno 3. septembra 2015.</ref> Leta 2010 je bila odkrita glinasta tablica iz 18. ali 17. stoletja pr. n. št. z zakoni, slogovno podobnimi [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevemu zakoniku]]. Dokument vključuje zakone, ki se nanašajo na dele telesa in odškodnine, podobne zakonom ''"oko za oko"'' v prvi knjigi Biblije (Eksodus). Dokument je napisan v [[Akadščina|akadskem]] [[klinopis]]u v diplomatskem jeziku tistega obdobja.<ref>[https://www.haaretz.com/1.5152517 ''″Hammurabi-like″ cuneiform discovered at Tel Hazor''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180602130629/https://www.haaretz.com/1.5152517 |date=2018-06-02 }}, Haaretz.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanaan]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Izraelu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Izraelu]] jn85p3bhc7t6ysmfnbqi3bcumk98eap 0 453965 6689112 6489247 2026-06-14T09:06:36Z Neka oseba 238731 6689112 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = ND Bilje | fullname = Nogometno društvo Bilje | founded = 1946 | ground = [[V dolinci]], [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] | capacity = 500 | chairman = | coach = | league = 2. SNL | season = 2025/26 | position = 9. mesto | website = http://www.ndbilje.si | | pattern_la1 = _white_stripes | pattern_b1 = _whitestripes | pattern_ra1 = _white_stripes | pattern_so1 = | leftarm1 = | body1 = | rightarm1 = | shorts1 = 000000 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | leftarm2 = FFE10A | body2 = FFE10A | rightarm2 = FFE10A | shorts2 = FFFFFF | socks2 = FFFFFF }} '''Nogometno društvo Bilje''' (kratica ''ND Bilje'') je slovenski nogometni klub. Klub trenutno nastopa v [[Druga slovenska nogometna liga|2. Slovenski nogometni ligi]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=ND BILJE|url=https://ndbilje.si/|website=ND Bilje|date=2025-08-09|accessdate=2025-08-06|language=sl-SI}}</ref> Njegov domači stadion je [[Stadion v Dolinci]], ali kot je tudi znan samo kot Stadion Bilje, ki se nahaja v športnem kompleksu pod imenom [[Športni park Bilje]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Bilje le dobile stadion, kot se šika|url=https://www.robin.si/sport/bilje-le-dobivajo-stadion-kot-se-sika/|website=Robin|date=2024-03-06|accessdate=2025-08-06|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina== Ustanovitev športnega društva v Biljah sega v leto 1945, medtem ko je nogometni klub v njegovem okviru zaživel leto pozneje. Po enoletnem samostojnem delovanju je leta 1947 prišlo do združitve z Adrio iz Mirna in s Šempetrom v skupni klub, ki pomeni predhodnika današnjega prvoligaša v Novi Gorici.<ref name=":0" /> Nogometni zanesenjaki so samostojen klub v Biljah ponovno obudili leta 1972 in od takrat naprej ta neprekinjeno deluje ter se športno in organizacijsko razvija.<ref name=":0" /> == Uvrstitve<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//2snl/Default.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica|url=https://mnzgorica.si/|website=www.mnzgorica.si|accessdate=2025-08-06}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PREDANI NOGOMETU ŽE 60 LET. - MNZ Koper|url=https://www.mnzkoper.com/|date=2018-08-07|accessdate=2025-08-06|language=en-US}}</ref> == {| class="wikitable sortable" |- ! width="100" | Sezona ! width="100" | Mesto ! width="200" | Liga |- | align="center" | 2010/2011 | align="center" | 5 | align="center" | [[EPNL]] |- | align="center" | 2011/2012 | align="center" | 1 | align="center" | [[EPNL]] |- | align="center" | 2012/2013 | align="center" | 14 | align="center" | [[3.SNL]]-Zahod |- | align="center" | 2013/2014 | align="center" | 1 | align="center" | [[EPNL]] |- | align="center" | 2014/2015 | align="center" | 3 | align="center" | [[3.SNL]]-Zahod |- | align="center" | 2015/2016 | align="center" | 6 | align="center" | [[3.SNL]]-Zahod |- | align="center" | 2016/2017 | align="center" | 4 | align="center" | [[3.SNL]]-Zahod |- | align="center" | 2017/2018 | align="center" | 1 | align="center" | [[3.SNL]]-Zahod |- | align="center" | 2018/2019 | align="center" | 9 | align="center" | [[2.SNL]] |- | align="center" | 2019/2020 | align="center" | 8 | align="center" | [[2.SNL]] |- | align="center" | 2020/2021 | align="center" | 6 | align="center" | [[2.SNL]] |- | align="center" | 2021/2022 | align="center" | 7 | align="center" | [[2.SNL]] |- | align="center" | 2022/2023 | align="center" | 9 | align="center" | [[2.SNL]] |- | align="center" |2023/2024 | align="center" |10 | align="center" |[[2.SNL]] |- | align="center" |2024/2025 | align="center" |11 | align="center" |[[2.SNL]] |- | align="center" |2025/2026 | align="center" |9 | align="center" |[[2.SNL]] |- | align="center" |2026/2027 | align="center" | | align="center" |[[2.SNL]] |} == Sklici == <references /> {{Nogomet v Sloveniji}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Bilje]] [[Kategorija:Bilje]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:ND Bilje| ]] j8a5pw10smd8g6udj3azdchwfdamer8 0 461397 6689020 6687707 2026-06-13T22:51:15Z ~2026-34772-03 261606 /* */ TADEJ POGAČAR SE JE RODIL NA KLANCU PRI KOMENDI, NE V ŽABARIJI. DRAGI LJUBLJANČANI NEHAJTE KRASTI LJUDI, KI NISO VAŠI!! TRENER PA JE BIL MIHA KONCILIJA, NE PAKONCILJA 6689020 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Klanec pri Komendi]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 256 tednov (in rekordnih 246 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]]<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 255 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.863 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 160iqfou4fh5tr705e9c995ei88r5r7 6689072 6689020 2026-06-14T07:30:44Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6689020|6689020]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-34772-03|~2026-34772-03]] ([[User talk:~2026-34772-03|pogovor]]) - takole se ne bomo šli, glej pogovor 6689072 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 256 tednov (in rekordnih 246 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 255 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.863 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] kjwobf52p5k9aet0chu6v8d9pugilof 6689073 6689072 2026-06-14T07:31:19Z Yerpo 8417 tn 6689073 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 256 tednov (in rekordnih 246 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 255 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.863 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] rmrxha65noytuqr4gs3pzwat6p097oq 0 468867 6688767 6637807 2026-06-13T12:18:34Z ~2026-34911-85 261577 /* Šolstvo */ 6688767 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Šempeter - Vrtojba|Občine Šempeter - Vrtojba]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == *[[Janez Gorkič]], duhovnik in salezijanec (1907, [[Vrtojba]] – 1990, [https://en.wikipedia.org/wiki/Lanuvio Lanuvio]) *[[Marko Polig]], duhovnik (1619, [[Vrtojba]] – 1669, [[Gorica]]) *[[Bernardin Godnič]], duhovnik, ki je 30 let deloval v Vrtojbi (1914, [[Komen]] – 1977, [[Vrtojba]]) *[[Kazimir Humar]], duhovnik, doktor teologije, publicist in kulturni delavec (1915, [[Vrtojba]] – 2001) *[[Jožef Korošak]], pater Bruno, frančiškan, nabožni pisatelj, poliglot, profesor (1920, [[Maribor]] – 2015, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Viktor Kos]], duhovnik (1899, [[Podmelec]] – 1987, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jožko Kragelj]], publicist, pisatelj, duhovnik, prevajalec, kot župnik služboval v Vrtojbi v letih 1977–1979 (1919, [[Most na Soči]]) *[[Mirko Brumat]], narodni delavec, publicist, duhovnik, teolog (1897, [[Šempeter pri Gorici]] – 1950, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Alfonz Berbuč]], nabožni pisec, cerkveni organizator, duhovnik (1892, [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] – 1957, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Catta Hieronim]], prvi goriški arhidiakon, duhovnik (neznano – 1589, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Matej Cerniz]], duhovnik, cerkveni govornik, pridigar, teolog (1752, [[Šempeter pri Gorici]] – 1837, [[Gorica]]) *[[Silvester Česnik]], duhovnik in misijonar (1941, [[Lokavec]] – 2006, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Alojz Filipič]], duhovnik, naravoslovec (1888, [[Ravnica]] – 1963, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jožef Cusani]], nabožni pisatelj (1702, [[Šempeter pri Gorici]] – neznano) *[[Franc Rupnik]], zgodovinar, duhovnik (1924, [[Zalog pri Črnem Vrhu]] – 2004, [[Šempeter pri Gorici]]) == Šport == *[[Primož Bačar]], košarkar (1968, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Bojan Đukić]], nogometaš (1986, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Valter Birsa]], nogometaš (1986, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Tim Matavž]], nogometaš (1989, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Tomaž Bolčina]], košarkar (1994, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Gregor Jerončić]], odbojkaš (1974, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Pavel Bone]], kajakaš na divjih vodah, izdelovalec čolnov (1932, [[Bate]] – 1998, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Luka Božič]], kanuist, kajakaš (1991, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Peter Podgornik]], alpinist, živi in deluje v Šempetru pri Gorici (1958, [[Postojna]]) *[[Miha Perat]], plesni učitelj, tekmovalni plesalec, podjetnik, špotnik (1987, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Miro Perat]], plesni učitelj, tekmovalni plesalec, podjetnik, športnik (1975, [[Šempeter pri Gorici]]) == Umetnost == *[[Rafael Nemec]], akademski slikar in restavrator (1914, [[Vrtojba]] – 1993, [[Šempeter pri Gorici]]) *Franc Faganel, restavrator (1903, [[Vrtojba]] – 1977, [[Vrtojba]]) *[[Maks Fabiani]], arhitekt, urbanist, izumitelj, profesor, slikar, filozof in pisatelj, pustil svoj pečat tudi v Šempetru (1865, [[Kobdilj]] – 1962, [[Gorica]]) *[[Ivan Filli]], slikar (1923, [[Tolmin]] – 1973, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Mirt Komel]], filozof, pisatelj, prevajalec (1980, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Silvester Komel]], akademski slikar, od 1968–80 deloval kot likovni pedagog na osnovni šoli v Šempetru pri Gorici (1931, [[Rožna Dolina]] – 1983, [[Rožna Dolina]]) *[[Vinko Korošak]], publicist, pisatelj (1934, [[Okoslavci]]), živi v Šempetru pri Gorici *[[Negovan Nemec]], akademski kipar, naredil kip diverzantom v Šempetru pri Gorici (1947, [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Vincenc Lapanja]], rezbar, slikar samouk, poslikal cerkev v Šempetru pri Gorici (1886, [[Ponikve]] – 1966, [[Spodnja Idrija]]) *[[Tone Kralj]], kipar, slikar in grafik, poslikal cerkev v Vrtojbi (1900, [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]] – 1975, [[Spodnja Idrija]]) *[[Hubert Bergant]], orglist, cembalist, glasbeni pedagog (1934, [[Kamnik]] – 1999, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Metka Cotič]], filozofinja, umetnostna zgodovinarka, pisateljica (1957, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Radoš Bolčina]], igralec (1965, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Marjan Bažato]], fotograf (1955, [[Jesenice]] – 1996, [[Hum]]) *[[Ivan Rob]], pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik, osnovno šolo obiskoval v Šempetru pri Gorici in ta je danes poimenovana po njem (1908, [[Trst]] – 1943, [[Velika Ligojna]]) *[[Ivan Primožič]], slikar, restavrator (1898, [[Srpenica]] – 1971, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Rudi Šturm]], akademski slikar (1926, [[Vrsno]] – 1982, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Slavko Furlan]], akademski slikar (1952, [[Šempeter pri Gorici]] – 2007, [[Šempeter pri Gorici]]) == Pravo, uprava in politika == *[[Jordan Gorjan]], politični delavec (1896, [[Vrtojba]] – 1960, [[Sežana]]) *[[Ivan Mermolja]], politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem (1875, [[Vrtojba]] – 1943, [[Nemška vas, Ribnica]]) *[[Eva Irgl]], poslanka, televizijska voditeljica, kolumnistka, političarka (1976, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Franc Coronini]], grof, politik, deželni glavar (1833, [[Gorica]] – 1901, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Anton Domicelj]], politik, publicist, duhovnik (1834, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1892, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Borut Pahor]], politik, predsednik Republike Slovenije, nekdanji predsednik vlade, odraščal v Šempetru pri Gorici (1963, [[Postojna]]) *[[Franc Jožef I.]], avstrijski cesar, ogrski kralj, otroški prijatelj Franca Coroninija, ki ga je štirikrat obiskal v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici (1830, [[Dunaj]] – 1916, [[Dunaj]]) == Vojska== *[[Ulisse Scarpetta]], vojak (1887, [[Piacenza]] – 1917, [[Vrtojba]]) == Znanost in tehnika == *[[Antonio Abetti]], matematik, inženir in astronom (1846, [[Šempeter pri Gorici]] – 1928, [[[https://en.wikipedia.org/wiki/Arcetri Arcetri]]]) *[[Aleš Nemec]], strojni inženir in gospodarstvenik (1944, [[Vrtojba]] – avgust 2010) == Gospodarstvo == *[[Anton Obizzi]], lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici (1843, [[Vrtojba]] – 1916, [[Gorica]]) *[[Franc Pegan]], agronom, gospodarski organizator, pokopan v Šempetru pri Gorici (1897, [[Gabrje]] – 1973, [[Pristava]]) *[[Evgen Arčon]], sadjar (1908, [[Volčja Draga]] – 1979, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Alojz Bizjak]], sadjar (1904, [[Šempeter pri Gorici]] – neznano) == Humanistika == *[[Franc Gorkič]], narodni in kulturni delavec, urednik ter zaslužni čitalničar (1888, [[Vrtojba]] – 1972, [[Vrtojba]]) *[[Slavko Humar]], komercialist (1924, [[Vrtojba]]) *[[Janez Boštjančič]], publicist (1844, [[Vrtojba]] – 1892) *[[Ana Geršak]], literarna kritičarka, urednica, prevajalka (1983, [[Šempeter pri Gorici]) *[[Ivan Jermol]], kulturni delavec (1932, [[Tolmin]] – 2003, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Tino Mamić]], novinar, urednik, zgodovinar (1972, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanislav Bačar]], bibliofil, ključavničar (1938, [[Ljubljana]] – 2012, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Nace Novak]], novinar (1971, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Anton Vuk]], zadružnik in prosvetni delavec (1883, [[Miren]] – 1967, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Janko Kralj]], družbenopolitični delavec in urednik (1916, [[Šentjur]] – 1979, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jan Ciglenečki]], filozof (1980, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Zdravko Valentin Jelinčič]], pesnik in strokovni pisatelj, nekaj let služboval v Šempetru pri Gorici (1921, [[Črni vrh]]) *[[Joško Žigon]], kulturni delavec, računovodja (1900, [[Zagrajec]] – 1981, [[Vrtojba]]) *[[Jože Srebrnič]], grafik in esperantist (1902, [[Solkan]] – 1992) *[[Egon Pelikan]], zgodovinar (1963, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Renato Podbersič]], zgodovinar (1971, [[Šempeter pri Gorici]]) == Zdravstvo == *[[Jože Andlovic]], aplinist, gorski reševalec, deloval kot kirurg specialist v splošni bolnišnici v Šempetru (1923, [[Ljubljana]] – 2011, [[Gradišče nad Prvačino]]) *[[Marija Jamšek]], lekarnarica (1903, [[Ajdovščina]] – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Franc - Radko Jerčič]], zdravnik, ginekolog, porodničar (1914, [[Dobravlje, Ajdovščina]] – 2007, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Milan Miklavčič]], psihiater, poučeval na srednji medicinski šoli v Šempetru pri Gorici (1920, [[Ljubljana]] – 1990, [[Rakek]]) *[[Franc Derganc]], kirurg, ortoped, medicinski pisec, po lastni želji pokopan v Šempetru pri Gorici, po njem se tudi imenuje tamkajšnja bolnišnica (1911, [[Ljubljana]] – 1973, [[Ljubljana]]) *[[Marjan Koršič]], zdravnik, ortoped (1920, [[Gorica]] – 1988, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Vasja Klavora]], kirurg (1936, [[Ljubljana]]) *[[Patricija Peršolja]], pisateljica, logopedinja, surdopedagoginja (1967, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jožef Valentinčič]], zdravnik, tigrovec, deloval v šempetrski bolnišnici (1915, [[Kozaršče]] – 1989, [[Nova Gorica]]) == Šolstvo == *[[Štefan Kemperle]], folklorist, učitelj, služboval kot kaplan v Šempetru v letih 1757-1761 (okoli 1729, predvidoma v [[Hudajužna]] – 1789, [[Gorica]]) *[[Franjo Klavora]], šolnik, posvetni delavec (1899, [[Bovec]] – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Ivan Kosovel]], filozof, profesor, docent na fakulteti (1952, [[Ljubljana]] – 2000, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Vekoslav Mlekuž]], urednik, učitelj (1898, [[Bovec]] – 1974, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanko Murovec]], učitelj, kulturni delavec (1906, [[Podmelec]] – 1982, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Andrej Žnidarčič]], narodni buditelj, šolnik, duhovnik (1835, [[Gradišče nad Prvačino]] – 1913, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Josip Balič]], učitelj, kulturni zgodovinar (1854, [[Šempeter pri Gorici]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Černic]], učitelj, urednik, založnik, zborovodja in narodni buditelj (1845, [[Šempeter pri Gorici]] – 1886, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Franjo Klavora]], šolnik, posvetni delavec (1899, [[Bovec]] – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Ana Toroš]], univerzitetna profesorica, pesnica, raziskovalka (1978, [[Šempeter pri Gorici]]) *[https://usrfvg.gov.it/it/home/menu/uffici/ufficio-scuole-slovene/accordi-bilaterali/index.html Lara Pižent], profesorica slovenščine, pedagoška svetovalka za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji (1980, [[Šempeter pri Gorici]]) == Viri in literatura == *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Šempeter - Vrtojba]] [[Kategorija:Občina Šempeter - Vrtojba]] 8pw5o5jh7qbyr5zr8h6fqi53h2du35f 6688795 6688767 2026-06-13T14:41:48Z A09 188929 -zp 6688795 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Šempeter - Vrtojba|Občine Šempeter - Vrtojba]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == *[[Janez Gorkič]], duhovnik in salezijanec (1907, [[Vrtojba]] – 1990, [[Lanuvio]]) *[[Marko Polig]], duhovnik (1619, [[Vrtojba]] – 1669, [[Gorica]]) *[[Bernardin Godnič]], duhovnik, ki je 30 let deloval v Vrtojbi (1914, [[Komen]] – 1977, [[Vrtojba]]) *[[Kazimir Humar]], duhovnik, doktor teologije, publicist in kulturni delavec (1915, [[Vrtojba]] – 2001) *[[Jožef Korošak]], pater Bruno, frančiškan, nabožni pisatelj, poliglot, profesor (1920, [[Maribor]] – 2015, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Viktor Kos]], duhovnik (1899, [[Podmelec]] – 1987, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jožko Kragelj]], publicist, pisatelj, duhovnik, prevajalec, kot župnik služboval v Vrtojbi v letih 1977–1979 (1919, [[Most na Soči]]) *[[Mirko Brumat]], narodni delavec, publicist, duhovnik, teolog (1897, [[Šempeter pri Gorici]] – 1950, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Alfonz Berbuč]], nabožni pisec, cerkveni organizator, duhovnik (1892, [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] – 1957, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Catta Hieronim]], prvi goriški arhidiakon, duhovnik (neznano – 1589, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Matej Cerniz]], duhovnik, cerkveni govornik, pridigar, teolog (1752, [[Šempeter pri Gorici]] – 1837, [[Gorica]]) *[[Silvester Česnik]], duhovnik in misijonar (1941, [[Lokavec]] – 2006, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Alojz Filipič]], duhovnik, naravoslovec (1888, [[Ravnica]] – 1963, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jožef Cusani]], nabožni pisatelj (1702, [[Šempeter pri Gorici]] – neznano) *[[Franc Rupnik]], zgodovinar, duhovnik (1924, [[Zalog pri Črnem Vrhu]] – 2004, [[Šempeter pri Gorici]]) == Šport == *[[Primož Bačar]], košarkar (1968, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Bojan Đukić]], nogometaš (1986, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Valter Birsa]], nogometaš (1986, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Tim Matavž]], nogometaš (1989, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Tomaž Bolčina]], košarkar (1994, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Gregor Jerončić]], odbojkaš (1974, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Pavel Bone]], kajakaš na divjih vodah, izdelovalec čolnov (1932, [[Bate]] – 1998, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Luka Božič]], kanuist, kajakaš (1991, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Peter Podgornik]], alpinist, živi in deluje v Šempetru pri Gorici (1958, [[Postojna]]) *[[Miha Perat]], plesni učitelj, tekmovalni plesalec, podjetnik, špotnik (1987, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Miro Perat]], plesni učitelj, tekmovalni plesalec, podjetnik, športnik (1975, [[Šempeter pri Gorici]]) == Umetnost == *[[Rafael Nemec]], akademski slikar in restavrator (1914, [[Vrtojba]] – 1993, [[Šempeter pri Gorici]]) *Franc Faganel, restavrator (1903, [[Vrtojba]] – 1977, [[Vrtojba]]) *[[Maks Fabiani]], arhitekt, urbanist, izumitelj, profesor, slikar, filozof in pisatelj, pustil svoj pečat tudi v Šempetru (1865, [[Kobdilj]] – 1962, [[Gorica]]) *[[Ivan Filli]], slikar (1923, [[Tolmin]] – 1973, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Mirt Komel]], filozof, pisatelj, prevajalec (1980, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Silvester Komel]], akademski slikar, od 1968–80 deloval kot likovni pedagog na osnovni šoli v Šempetru pri Gorici (1931, [[Rožna Dolina]] – 1983, [[Rožna Dolina]]) *[[Vinko Korošak]], publicist, pisatelj (1934, [[Okoslavci]]), živi v Šempetru pri Gorici *[[Negovan Nemec]], akademski kipar, naredil kip diverzantom v Šempetru pri Gorici (1947, [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Vincenc Lapanja]], rezbar, slikar samouk, poslikal cerkev v Šempetru pri Gorici (1886, [[Ponikve]] – 1966, [[Spodnja Idrija]]) *[[Tone Kralj]], kipar, slikar in grafik, poslikal cerkev v Vrtojbi (1900, [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]] – 1975, [[Spodnja Idrija]]) *[[Hubert Bergant]], orglist, cembalist, glasbeni pedagog (1934, [[Kamnik]] – 1999, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Metka Cotič]], filozofinja, umetnostna zgodovinarka, pisateljica (1957, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Radoš Bolčina]], igralec (1965, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Marjan Bažato]], fotograf (1955, [[Jesenice]] – 1996, [[Hum]]) *[[Ivan Rob]], pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik, osnovno šolo obiskoval v Šempetru pri Gorici in ta je danes poimenovana po njem (1908, [[Trst]] – 1943, [[Velika Ligojna]]) *[[Ivan Primožič]], slikar, restavrator (1898, [[Srpenica]] – 1971, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Rudi Šturm]], akademski slikar (1926, [[Vrsno]] – 1982, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Slavko Furlan]], akademski slikar (1952, [[Šempeter pri Gorici]] – 2007, [[Šempeter pri Gorici]]) == Pravo, uprava in politika == *[[Jordan Gorjan]], politični delavec (1896, [[Vrtojba]] – 1960, [[Sežana]]) *[[Ivan Mermolja]], politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem (1875, [[Vrtojba]] – 1943, [[Nemška vas, Ribnica]]) *[[Eva Irgl]], poslanka, televizijska voditeljica, kolumnistka, političarka (1976, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Franc Coronini]], grof, politik, deželni glavar (1833, [[Gorica]] – 1901, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Anton Domicelj]], politik, publicist, duhovnik (1834, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1892, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Borut Pahor]], politik, predsednik Republike Slovenije, nekdanji predsednik vlade, odraščal v Šempetru pri Gorici (1963, [[Postojna]]) *[[Franc Jožef I.]], avstrijski cesar, ogrski kralj, otroški prijatelj Franca Coroninija, ki ga je štirikrat obiskal v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici (1830, [[Dunaj]] – 1916, [[Dunaj]]) == Vojska== *[[Ulisse Scarpetta]], vojak (1887, [[Piacenza]] – 1917, [[Vrtojba]]) == Znanost in tehnika == *[[Antonio Abetti]], matematik, inženir in astronom (1846, [[Šempeter pri Gorici]] – 1928, [[Arcetri]]) *[[Aleš Nemec]], strojni inženir in gospodarstvenik (1944, [[Vrtojba]] – avgust 2010) == Gospodarstvo == *[[Anton Obizzi]], lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici (1843, [[Vrtojba]] – 1916, [[Gorica]]) *[[Franc Pegan]], agronom, gospodarski organizator, pokopan v Šempetru pri Gorici (1897, [[Gabrje]] – 1973, [[Pristava]]) *[[Evgen Arčon]], sadjar (1908, [[Volčja Draga]] – 1979, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Alojz Bizjak]], sadjar (1904, [[Šempeter pri Gorici]] – neznano) == Humanistika == *[[Franc Gorkič]], narodni in kulturni delavec, urednik ter zaslužni čitalničar (1888, [[Vrtojba]] – 1972, [[Vrtojba]]) *[[Slavko Humar]], komercialist (1924, [[Vrtojba]]) *[[Janez Boštjančič]], publicist (1844, [[Vrtojba]] – 1892) *[[Ana Geršak]], literarna kritičarka, urednica, prevajalka (1983, [[Šempeter pri Gorici]) *[[Ivan Jermol]], kulturni delavec (1932, [[Tolmin]] – 2003, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Tino Mamić]], novinar, urednik, zgodovinar (1972, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanislav Bačar]], bibliofil, ključavničar (1938, [[Ljubljana]] – 2012, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Nace Novak]], novinar (1971, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Anton Vuk]], zadružnik in prosvetni delavec (1883, [[Miren]] – 1967, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Janko Kralj]], družbenopolitični delavec in urednik (1916, [[Šentjur]] – 1979, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jan Ciglenečki]], filozof (1980, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Zdravko Valentin Jelinčič]], pesnik in strokovni pisatelj, nekaj let služboval v Šempetru pri Gorici (1921, [[Črni vrh]]) *[[Joško Žigon]], kulturni delavec, računovodja (1900, [[Zagrajec]] – 1981, [[Vrtojba]]) *[[Jože Srebrnič]], grafik in esperantist (1902, [[Solkan]] – 1992) *[[Egon Pelikan]], zgodovinar (1963, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Renato Podbersič]], zgodovinar (1971, [[Šempeter pri Gorici]]) == Zdravstvo == *[[Jože Andlovic]], aplinist, gorski reševalec, deloval kot kirurg specialist v splošni bolnišnici v Šempetru (1923, [[Ljubljana]] – 2011, [[Gradišče nad Prvačino]]) *[[Marija Jamšek]], lekarnarica (1903, [[Ajdovščina]] – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Franc - Radko Jerčič]], zdravnik, ginekolog, porodničar (1914, [[Dobravlje, Ajdovščina]] – 2007, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Milan Miklavčič]], psihiater, poučeval na srednji medicinski šoli v Šempetru pri Gorici (1920, [[Ljubljana]] – 1990, [[Rakek]]) *[[Franc Derganc]], kirurg, ortoped, medicinski pisec, po lastni želji pokopan v Šempetru pri Gorici, po njem se tudi imenuje tamkajšnja bolnišnica (1911, [[Ljubljana]] – 1973, [[Ljubljana]]) *[[Marjan Koršič]], zdravnik, ortoped (1920, [[Gorica]] – 1988, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Vasja Klavora]], kirurg (1936, [[Ljubljana]]) *[[Patricija Peršolja]], pisateljica, logopedinja, surdopedagoginja (1967, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Jožef Valentinčič]], zdravnik, tigrovec, deloval v šempetrski bolnišnici (1915, [[Kozaršče]] – 1989, [[Nova Gorica]]) == Šolstvo == *[[Štefan Kemperle]], folklorist, učitelj, služboval kot kaplan v Šempetru v letih 1757-1761 (okoli 1729, predvidoma v [[Hudajužna]] – 1789, [[Gorica]]) *[[Franjo Klavora]], šolnik, posvetni delavec (1899, [[Bovec]] – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Ivan Kosovel]], filozof, profesor, docent na fakulteti (1952, [[Ljubljana]] – 2000, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Vekoslav Mlekuž]], urednik, učitelj (1898, [[Bovec]] – 1974, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanko Murovec]], učitelj, kulturni delavec (1906, [[Podmelec]] – 1982, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Andrej Žnidarčič]], narodni buditelj, šolnik, duhovnik (1835, [[Gradišče nad Prvačino]] – 1913, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Josip Balič]], učitelj, kulturni zgodovinar (1854, [[Šempeter pri Gorici]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Černic]], učitelj, urednik, založnik, zborovodja in narodni buditelj (1845, [[Šempeter pri Gorici]] – 1886, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Franjo Klavora]], šolnik, posvetni delavec (1899, [[Bovec]] – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Ana Toroš]], univerzitetna profesorica, pesnica, raziskovalka (1978, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Lara Pižent]], profesorica slovenščine, pedagoška svetovalka (1980, [[Šempeter pri Gorici]]) == Viri in literatura == *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Šempeter - Vrtojba]] [[Kategorija:Občina Šempeter - Vrtojba]] s1q2072j992l0fhjfcnd3jxdrhlkmxd 0 470529 6688925 6437474 2026-06-13T18:42:32Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Kazan]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688925 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kazanski kremelj | native_name = Казанский Кремль | native_language = | image = <!-- WD --> | image_size = 300 | caption = Kazanski kremelj | location = [[Kazan]],<br> {{RUS}} <br> [[Slika:Flag of Tatarstan.svg|23px]] [[Tatarstan]] | area = | built = 10.-16. stoletje<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/832701265|title=Kazanʹ: portret v stile impressionizma|last=Sergeĭ|first=Sokolov|isbn=9785922204088|edition=2|location=Kazan|oclc=832701265}}</ref> | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = WHS | designation1_offname = Zgodovinski in kulturni kompleks Kazanskega kremlja | designation1_date = 2000 <small>(24. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/980 980] | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{RUS}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} '''Kazanski kremelj''' ({{jezik-ru|Казанский Кремль|Kazanskij Kreml'}}, [[tatarsko]] Казан кирмәне, ''Kazan kirmәne'') je največja ruska zgodovinska [[citadela]]. Zgrajen je bil na zahtevo carja [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] na ruševinah nekdanjega gradu [[Kazanski kanat|kazanskih]] [[Seznam kazanskih kanov|kanov]]. Leta 2000 je bil razglašen za mesto svetovne dediščine. ==Spomeniki== [[Slika:Kazan Kremlin Annunciation Cathedral 08-2016.jpg|thumb|200px|left|Stolnica Marijinega oznanjenja (1561–1562)]] V Kazanskem kremlju je veliko starih zgradb. Najstarejša je stolnica [[Marijino oznanjenje|Marijinega oznanjenja]] (1554-1562), edina ruska cerkev iz 16. stoletja s šestimi nadstropji in petimi [[apsida]]mi. Kot večina kazanskih zgradb iz tega obdobja je zgrajena iz svetlega lokalnega [[peščenjak]]a in ne iz [[Opeka|opeke]]. Gradnjo kamnitega Kazanskega kremlja je car zaupal [[pskov]]skima [[arhitekt]]oma Postniku Jakovlevu in Ivanu Širjajevu, imenovanemu Barma. Zvonik stolnice je imel na zahtevo Ivana Groznega pet nadstropij in bil podoben zvoniku Ivana Velikega v [[Moskva|Moskvi]]. Sovjeti so ga leta 1930 podrli. Najbolj opazna znamenitost Kazanskega kremlja je [[Sujumbikin stolp]], zgrajen verjetno v obdobju [[Peter Veliki|Petra Velikega]]. Dobro znana legenda povezuje stolp s [[Sujumbike]], zadnjo vladarico [[Kazanski kanat|Kazanskega kanata]]. Druga prepoznavna zgradba je (''Spasski'') Odrešenikov stolp na južnem robu kremlja, ki služi kot glavni vhod v kremelj. Stolp je dobil ime po bližnjem samostanu Spasski. K samostanskim zgradbam spadata cerkev sv. Nikolaja (1560. leta, štiri nadstropja) in ''stolnica Odrešenikove preobrazbe'' (1590. leta, šest nadstropij). Cerkvi sta bili v Stalinovem obdobju porušeni. Zanimivi so tudi snežno beli tolpi in obzidje iz 16. in 17. stoletja, ki so bili kasneje obnovljeni. Nedavno sta bili ponovno zgrajeni mošeja Qol-Şärif in Guvernerjeva hiša, zgrajena po načrtih Konstantina Thona, ki je zdaj palača predsednika [[Republika Tatarstan|republike Tatarstan]]. Za palačo velja, da stoji na mestu nekdanje kanove palače. Med predsednikovo palačo in Sujumbikinim stolpom je palačna cerkev, zgrajena na temeljih srednjeveške mošeje. Na severnem obzidju kremlja je še en vhodni stolp, tako imenovani Tajni stolp. Ime je dobil po tajnem vodnjaku v njem. Vhod je namenjen samo pešcem in vozilom na nujnih vožnjah. [[Slika:Вид на кремль.jpg|thumb|center|800px|Kazanski kremelj]] ==Galerija== <gallery> Slika:Kazan Kremlin Soyembika Tower 08-2016 img2.jpg|[[Sujumbikin stolp]] Slika:Transfiguration_tower.jpg|Stolp samostana Odrešenikove preobrazbe Slika:Kazan Kremlin Taynitskaya Tower 08-2016.jpg|Tajni stolp Slika:Kazan Kremlin Spasskaya Tower 08-2016 img1.jpg|Stolp Spasskaja Slika:The_northern_housing_of_the_Artillery_Court.jpg|Severno pročelje Topniškega dvora Slika:The_eastern_wall_of_the_Kazan_Kremlin.jpg|Vzhodno obzidje Kazanskega kremlja Slika:Kazan Kremlin Presidential Palace 08-2016.jpg|Guvernerjeva palača/Palača predsednika republike Tatarstan Slika:Kazan Kremlin exterior view 08-2016 img3.jpg|Panorama Kazanskega kremlja Slika:Могилы казанских ханов в Кремле; 2009.jpg|Grobnice kazanskih kanov Slika:Э. Турнерелли. Казанская крепость.jpg|Kazanski kremelj leta 1839 Slika:%D0%9E%D0%B1%D1%89%D0%B8%D0%B9_%D0%B2%D0%B8%D0%B4_%D0%9A%D1%80%D0%B5%D0%BC%D0%BB%D1%8F._%D0%9A%D0%B0%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D1%8C.2.1894.jpg| Kazanski kremelj leta 1911 Slika:Kazan Kremlin House church.jpg|Cerkev Kazanskega kremlja Slika:3Preobrazhensky.jpg|Samostan Odrešenikove preobrazbe iz 19. stoletja Slika:1Preobrazhensky.jpg|Notranjost Kazanskega kremlja v zgodnjem 20. stoletju Slika:Kazan Kremlin Bezymyannaya Tower and Cannon Yard 08-2016.jpg|Južno pročelje Topniškega dvora Slika:Kazan Kremlin Qolsharif Mosque 08-2016 img2.jpg|Mošeja Kul-arif </gallery> ==Sklic== {{sklici|2}} ==Vir== {{refbegin|2}} * Соколов С.В. Казань. ''Портрет в стиле импрессионизма''. Казань: Отечество, 2011. str. 46-52. ISBN 978-5-9222-0408-8. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] t9mz6avk6spu99r6drdsomcgh4f8iqt 0 470534 6688928 5308365 2026-06-13T18:43:19Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Kazan]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688928 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kazan Kremlin Soyembika Tower 08-2016 img1.jpg|250px|thumb|Sujumbikin stolp]] Poševni '''Sujumbikin stolp''' ([[Tatarščina|tatarsko]] Сөембикә манарасы, Söembikə manarası, [[Ruščina|rusko]] Ба́шня Сююмбикэ́, Bašnja Sujumbike) ali '''Kanova mošeja''' je verjetno najbolj znana in prepoznavna zgradba v [[Kazan]]u, [[Tatarstan]], [[Rusija]]. Nekoč je bil najvišja zgradba [[Kazanski kremelj|Kazanskega kremlja]]. Na začetku 20. stoletja je bil odklon vrha stolpa ocenjen na 194 cm. V 1930. in 1990. letih so stolp utrdili in nagibanje ustavili. Datum postavitve stolpa je zavit v skrivnosti. Več znanstvenikov ga datira na prelom 18. stoletja, ko so stolpi v Rusiji postali izredno priljubljeni. [[Slika:Kazan Soyembika.jpg|thumb|levo|Sujumbikin stolp ima šest nadstropij; visok je 58 m]] Ena od [[Legenda|legend]] pravi, da so stolp postavili umetniki [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] več kot stoletje prej in v samo tednu dni. Po legendi se je z najvišjega nadstropja stolpa vrgla [[Kazanski kanat|kazanska]] kraljica [[Sujumbike]], po kateri je stolp dobil ime. Legenda nima nobene zveze z resnično zgodovino stolpa, ker so [[Rusi]] po osvojitvi Kazana leta 1551 Sujumbike ujeli in preselili v [[Kasimov]], kjer je nekaj let kasneje umrla. Razen tega je samomor v [[islam]]u nedopusten greh. Legenda je priljubljena že od zgodnjega 18. stoletja. Nekatere zgodbe gredo še dlje in pravijo, da je stolp edina preostala zgradba predruske [[Tatari|tatarske]] citadele. V [[Carska Rusija|carskem obdobju]] je bil na vrhu stolpa dvoglavi ruski orel, ki so ga [[boljševiki]] zamenjali z rdečo zvezdo. Trenutno je na njem muslimanski polmesec. V zgodnjem 20. stoletju je arhitekt Aleksej Šušev reproduciral obris Sujumbikinega stolpa na Kazanski železniški postaji v [[Moskva|Moskvi]]. ==Vir== {{refbegin|1}} * Соколов С.В. ''Казань. Портрет в стиле импрессионизма''. Казань: Отечество, 2011. str. 51-52. ISBN 978-5-9222-0408-8. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] 90zjurx2x3ypoanksk01091h6ktsx5z 0 477970 6688924 5711580 2026-06-13T18:42:24Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Kazan]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688924 wikitext text/x-wiki [[slika:Kazan-metro-Logo.svg|thumb|Logotip]] '''Kazanska podzemna železnica''' ({{lang-ru|Каза́нское метро́}}; {{lang-tt|Казан метросы}}) je sistem javne [[Podzemna železnica|podzemne železnice]], ki oskrbuje mesto [[Kazan]] v [[Rusija|ruski]] avtonomni republiki [[Tatarstan]]. Trenutno ga sestavlja ena proga v dolžini 16,7 km z enajstimi postajami, odprta leta 2005, v dolgoročnem načrtu pa so še druge proge. S sistemom upravlja občinsko podjetje MetroElektroTrans (МетроЭлектроТранс). V letu 2018 je prepeljal 29 milijonov potnikov.<ref>{{navedi dokument |title=Основные технико-эксплуатационные характеристики метрополитенов за 2018 год |publisher=Mednarodno združenje Metro |accessdate=2020-04-20}}</ref> V začetku so na progi vozile kompozicije 81-553.3/554.3/555.3 »Kazan« s kapaciteto 250 potnikov, ki jih je zgradilo podjetje Vagonmaš iz [[Sankt Peterburg]]a v sodelovanju s češkim podjetjem Škoda Dopravní technika.<ref>{{navedi revijo |author=Еfimov, P.V. |title=О конструктивных особенностях поезда для Казанского метрополитена |journal=Метро и тоннели |year=2004 |issue=3}}</ref> 11 vlakom te serije se je do januarja 2013 pridružilo še devet kompozicij serije 81-740.1/741.1 »Rusič« podjetja Metrovagonmaš iz [[Mističi|Mističev]] s kapaciteto 350 potnikov, kakršni so bili že v uporabi tudi na podzemnih železnicah [[Moskovska podzemna železnica|v Moskvi]] in [[podzemna železnica Sofije|Sofiji]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.business-gazeta.ru/article/73557 |title=В Казань доставлены обещанные «Метровагонмаш» 9 вагонов метро «Русич», 6 уже на линии, три запустят в январе |trans-title=Metrovagonmaš je dostavil obljubljenih 9 podzemnih kompozicij Rusič, šest jih je že v uporabi, tri bodo zagnane januarja |language=ru |date=2013-01-21 |work=БИЗНЕС Online |accessdate=2020-04-20}}</ref> [[slika:Kazan metro map.svg|thumb|260px|center|Zemljevid Kazanske podzemne železnice z osrednjo progo (Centralnaja) in načrtovano progo Savinovskaja]] == Zgodovina == Sistem je bil načrtovan že v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] v začetku 1980. let, a je bil projekt ustavljen zaradi zloma sovjetskega gospodarstva leta 1986. Deset let kasneje je tatarstanska delegacija, ki jo je poslal predsednik [[Mintimer Šajmijev]], uspela prepričati oblasti v Moskvi, da Kazan znova uvrstijo na delovni seznam ruskih mest, kjer bi bil smiseln projekt izgradnje podzemne železnice. Ko je takratni ruski predsednik [[Boris Jelcin|Jelcin]] leta 1996 obiskal Kazan, so ga republiški pogajalci uspeli prepričati, da je obljubil pokroviteljstvo zvezne vlade. Tatarstan je nato znova zagnal projekt v ocenjeni vrednosti 58 milijard [[Ruski rubelj|rubljev]] financiranja, kljub kritikam, da bi bilo zvezni denar bolje porabiti za nujnejše potrebe. Jelcinov naslednik [[Vladimir Putin]] je financiranje projekta vključil v zvezni program modernizacije mesta ob proslavi njegove 1000. obletnice (»Kazan Millenium«).<ref name="Buharajev2006">{{navedi knjigo |last=Buharajev |first=Ravil |title=Tatarstan: A 'Can-Do' Culture: President Mintimer Shaimiev and the Power of Common Sense |year=2006 |publisher=Global Oriental |isbn=978-90-04-21355-5 |pages=80–82}}</ref> Kljub oviram – težavni [[geologija|geološki]] podlagi, tehnološkim, logističnim in finančnim zapletom – je bil prvi odsek v dolžini 7 km s petimi postajami odprt 27. avgusta 2005.<ref name="Buharajev2006"/> Kasneje je bil večkrat podaljšan, med drugim konec leta 2010 do postaje Kozja svoboda, s čimer je povezal tudi del Kazana na drugi strani reke [[Kazanka (reka)|Kazanke]].<ref>{{navedi novice |url=https://kazved.ru/news/society/30-12-2010/stantsiya-metro-kozya-sloboda-pervym-passazhirom-stal-prezident-4743366 |title=Станция метро «Козья слобода»: первым пассажиром стал президент |trans-title=Postaja podzemne železnice »Kozja svoboda«: predsednik je bil prvi potnik |work=Kazanskije vedomosti |date=2010-12-30 |accessdate=2020-04-20}}</ref> == Postaje == <gallery widths="220"> Slika:Aviatozelesh qazan metro.jpg|Aviastrotelnaja (Авиастроительная) Slika:Tonyak vokzal qazan metro.jpg|Severni vokzal (Северный вокзал) Slika:Yashleq qazan metro.jpg|Jašlek (Яшьлек) Slika:KAZAN METRO kozia sloboda.jpg|Kozja svoboda (Козья слобода) Slika:Kazan Metro Kremlevskaya 08-2016 img1.jpg|Kremljevskaja (Кремлёвская) Slika:Kazan Metro TukaySquare 08-2016.jpg|Trg Tukaj (Площадь Тукая) Slika:Kazan Metro Sukonnaya Sloboda 08-2016 img2.jpg|Sukonaja svoboda (Суконная слобода) Slika:Kazan Metro Ametiyevo Station.jpg|Ametijevo (Аметьево) Slika:Kazan Metro Ametiyevo Station Outside.jpg|Zunanjost postaje Ametijevo Slika:Kazan Metro Gorki Station.jpg|Gorki (Горки) Slika:Kazan Metro ProspektPobedy 08-2016.jpg|Prospekt Pobedi (Проспект Победы) Slika:Dubravnaya.jpg|Dubravnaja (Дубравная) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.kazanmetro.ru/}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] [[Kategorija:Podzemna železnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2005]] [[Kategorija:Železnica v Rusiji]] rlkg1hg6lxiowbw9nw4re9eyct1v9pf 0 478459 6688926 6573638 2026-06-13T18:42:46Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Kazan]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letališče | name = Mednarodno letališče Kazan | nativename = Qazan Xalıqara Aeroportı / Казан Халыкара Аэропорты | nativename-r = Международный аэропорт Казань | image = Kazan_Airport_logo.png | image-width = 125 | image2 = Привокзальная площадь аэропорта Казань.JPG | image2-width = 250 | IATA = KZN | ICAO = UWKD | pushpin_map = Ruski Tatarstan#Evropska Rusija#Evropa | pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Tatarstanu##Lokacija letališča v Rusiji##Lokacija letališča v Evropi | pushpin_label = KZN | pushpin_label_position = bottom | type = Mednarodno | owner = Mednarodno letališče Kazan | hub = [[UVT Aero]] | operator = JSC "Kazan International Airport" | city-served = [[Kazan]], [[Rusija]] | location = <!--If different than above--> | elevation-f = | elevation-m = 410 | coordinates = {{koord novi|55|36|24|N|049|16|54|E|type:airport|display=inline,title}} | website = [http://www.kazan.aero/en/ www.kazan.aero] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 11L/29R | r1-length-f = 12.218 | r1-length-m = 3.724 | r1-surface = [[beton]]ska | stat-year = 2018 | stat1-header = Št. potnikov | stat1-data = 3.141.776 | stat2-header = Časovni pas | stat2-data = [[UTC+4]] | stat3-header = Obratovalni čas | stat3-data = 7.00-24.00, vse leto | stat4-header = Najbolj popularna destinacija | stat4-data = [[Istanbul]], [[Turčija]] | footnotes = Viri: Ruski zvezni urad za zračni prevoz (glej tudi delno statistiko za 2018)<ref>{{navedi splet |url=https://www.favt.ru/dejatelnost-ajeroporty-i-ajerodromy-osnovnie-proizvodstvennie-pokazateli-aeroportov-obyom-perevoz/ |title=Объемы перевозок через аэропорты России |language=ru |trans-title=Transportation volumes at Russian airports |publisher=[[Federal Air Transport Agency]] |website=www.favt.ru |access-date=23 October 2018 |archive-date=2016-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160530164458/https://www.favt.ru/dejatelnost-ajeroporty-i-ajerodromy-osnovnie-proizvodstvennie-pokazateli-aeroportov-obyom-perevoz/ |url-status=dead }}</ref> }} '''Mednarodno letališče Kazan''' ({{lang-ru|Международный аэропорт Казань}}, {{lang-tt|Qazan Xalıqara Aeroportı / Казан Халыкара Аэропорты}}; IATA: '''KZN''', ICAO: '''UWKD''') je letališče, ki se nahaja v [[Rusija|Rusiji]], okoli 25 kim jugovzhodno od [[Kazan|Kazana]]. Je največje letališče v [[Tatarstan|Tatarstanu]] in 15. največje v Rusiji. Mednarodno letališče Kazan služi okoli 3,8 milijona prebivalcem v regiji. ==Zgodovina== [[File:ES1-021, aeroexpress in Kazan.jpg|thumb|Kazan [[Aeroexpress]]-Lastočka]] [[File:Казанский аэропорт внутри1.jpg|thumb|Odhodna dvorana]] 15. septembra 1979 je bilo letališče Kazan 2 dokončano. 28. septembra 1984 je bilo letališče Kazan 1 (nahajalo se je zunaj mesta) zaprto, letališče Kazan 2 pa je bilo preimenovano v Domače letališče Kazan. 21. februarja 1986 je letališče dobilo mednarodni status. To je bila pomembna sprememba, saj je [[Svet ministrov ZSSR|Ministrski svet ZSSR]] le redko svojim državljanom dovolil odhod iz [[Sovjetska zveza|države]]. Po padcu Sovjetske zveze leta 1991 se je Tatarska regija odcepila od sovjetske letalske družbe [[Aeroflot]] in ustvarila [[Tatarstan Airlines|letalsko družbo Tatarstan]]. Ta letalska družba v svojih 22 letih obratovanja ni prejela dovolj investicij, zaradi česar je bila njena obratovalna licenca razveljavljena 31. decembra 2013.<ref>{{navedi splet|url=http://ch-aviation.ch/portal/news/24431-ak-bars-aero-wins-volga-contract-to-absorb-tatarstan-airs-assets|title=Ak Bars Aero wins Volga contract; to absorb Tatarstan Air's assets|website=Ch-aviation.ch|date=27 December 2013|access-date=9 May 2017}}</ref> 26. oktobra 1992 je letališče Kazan dobilo svoje prve mednarodne redne polete: Kazan - Istanbul - Kazan. Te polete vse do zdaj upravlja [[Turkish Airlines]]. Letno na tej relaciji poleti okoli 145 letov, kar je najbolj popularen mednarodni let. Leta 2008 je po razglasitvi, da bodo leta 2013 v Kazanu potekale poletne olimpijske igre, tatarski predsednik [[Mintimer Šajmijev]] začel z mnogimi projekti v mestu. Poleg popravljanja ulic, vlaganja v naložbe, vključevanja angleškega jezika in izboljšanja sistema avtobusnih poti v Kazanu je Šaimijev zagnal projekt celovite prenove letališča. Zasnovani so bili načrti za Terminal 1A in popolna prenova letališča med leti 2008–2025. Šajmijev naslednik in današnji predsednik Tatarstana [[Rustam Minihanov]] je uporabil načrte, ki so jih naredili leta 2009, za začetek gradnje Terminala 1A in popolne prenove Terminala 1 (v osnovi prezidave). Najprej so zgradili novo 3700-metrsko stezo, na obeh stezah pa so dodali [[robne luči]]. To je omogočilo obratovanje letališča tudi ponoči. Leta 2012 so zgradili novo letališko gasilsko postajo. Istega leta se je tudi začela gradnja Terminala 1A, in prenova terminala 1. Terminal 1A je bil uradno odprt 7. novembra 2012. Prenova terminala 1 se je končala 22. junija 2013. Danes ima letališče več kot 30 [[Prijavno mesto|prijavnih mest]] in sedem [[Tekoči trak (transport)|tekočih trakov]]. Ima tri ločene brezcarinske trgovine, ki prodajajo blago, kot so alkohol, cigare in cigarete, čokolade. Ponuja priljubljene blagovne znamke, kot je [[Costa Coffee]]. Letališče lahko oskrbi približno tri milijone potnikov. Terminal 2 je aprila 2020 v izdelavi. Po prejemu nagrade za letališča in letalske družbe Skytrax je bilo letališče leta 2014 nominirano za 4 zvezdice. Razglašeno je bilo za najboljše rusko in CIS letališče. Zahvaljujoč odprtju novih letalskih poti in povečanju letov na obstoječih je letališče Kazan v začetku meseca decembra 2017 doseglo rekord 2,5 milijona prepeljanih potnikov v manj kot letu dni.<ref>{{Navedi splet |url=http://aviationews.net/blog/kazan-airport-reaches-record-25-million-passengers/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-04-29 |archive-date=2018-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825114718/http://aviationews.net/blog/kazan-airport-reaches-record-25-million-passengers/ |url-status=dead }}</ref> ==Letalske družbe in destinacije== {{Seznam letaliških destinacij <!-- --> | [[Aeroflot]] | [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Moskva–Šeremetjevo]] <!-- --> | [[Air Astana]] | [[Mednarodno letališče Nursultan Nazarbajev|Nur-Sultan]] (ponovno začenja 2. junija 2020)<ref>{{navedi novice |last1= |first1= |title=The Nur-Sultan – Kazan Route Returns|url=https://airastana.com/kaz/en-us/Plan/Special-Offers/Astana-Kazan|accessdate=20 March 2020 |work=FlyArystan}}</ref> <!-- --> | [[airBaltic]] | '''Sezonsko:''' [[Mednarodno letališče Riga|Riga]] <!-- --> | {{nowrap|[[Avia Traffic Company]]}} | [[Letališče Manas|Biškek]] <!-- --> | [[Azimuth (airline)|Azimuth]] | [[Mednarodno letališče Platov|Rostov-on-Don]] <!-- --> | [[Azur Air]] |'''Sezonsko:''' [[Mednarodno letališče La Romana|La Romana]], [[Mednarodno letališče Cam Ranh|Nha Trang]] '''Čartrsko:''' [[Mednarodno letališče Al Maktoum|Dubaj–Al Maktoum]], [[Letališče Dabolim|Goa-Dabolim]], [[Mednarodno letališče Phuket|Phuket]] <!-- --> | [[Belavia]] | [[Mednarodno letališče Minsk|Minsk]] <!-- --> | [[Buta Airways]] | [[Mednarodno letališče Hejdar Alijev|Baku]] <!-- --> | [[flydubai]] |'''Sezonsko:''' [[Mednarodno letališče Dubaj|Dubaj–Mednarodno]] <!-- --> | [[I-Fly]] |'''Sezonsko-čartrsko:''' [[Letališče Antalya|Antalya]] <!-- --> | [[Nordwind Airlines]] | [[Letališče Hujand|Hujand]], [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Moskva–Šremetjevo]]<br>'''Sezonsko-čartrsko:''' [[Letališče Antalya|Antalya]], [[Letališče Milas–Bodrum|Bodrum]], [[Letališče Burgas|Burgas]], [[Mednarodno letališče Cam Ranh|Nha Trang]], [[Letališče Dalaman|Dalaman]], [[Mednarodno letališče Djerba–Zarzis|Djerba]], [[Mednarodno letališče Al Maktoum|Dubaj–Al Maktoum]], [[Mednarodno letališče Heraklion|Heraklion]], [[Mednarodno letališče Monastir Habib Bourguiba|Monastir]], [[Mednarodno letališče Phuket|Phuket]] <!-- --> | [[Pegas Fly]] | '''Čartrsko:''' [[Mednarodno letališče Al Maktoum|Dubaj–Al Maktoum]], [[Mednarodno letališče Cam Ranh|Nha Trang]], [[Mednarodno letališče Phuket|Phuket]] <!-- --> | [[Pobeda (airline)|Pobeda]] | [[Letališče Mineralnje Vodi|Mineralnije Vodi]], [[Mednarodno letališče Adler-Sochi|Soči]], [[Mednarodno letališče Pulkovo|Sankt Peterburg]]<br>'''Sezonsko:''' [[Letališče Vitjazevo |Anapa]], [[Letališče Antalya|Antalya]] <!-- --> | [[Rossiya (letalska družba)|Rossiya]] | [[Mednarodno letališče Pulkovo|Sankt Peterburg]]<br>'''Sezonsko-čartrsko:''' [[Letališče Antalya|Antalya]] <!-- --> | [[Royal Flight (airline)|Royal Flight]] |'''Sezonsko-čartrsko:''' [[Letališče Barcelona–El Prat Josep Tarradellas|Barcelona]], [[Mednarodno letališče Al Maktoum|Dubaj–Al Maktoum]] <!-- --> | [[RusLine]] | [[Letališče Brjansk|Brjansk]],<ref name="7R_W20">{{navedi novice |last1=Liu |first1=Jim |title=RusLine adds new domestic sectors in 1Q20 |url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/288282/rusline-adds-new-domestic-sectors-in-1q20/ |accessdate=20 December 2019 |work=Routesonline |date=20 December 2019}}</ref> [[Letališče Grabtsevo |Kaluga]], [[Mednarodno letališče Vnukovo|Moskva–Vnukovo]],<ref name="7R_W20"/> [[Letališče Čertovitskoje|Voronež]],<ref name="7R_W20"/> [[Letališče Koltsovo|Jekaterinburg]] <!-- --> | [[S7 Airlines]] | [[Mednarodno letališče Domodedovo|Moskva–Domodedovo]], [[Letališče Tolmačevo|Novosibirsk]] <!-- --> | [[Smartavia]] | [[Mednarodno letališče Pulkovo|Sankt Peterburg]] <!-- --> | [[Somon Air]] | [[Letališče Dushanbe|Dušanbe]] <!-- --> | [[Turkish Airlines]] | [[Letališče Istanbul|Carigrad]] <!-- --> | {{nowrap|[[Turkmenistan Airlines]]}} | [[Mednarodno letališče Ashgabat|Ašhabad]] <!-- --> | [[Ural Airlines]] | [[Mednarodno letališče Domodedovo|Moskva–Domodedovo]], [[Letališče Koltsovo|Jekaterinburg]] <!-- --> | [[Utair]] | [[Letališče Narimanovo|Astrahan]],<ref name=UT_South_W20>{{navedi splet |title=Utair утвердил расписание новых рейсов на юге России |url=https://www.utair.ru/about/news/utair-utverdil-raspisanie-novykh-reysov-na-yuge-rossii/ |website=www.utair.ru |publisher=Utair |accessdate=19 December 2019}}</ref> [[Mednarodno letališče Vnukovo|Moskva–Vnukovo]], [[Mednarodno letališče Ufa|Ufa]] <!-- --> | [[UVT Aero]] | [[Letališče Narimanovo|Astrahan]], [[Letališče Barnaul|Barnaul]], [[Letališče Balandino|Čeljabinsk]], [[Letališče Hrabrovo|Kaliningrad]], [[Letališče Paškovskij|Krasnodar]], [[Letališče Jemeljanovo |Krasnojarsk–Jemeljanovo]], [[Letališče Ujtaš|Mahačkala]], [[Mednarodno letališče Žukovski|Moskva–Žukovski]], [[Letališče Nizhnevartovsk|Nižnevartovsk]], [[Letališče Strigino|Nižni Novgorod]], [[Letališče Špičenkovo|Novokuznetsk]],<ref name=KZN-SVX-NOZ>{{navedi novice |title=Из Казани появится новый авиарейс в Екатеринбург и Новокузнецк |url=https://www.business-gazeta.ru/article/448791 |accessdate=5 December 2019 |work=БИЗНЕС Online |date=5 December 2019 |language=ru}}</ref> [[Letališče Novi Urengoj|Novi Urengoj]], [[Letališče Bolšoje Savino|Perm]], [[Letališče Salehard|Salehard]], [[Mednarodno letališče Simferopol|Simferopol]], [[Mednarodno letališče Adler-Soči|Soči]], [[Mednarodno letališče Pulkovo|Sankt Peterburg]], [[Letališče Surgut|Surgut]], [[Letališče Tunošna|Jaroslavelj]], [[Koltsovo |Jekaterinburg]]<ref name=KZN-SVX-NOZ /><br>'''Sezonsko:''' [[Letališče Gelendzhik|Gelendžik]], [[Letališče Gorno-Altajsk|Gorno-Altajsk]], [[Mednarodno letališče Zvartnots|Erevan]] <!-- --> | [[Uzbekistan Airways]] | [[Letališče Fergana|Fergana]], [[Mednarodno letališče Taškent|Taškent]] <!-- --> | [[Wizz Air]] | [[Mednarodno letališče Ferenc Liszt Budimpešta|Budimpešta]] <!-- --> | [[Yakutia Airlines]] | [[Letališče Jakutsk|Jakutsk]] <!-- --> }} ==Statistika== ===Statistika števila potnikov=== {| class="wikitable" style="font-size: 105%" |+ '''Letni potniški promet<ref>{{navedi splet |last1=Архив новостей |title=Международный аэропорт Казань |url=http://kazan.aero/press-center/news-archive/?ELEMENT_ID=18177854 |website=kazan.aero |accessdate=2020-04-29 |archive-date=2018-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180119175542/http://kazan.aero/press-center/news-archive/?ELEMENT_ID=18177854 |url-status=dead }}</ref>''' ! Leto ! Potniki ! % Sprememba |- |2004||309.900||{{steady}} |- |2005||393.600||{{increase}} 27% |- |2006||445.700||{{increase}} 13,2% |- |2007||616.400||{{increase}} 38,3% |- |2008||751.500||{{increase}} 22% |- |2009||675.700||{{decrease}} -10,1% |- |2010||958.500||{{increase}} 41,8% |- |2011||1.227.000||{{increase}} 28% |- |2012||1.487.000||{{increase}} 21,2% |- |2013||1.847.000||{{increase}} 24,2% |- |2014||1.942.408||{{increase}} 5,2% |- |2015||1.799.267||{{decrease}} 7,4% |- |2016||1.923.223||{{increase}} 6,9% |- |2017||2.623.423||{{increase}} 36,4% |- |} === Prihodi in odhodi === {| class="wikitable" |+ ! 2004 ! 2005 ! 2006 ! 2007 ! 2008 ! 2009 ! 2010 ! 2011 ! 2012 ! 2013 |- | {{rast}} 4.831 | {{rast}} 6.192 | {{rast}} 6.601 | {{rast}} 7.946 | {{rast}} 8.238 | {{upad}} 6.898 | {{rast}} 9.549 | {{rast}} 11.210 | {{rast}} 20.475 | {{rast}} 29.783 |} ===Tovor=== {| class="wikitable" |+ ! 2004 ! 2005 ! 2006 ! 2007 ! 2008 ! 2009 ! 2010 ! 2011 ! 2012 |- | {{rast}} 2.078 | {{rast}} 4.384 | {{rast}} 4.456 | {{rast}} 5.321 | {{upad}} 2.744 | {{rast}} 2.936 | {{rast}} 3.834 | {{rast}} 6.014 | {{rast}} 7.212 |} ==Drugi objekti== [[Tatarstan Airlines|Letalska družba Tatarstan]] je imela svoj sedež na letališču.<ref>"[http://www.tatarstan.aero/27 Головной офис] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090303172230/http://www.tatarstan.aero/27 |date=2009-03-03 }}." Tatarstan Airlines. Retrieved on 28 October 2010. "420144, Россия, Татарстан, г. Казань, Аэропорт"</ref><ref>"World Airline Directory." ''[[Flight International]]''. 23–29 March 1994. [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1994/1994%20-%200812.html?search=%22Tatarstan%20Airlines%22 122]. "Head office: Kazan Airport, Tatarstan 420017, Russia"</ref> == Nesreče in nezgode == 17. novembra 2013 je [[Boeing 737|Boeing 737-500]] na [[let 363 letalske družbe Tatarstan|letu 363 letalske družbe Tatarstan]] strmoglavil pri poskusa pristanka na letališču. Umrlo je vseh 44 potnikov in 6 članov posadke.<ref>{{navedi splet|url=https://avherald.com/h?article=46b9ecbc|title=Crash: Tatarstan B735 at Kazan on Nov 17th 2013, crashed on go-around|website=Avherald.com|date=17 November 2013|author=Simon Hradecky|access-date=9 May 2017}}</ref> Preiskave so pokazale, da pilot ni zaključil osnovnega letalskega usposabljanja. Odkritje slednjega je nato rusko Zvezno agencijo za zračni promet (Rosaviatsiya) spodbudilo k odvzemu stotine pilotskih dovoljenj.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ainonline.com/aviation-news/business-aviation/2017-05-09/russian-pilots-protesting-mass-license-revocations|title=Russian Pilots Protesting Mass License Revocations|website=Ainonline.com|date=9 May 2017|author=Mark Hubert|access-date=9 May 2017}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Kazan International Airport}} * [http://www.kazan.aero Uradna spletna stran] (rusko, angleško in tatarsko) [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] [[Kategorija:Letališča v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1979]] i9xlv9gdfeloz8c3srmmy4jpzrtsjij 0 480076 6688798 6688087 2026-06-13T14:48:23Z Mlakopet 198850 /* Ministrica za Slovence po svetu */ 6688798 wikitext text/x-wiki {{for|pisateljico|Helena Jaklič}} {{Infopolje Politik|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za Slovence<br>v zamejstvu in po svetu]]|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}} '''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in [[politik|političarka]], * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. Je nekdanja [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] družini.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe predsedovanja [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.<ref name=":0" /> Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije. Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}} === Ministrica za Slovence po svetu === 13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref name=":1" /> Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.<ref name=":1" /> Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.<ref>{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}</ref> Leta 2026 je postala državna sekretarka na tem ministrstvu. == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 8kly2r47u84rf15lbje7l05giibx8pn 0 480688 6688937 6214967 2026-06-13T19:12:27Z Mlakopet 198850 konec MEP 6688937 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Esther de Lange|birth_name=|alma_mater=[[Univerza Utrecht]]|children=|spouse=|party=[[Christian Democratic Appeal]]<br />[[Evropska ljudska stranka]]|death_place=|death_date=|birth_place=|birth_date=|successor2=|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|office2=|constituency3=[[Nizozemska]]|term_end3=15. februar 2024|term_start3=1. april 2007|office3=[[Evropski poslanec|Evropska poslanka]]|image=Esther de Lange.jpg|website=}} '''Esther de Lange''', [[Seznam nizozemskih politikov|nizozemska političarka]], * [[19. februar]] [[1975]], [[Spaubeek]], [[Nizozemska]]. Med letoma 2007 in 2024 je bila poslanka v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], kjer kot članica stranke Krščansko demokratski apel (Christen-Democratisch Appèl) pripadala skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]]. Od leta 2014 je bila tudi vodja delegacije CDA v Evropskem parlamentu.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Curriculum vitae {{!}} Esther de LANGE {{!}} MEPs {{!}} European Parliament|url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/38398/ESTHER_DE+LANGE/cv|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=2020-06-05|language=en}}</ref> == Življenjepis == Esther de Lange se je rodila 19. februarja 1975 v mestu Spaubeek v [[Južni Limburg|Južnem Limburgu]]. Izobraževala se je na liceju Dr. F. H. de Bruijne v [[Utrecht]]u, nato pa v [[Haag|Haagu]] diplomirala iz evropskih študij.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Over Esther|url=https://estherdelange.nl/over-esther/|website=Esther de Lange|accessdate=2020-06-05|language=nl|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809051750/https://estherdelange.nl/over-esther/|url-status=dead}}</ref> Eno leto študija je preko projekta Erasmus preživela v [[Lyon|Lyonu]] v [[Francija|Franciji]], kjer je študirala [[Politične znanosti|politologijo]]. Leta 1998 je zagovarjala diplomo na temo Amsterdamske pogodbe. Na [[Université libre de Bruxelles]] je kasneje še magistrirala iz mednarodnih odnosov. V času izobraževanja je bila dejavna v Evropski organizaciji za brezdomce, prav tako v dveh nemških strokovnih organizacijah, kjer je delovala na področju evropskih zadev.<ref name=":0" /> == Politika == Leta 1999 je začela aktivneje sodelovati v strankarski politiki, predvsem na področju evropskih zadev. Postala je predsednica strankarske delovne skupine za kmetijstvo in članica strankarskega odbora za [[Evropa|Evropo]].<ref>{{Navedi splet|title=Over Esther|url=https://estherdelange.nl/over-esther/|website=Esther de Lange|accessdate=2020-06-05|language=nl|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809051750/https://estherdelange.nl/over-esther/|url-status=dead}}</ref> === Evropska poslanka === 23. aprila 2007 je postala [[Evropski poslanec|evropska poslanka]] v skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] ter bila ponovno izvoljena na vseh sledečih volitvah v [[Evropski parlament]]. Trenutno je Esther de Lange članica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE). Je tudi članica delegacij za odnose [[Evropska unija|Evropske unije]] z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Rusija|Rusko federacijo]].<ref name="#1"/> V skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] je bila ena od namestnikov vodje [[Manfred Weber|Manfreda Webra]].<ref>[https://www.eppgroup.eu/newsroom/news/epp-group-re-elects-manfred-weber-as-group-chair EPP Group re-elects Manfred Weber as Group Chair] [[European People's Party Group]] (EPP), press release of June 5, 2019.</ref> 15. februarja 2024 je nekaj mesecev pred volitvami v Evropski parlament ​​odstopila s položaja poslanke Evropskega parlamenta in nasledila Diederika Samsona na mestu vodje kabineta evropskega komisarja za podnebne ukrepe [[Wopke Hoekstra|Wopkeja Hoekstre]]. Novembra 2024 je postala vitezinja reda Orange-Nassau. Januarja 2025 je postala vodja kabineta evropskega komisarja za kmetijstvo in hrano [[Christoph Hansen|Christopheja Hansena]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam evroposlancev iz Nizozemske]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lange, Esther de}} [[Kategorija:Nizozemski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Nizozemske]] gu0c4u901nn0v1ftpnb0w93m1eobkbp 0 480883 6689124 5337690 2026-06-14T09:24:13Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689124 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Platnica (riba)]] {{R from scientific name|fish}} 3htkfgsonha90rs2cy5ra1po4ik8h39 0 482187 6688791 6685361 2026-06-13T14:35:46Z Mlakopet 198850 naslovi, foto 6688791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Ignacija Fridl Jarc|organization=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_end=|predecessor=|term_start=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|order1=|image=Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (cropped).jpg|footnotes=|box_width=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|spouse=|party=|order3=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo Republike Slovenije]]|term_start3=4. junij 2026|term_end3=|premier=|premier3=[[Janez Janša]]|predecessor3=[[Asta Vrečko]]|successor3=|children=|Minister3=|minister3=}} '''Ignacija Fridl Jarc''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozof]]inja, [[Komparativistika|komparativistka,]] kritičarka, [[Publicist|publicistka]] in [[političarka]], * [[2. april]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. Od leta 2026 je ministrica za kulturo Republike Slovenije, pred tem je bila med letoma 2020 in 2022 [[Državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka]] na tem ministrstvu.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723202301/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|url-status=dead}}</ref> Trenutno dela na [[Slovenska matica|Slovenski matici]] kot glavna tajnica in urednica in je nekdanja dekanja [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze]].<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/organiziranost/organi-fakultete/dekan/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|accessdate=2023-06-30|language=sl-SI|first=Suzana|last=Dejić}}</ref> == Izobraževanje == Prva leta je odraščala na [[Ojstrica, Dravograd|Ojstrici nad Dravogradom]], kjer sta takrat poučevala njena starša, oba [[Učitelj|učitelja]]. Osnovno šolo Prežihov Voranc je končala v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskovala tudi današnjo Prvo gimnazijo (v času usmerjenega izobraževanja preimenovano v Srednjo družboslovno in jezikovno šolo).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174676952|website=RTV 4D|accessdate=2020-07-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa pod mentorstvom [[Franci Zore|Francija Zoreta]] doktorirala iz filozofskih znanosti z disertacijo ''Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti''. {{COBISS|ID=230792448}} == Delo == [[Slika:Members and representatives of Slavic Maticas in Ljubljana (Croatian, Slovak, Slovenian, Serbian, Montenegrin).jpg|sličica|S predstavniki drugih slovanskih Matic]] Delovala je predvsem na področju [[Literarna zgodovina|literarne zgodovine]] in [[Antika|antične]] [[Filozofija|filozofije]] ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Leta [[2000]] je prejela [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za mlado gledališko kritičarko. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na kulturnem ministrstvu je dve leti delovala kot tajnica-urednica [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in vodja strokovne službe.<ref>{{Navedi splet|title=Urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=marijanzlobec|date=2018-04-26|accessdate=2020-07-23|last=marijanzlobec|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723165709/https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova tajnica - urednica Slovenske matice je dr. Ignacija Fridl Jarc|url=http://www.slovenska-matica.si/nova-tajnica-urednica-slovenske-matice-je-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=Slovenska matica|date=2018-05-03|accessdate=2020-07-23|language=sl-SI}}</ref> Bila je članica številnih strokovnih žirij. Njena znanstvena bibliografija med drugim obsega članke o Platonovi filozofiji in monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. == Politika == Leta 2022 je v času ministra Vaska Simonitija postala državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, leta 2026 pa je na listi stranke SDS postala ministrica za kulturo. == Zasebno == Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Fridl Jarc, Ignacija}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski primerjalni književniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] nog2eifrlsqfbwekgyyskdfg3v7yys1 0 483494 6688797 6687360 2026-06-13T14:46:24Z Mlakopet 198850 življenjepis 6688797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Suzana Lep Šimenko|years_active=|term_end3=4. junij 2026|order1=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za Slovence<br>v zamejstvu in po svetu]]|term_start1=|term_end1=|predecessor1=[[Matej Arčon]]|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|employer=|party=[[Slovenska demokratska stranka]]|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start3=1. avgust 2014|termstart1=4. junij 2026|premier1=[[Janez Janša]]}}'''Suzana Lep Šimenko''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[30. oktober]] [[1979]], [[Maribor]]. Med letoma 2014 in 2026 je bila poslanska v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Politician|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-suzana-lep-simenko|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-08|language=sl|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811223839/https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-suzana-lep-simenko|url-status=dead}}</ref> Od leta 2026 je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. == Mladost == Leta 2002 je na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] diplomirala iz ekonomije. Na fakulteti se je nato zaposlila kot asistentka za predmetno področje politike organizacije, strateškega managementa, planiranja in analiziranja. Nato je nekaj let delovala v gospodarstvu, med drugim v [[Nova kreditna banka Maribor|Novi kreditni banki Maribor]], pred vstopom v državni zbor pa tudi na Zavarovalnici Maribor; bila je svetovalka uprave za področje optimizacije in poenostavitve poslovnih procesov in specialistka v službi uprave za organiziranje in procese. V letih 2012 in 2013 je bila lanica Sveta AJPES. Leta 2012 se je kot svetovalka za področje gospodarstva zaposlila v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije, delovala je na področju pospešitve črpanja evropskih sredstev in priprave Strategije razvoja Slovenije 2014–2020.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Suzana Lep Šimenko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu/suzana-lep-simenko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Politika == Leta 2014 je bila na listi Slovenske demokratske stranke izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, nadalje pa tudi na volitvah 2018, 2022 in 2026. Med drugim je bil predsednica preiskovalne komisije, v 9. sklicu državnega zbora pa predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.<ref name=":0" /> 4. junija 2026 je bila imenovana na položaj ministrice brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == <references />{{Poslanska skupina SDS14}}{{Poslanska skupina SDS18}} [[Kategorija:Slovenski poslanci]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šimenko_Lep_Suzana}} [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke|Lep Šimenko, Suzana]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije|Lep Šimenko, Suzana]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Lep Šimenko, Suzana]] j1n7g6dr5qmbpjbmxpbnzffq0oxyfjl 0 484399 6689040 5896514 2026-06-14T05:13:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]] 6689040 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]] 0yknl2407bz8pmg2yqm2msmf12jy7c8 0 499746 6688927 6080117 2026-06-13T18:42:58Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Kazan]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba|building_name=Mošeja Kul Šarif|religious_affiliation=[[Islam]]|image=Kazan Kremlin Qolsharif Mosque 08-2016 img1.jpg|caption=|location=[[Kazan]], [[Rusija]]|geo={{Coord|55|47|54.49|N|49|06|17.32|E|type:landmark_region:RU|display=inline,title}}|district=[[Tatarstan]]|functional_status=delujoča|leadership=|website=|architect=|architecture_type=[[mošeja]]|architecture_style=|year_completed=[[2005]]|construction_cost=|facade_direction=|capacity=6.000|length=|width=|width_nave=|height_max=|dome_quantity=1|dome_height_outer=|dome_height_inner=|dome_dia_outer=|dome_dia_inner=|minaret_quantity=4|minaret_height=|spire_quantity=|spire_height=|materials=}} [[Slika:Ivan_the_Terrible_(cropped).JPG|sličica| [[Ivan Grozni]]]] [[Slika:Mosque_"Kul_Sharif".jpg|sličica|Pogled na poslopje mošeje.]] '''Mošeja Kul Šarif'''<ref>{{Navedi novice|url=https://www.travelallrussia.com/sights/kul-sharif-mosque-kazan-russia|title=Kul Sharif Mosque, Kazan, Russia - Russia Travel Guide|date=2015-12-09|work=Travel All Russia|accessdate=2018-09-02|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g298520-d2328198-Reviews-Kul_Sharif_Mosque-Kazan_Republic_of_Tatarstan_Volga_District.html|title=Kul Sharif Mosque, Kazan - TripAdvisor|website=TripAdvisor|language=en|accessdate=2018-09-03}}</ref> ({{Jezik-tt|Кол Шәриф мәчете|Qol Şärif mäçete}}; {{Jezik-ru|Мечеть Кул-Шариф}}) se nahaja v [[Kazanski kremelj|Kazanskem kremlju]], v ruski republiki [[Tatarstan]]. V času gradnje je bila ena največjih mošej v [[Rusija|Rusiji]] in v [[Evropa|Evropi]] zunaj [[Carigrad|Istanbula]].<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/low/europe/4186204.stm|work=BBC News|title=Putin joins Tatarstan festivities|date=2005-08-26|accessdate=2010-05-22}}</ref> == Zgodovina == Prvotno je bila mošeja v [[Kazanski kremelj|Kazanskem kremlju]] zgrajena v 16. stoletju. Ime je dobila po [[Kul Šarif|Kul Šarifu]], ki je bil tam verski učenjak. Kul Šarif je s svojimi številnimi učenci umrl med obrambo [[Kazan|Kazana]] pred ruskimi silami leta 1552. Verjamejo, da so bili v stavbi [[Minaret|minareti]] v obliki kupol in šotorov. Njegova zasnova je bila tradicionalna za [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], čeprav bi lahko bili uporabljeni tudi elementi [[Renesansa|zgodnje renesanse]] in osmanske arhitekture. Leta 1552 je med [[Obleganje Kazana|obleganjem Kazana]] mošeji uničil [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]].<ref>{{Navedi splet|url=https://public.ebookcentral.proquest.com/choice/publicfullrecord.aspx?p=547333|title=ProQuest Ebook Central|website=ebookcentral.proquest.com|accessdate=2019-12-09}}</ref> [[Slika:Kul_Sharif_Mosque_-_panoramio.jpg|sličica| Mošeja je bogata s simboliko; podrobnosti so prikazane skozi mozaike, okraske, kaligrafijo.]] Več držav je prispevalo v sklad, ki je bil ustanovljen za obnovo mošeje Kul Šarif, med njimi [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] in [[Združeni arabski emirati]]. Danes mošeja služi pretežno kot muzej [[Islam|islama]]. Hkrati se med večjimi muslimanskimi praznovanji tam zbere na tisoče ljudi, da bi molili. Kompleks Kul Šarif je bil pomemben temeljni kamen v arhitekturni krajini Kazana. Poleg glavne zgradbe mošeje vključuje [[Knjižnica|knjižnico]], založbo in [[Imam|imamovo]] pisarno. == Glej tudi: == * [[Islam v Rusiji]] * [[Seznam mošej v Rusiji]] * [[Seznam mošej v Evropi]] == Sklici == <references /> === Literatura === * {{Navedi časopis|last=Kinossian|first=Nadir|date=July 2012|title=Post-Socialist Transition and Remaking the City: Political Construction of Heritage in Tatarstan|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2012-07_64_5/page/879|journal=Europe-Asia Studies|language=en|volume=64|issue=5|pages=879–901|doi=10.1080/09668136.2012.681270|issn=0966-8136}} * {{Navedi časopis|last=Shaposhnik|first=Viacheslav|date=2014-07-01|title=Ivan the Terrible|journal=Russian Studies in History|volume=53|issue=1|pages=74–80|doi=10.2753/RSH1061-1983530105|issn=1061-1983}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|title=Kul Sharif (The main page)|url=http://kulsharif.rin.ru/eng/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050913050445/http://kulsharif.rin.ru/eng/index.html|archivedate=13 September 2005|accessdate=28 June 2009}} * [https://www.youtube.com/watch?v=UYhUMcY5VOQ Kul Šarif video] * [https://web.archive.org/web/20090814194536/http://www.russian-mosques.com/ShowMosque.aspx?regionCode=TA+&cityName=Kazan&mosqueID=44a33076-df45-4e74-82a2-7913fe0465a6 Džamija Kul Šarif na "ruskih mošejah"] * [http://worldwalk.info/en/catalog/1918/ Mošeja Kul Šarif (Kazan)] [[Kategorija:Mošeje v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2005]] q7p1sasbuvnc2hfav3ird8xqjytu78i 0 501627 6688808 6686258 2026-06-13T15:39:44Z Darkopet 88858 6688808 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 6. junija leta 2026 s koncertom v srbskem mestu Zaječar. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs|accessdate=6. junij 2026}}</ref> To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 172 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |4.100 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4338545-ceca-u-belom-minicu-zapalila-zajecar-obratila-se-masi-pa-odmah-preduzela-potez-moram-da-se-spasim-ovih |title=Telegraf.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> |- |17. juLij 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill | |- |8. avgust 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill | |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] k1pppx35j41npqhxsng0v6l33xl51ng 6688809 6688808 2026-06-13T15:40:48Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ 6688809 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 6. junija leta 2026 s koncertom v srbskem mestu Zaječar. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs|accessdate=6. junij 2026}}</ref> To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 172 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |4.100 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4338545-ceca-u-belom-minicu-zapalila-zajecar-obratila-se-masi-pa-odmah-preduzela-potez-moram-da-se-spasim-ovih |title=Telegraf.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> |- |17. julij 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill | |- |8. avgust 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill | |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] gwfuhmjla8h4nn10wshlukytdjz4nsb 6688810 6688809 2026-06-13T15:41:40Z Darkopet 88858 6688810 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 8. avgusta leta 2026 s koncertom v črnogorskem mestu Budva. To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 172 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |4.100 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4338545-ceca-u-belom-minicu-zapalila-zajecar-obratila-se-masi-pa-odmah-preduzela-potez-moram-da-se-spasim-ovih |title=Telegraf.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> |- |17. julij 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill | |- |8. avgust 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill | |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] prpo2vtpdgxjtyvv8aaobcush4sfiq7 0 502435 6688960 6561072 2026-06-13T20:01:01Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Anja Osterman]] na [[Anja Apollonio]]: por. 6561072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|ženski [[kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2025|Milano 2025]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2024|Szeged 2024]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2025|Račice 2025]]|K-1 200 m}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 500 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[kajak na mirnih vodah|kajakašica na mirnih vodah]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>{{Navedi splet |url=http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 |title=Profile |accessdate=2021-07-05 |archive-date=2019-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190824132142/http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 |url-status=dead }}</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kajakašu}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski kajakaši na mirnih vodah]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] 8cft5ffq8tfhiht4mst2mo8ea1qf4s1 6688962 6688960 2026-06-13T20:03:59Z Sporti 5955 dp 6688962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Apollonio | image = | nationality = | birth_name = Anja Osterman | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = {{SLO}} | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|ženski [[kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2025|Milano 2025]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2024|Szeged 2024]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2025|Račice 2025]]|K-1 200 m}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 500 m}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2026|Montemor-o-Velho 2026]]|K-1 200 m}} }} '''Anja Apollonio''' (dekliški priimek '''Osterman'''), [[Slovenci|slovenska]] [[kajak na mirnih vodah|kajakašica na mirnih vodah]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>{{Navedi splet |url=http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 |title=Profile |accessdate=2021-07-05 |archive-date=2019-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190824132142/http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 |url-status=dead }}</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kajakašu}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski kajakaši na mirnih vodah]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] r8ayzpd4ikt3803sa5g9174hc7vmdzk 0 502922 6689075 6688235 2026-06-14T08:09:20Z VidicK01 193275 +succession 6689075 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije | body = <br /> | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = | incumbentsince = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = | first = [[Mark Boris Andrijanič]] | last = [[Ksenija Klampfer]] | residence = Gregorčičeva ulica 25<br>1000 Ljubljana | succession = [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] | website = | image = }}'''Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije''' je bil politični vodja [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstva za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]], ki ga je predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. Do 24. januarja 2023 je položaj vodil minister brez resorja, leta 2026 je bil resor ukinjen. == Zgodovina == Položaj je bil kot minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo uveden 16. julija 2021, v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]]. Kot prvi minister je bil na to mesto imenovan [[Mark Boris Andrijanič]] iz kvote Nove Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Digitalizacija je nacionalna prioriteta za digitalni in zeleni preboj Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-15-digitalizacija-je-nacionalna-prioriteta-za-digitalni-in-zeleni-preboj-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-07-17|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Andrijanič je novi minister v slovenski vladi #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-danes-o-andrijanicevi-kandidaturi-za-ministra-za-digitalno-preobrazbo-557053|website=siol.net|accessdate=2021-07-17|language=sl}}</ref> Minister brez resorja je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo|Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]]. 24. januarja 2023 je 15. vlada Republike Slovenije spremenila Zakon o vladi Republike Slovenije, s čimer je položaj ministra brez listnice preoblikovala v ministra, [[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo|Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] pa v [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo skupaj z Ministrstvom za javno upravo priključeno resorju notranjih zadev v novo, skupno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Zadnja nosilka naziva Ksenija Klampfer je tako 5. junija 2026 posle predala [[Franci Matoz|Franciju Matozu]].<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> == Seznam ministrov == === Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo === '''14. vlada Republike Slovenije''' * [[Mark Boris Andrijanič]], (16. julij 2021–1. junij 2022)<ref name=":0" /> '''15. vlada Republike Slovenije''' * [[Emilija Stojmenova Duh]], (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za digitalno preobrazbo === * [[Emilija Stojmenova Duh]], (24. januar 2023–27. september 2024) * ''[[Klemen Boštjančič]] (9. oktober 2024 – 17. december 2024; začasno pooblaščen)<ref>{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič prevzel posle na Ministrstvu za digitalno preobrazbo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-10-09-minister-bostjancic-prevzel-posle-na-ministrstvu-za-digitalno-preobrazbo/|website=Portal GOV.SI|date=2024-10-09|accessdate=2024-12-19|language=sl}}</ref>'' * [[Ksenija Klampfer]] (17. december 2024–4. junij 2026) == Sklici == <references /> {{VladaSLO}}{{Slovenija}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Digitalna preobrazba]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2021]] k4lxl1lkwodtezybj9s6c5vsnb45vn5 1 503381 6689024 6033309 2026-06-13T23:09:34Z ~2026-34772-03 261606 /* Kraj rojstva */ odgovor 6689024 wikitext text/x-wiki == Kraj rojstva == Kot kraj rojstva je naveden [[Klanec pri Komendi]], ki pa nima porodnišnice. Se je res rodil tam? Je to podkrepljeno s kakšnim virom? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:19, 24. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Romanm|Romanm]]: Po tej logiki se je velik delež Slovencev, ki so sedaj stari 30, 35, 40 let, rodilo v Ljubljani, Postojni, ŠNG, Izoli, Novemu mestu, Mariboru, SG ali Murski Soboti. Vendar njihov "izvor" je pa od drugje. Jaz bi ta podatek pri mlajših osebah, kjer se je oseba rodila, zanemaril, saj sploh ni metrika za izvor kot pa za ljudi izpred 70+ let in rajši navedel kraj preživljanja mladosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:50, 26. julij 2021 (CEST) ::Po standardu navajamo kraj rojstva v ožjem pomenu besede. Kraj, kjer je človek odraščal ("izvor"), če je znan, se lahko zapiše v telo biografije. {{tl|Infopolje Oseba}} ima tudi parameter {{para|home_town}} ravno za take podatke. Kar se Pogačarja tiče, na [https://tadej-pogacar.com/o-meni/ svoji strani] pravi, da je rojen na Klancu, vemo pa ne sigurno, če s tem mogoče misli, kam so ga pripeljali takoj po odpustu iz porodnišnice. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:45, 26. julij 2021 (CEST) :::Potem je pa še vprašanje, kaj je kraj rojstva, če se je oseba rodila v ambulanti med nujnim prevozom. Je to začetna destinacija, končna destinacija ali kraj, skozi katerega se je ambulanta vozila v trenutku rojstva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:48, 26. julij 2021 (CEST) ::::Navaja se točen '''kraj rojstva''', in ne kraj odraščanja. Oziroma će je nekdo rojen v ljubljanski porodnišnici, odraščal pa je recimo v Murski Soboti, se napiše da je rojen '''v Ljubljani in pika''', in nikakor ne moremo reči da je bil rojen v Murski Soboti, če ni bil. V Pogijevem primeru je bil torej najverjetneje rojen v Ljubljani ali Kranju, morda celo v Postojni ali na Jesenicah. V starih časih, do konca 2. svetovne vojne pa je res bilo večina rojenih dobesedno doma na vasi, v hiši, torej recimo Francke in Poldeti so bili rojeni v Kungoti, Zg. Čušpreku, Logarski dolini, Mojstrani itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:36, 7. junij 2023 (CEST) :::::Ti dam čisto prav, a vseeno se moramo zavedati, kako kategorizirat članke. Da ne bo potem oseba, ki se je rodila v Ljubljani in ves čas svoje mladosti živela v Zgornjem Kašlju, kategorizirana kot Ljubljančan(-ka). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:38, 7. junij 2023 (CEST) ::::::Še enkrat bi rad poudaril, kraj rojstva je kraj rojstva, jasno kot beli dan. Če sem bil zgolj rojen recimo v Berlinu, je jasno kjer je moj kraj rojstva. Pa tudi če celo življenje živiš v Sloveniji. Kraj odraščanja je pa nepomemben in brezvezen podatek, ker se lahko tudi 3x ali več seliš iz ene v drugo vas ali mesto v zelo kratkem času. Angleški teniški infopolje uporablja za to primernejši izraz residence ali pa stalno prebivališče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:44, 7. junij 2023 (CEST) :::::::Tudi Jure Košir vemo da prihaja iz Mojstrane, rojen pa je bil na Jesenicah. Zadeva je več kot jasna. Navaja se kraj rojstva, tu ni dileme in posledično tudi zmede, tisti Zgornji Kašelj pa pride prav za sprejeme športnikov v domači vasi/mestu. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:45, 7. junij 2023 (CEST) ::::::::Dragi Žabar, Pogi je naš, iz Komende oz Klanca, tako da nehaj krasti, kar ni tvoje. V nobenem primeru ni kraj rojstva bolj pomemben kot kraj odraščanja oz. domači kraj, saj si le tega lahko izbereš, rojstni kraj pa ne. Pa še nekaj, včasih so se ljudje rodili doma, in se je ZATO napisalo domači kraj kot rojstni kraj. Od 50 let nazaj pa se rojevalo pretežno v porodnišnicah, ki jih v Sloveniji ni povsod. Težko naj bi se nekdo rodil v domačem kraju, ki nima porodnišnice, a po tvoje je pol Slovencev rojstni kraj ljubljana? Zgrešena logika. Sta ti [[Uporabnik:A09090091|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:A09090091]] in [[Uporabnik:Yerpo|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Yerpo]] lepo povedala, tako da ne bodi trmast. Aja pa še nekaj, Pogačar se je rodil DOMA, na Klancu pri Komendi, kljub temu da tam NI porodnišnice. Ljudje se še vedno lahko rodijo doma. Jaz to vem, ker ga poznam, ti pa verjetno ne. Če mi pa ne verjameš, ga pa vprašaj, ali se počuti Klančana ali ljubljančana. Pa lp [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-34772-03|&#126;2026-34772-03]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-34772-03|pogovor]]) 01:09, 14. junij 2026 (CEST) 9sfnoi4jec674vegtu3rcrv5l9j9zdx 6689071 6689024 2026-06-14T07:30:20Z Yerpo 8417 /* Kraj rojstva */ odg 6689071 wikitext text/x-wiki == Kraj rojstva == Kot kraj rojstva je naveden [[Klanec pri Komendi]], ki pa nima porodnišnice. Se je res rodil tam? Je to podkrepljeno s kakšnim virom? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:19, 24. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Romanm|Romanm]]: Po tej logiki se je velik delež Slovencev, ki so sedaj stari 30, 35, 40 let, rodilo v Ljubljani, Postojni, ŠNG, Izoli, Novemu mestu, Mariboru, SG ali Murski Soboti. Vendar njihov "izvor" je pa od drugje. Jaz bi ta podatek pri mlajših osebah, kjer se je oseba rodila, zanemaril, saj sploh ni metrika za izvor kot pa za ljudi izpred 70+ let in rajši navedel kraj preživljanja mladosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:50, 26. julij 2021 (CEST) ::Po standardu navajamo kraj rojstva v ožjem pomenu besede. Kraj, kjer je človek odraščal ("izvor"), če je znan, se lahko zapiše v telo biografije. {{tl|Infopolje Oseba}} ima tudi parameter {{para|home_town}} ravno za take podatke. Kar se Pogačarja tiče, na [https://tadej-pogacar.com/o-meni/ svoji strani] pravi, da je rojen na Klancu, vemo pa ne sigurno, če s tem mogoče misli, kam so ga pripeljali takoj po odpustu iz porodnišnice. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:45, 26. julij 2021 (CEST) :::Potem je pa še vprašanje, kaj je kraj rojstva, če se je oseba rodila v ambulanti med nujnim prevozom. Je to začetna destinacija, končna destinacija ali kraj, skozi katerega se je ambulanta vozila v trenutku rojstva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:48, 26. julij 2021 (CEST) ::::Navaja se točen '''kraj rojstva''', in ne kraj odraščanja. Oziroma će je nekdo rojen v ljubljanski porodnišnici, odraščal pa je recimo v Murski Soboti, se napiše da je rojen '''v Ljubljani in pika''', in nikakor ne moremo reči da je bil rojen v Murski Soboti, če ni bil. V Pogijevem primeru je bil torej najverjetneje rojen v Ljubljani ali Kranju, morda celo v Postojni ali na Jesenicah. V starih časih, do konca 2. svetovne vojne pa je res bilo večina rojenih dobesedno doma na vasi, v hiši, torej recimo Francke in Poldeti so bili rojeni v Kungoti, Zg. Čušpreku, Logarski dolini, Mojstrani itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:36, 7. junij 2023 (CEST) :::::Ti dam čisto prav, a vseeno se moramo zavedati, kako kategorizirat članke. Da ne bo potem oseba, ki se je rodila v Ljubljani in ves čas svoje mladosti živela v Zgornjem Kašlju, kategorizirana kot Ljubljančan(-ka). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:38, 7. junij 2023 (CEST) ::::::Še enkrat bi rad poudaril, kraj rojstva je kraj rojstva, jasno kot beli dan. Če sem bil zgolj rojen recimo v Berlinu, je jasno kjer je moj kraj rojstva. Pa tudi če celo življenje živiš v Sloveniji. Kraj odraščanja je pa nepomemben in brezvezen podatek, ker se lahko tudi 3x ali več seliš iz ene v drugo vas ali mesto v zelo kratkem času. Angleški teniški infopolje uporablja za to primernejši izraz residence ali pa stalno prebivališče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:44, 7. junij 2023 (CEST) :::::::Tudi Jure Košir vemo da prihaja iz Mojstrane, rojen pa je bil na Jesenicah. Zadeva je več kot jasna. Navaja se kraj rojstva, tu ni dileme in posledično tudi zmede, tisti Zgornji Kašelj pa pride prav za sprejeme športnikov v domači vasi/mestu. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:45, 7. junij 2023 (CEST) ::::::::Dragi Žabar, Pogi je naš, iz Komende oz Klanca, tako da nehaj krasti, kar ni tvoje. V nobenem primeru ni kraj rojstva bolj pomemben kot kraj odraščanja oz. domači kraj, saj si le tega lahko izbereš, rojstni kraj pa ne. Pa še nekaj, včasih so se ljudje rodili doma, in se je ZATO napisalo domači kraj kot rojstni kraj. Od 50 let nazaj pa se rojevalo pretežno v porodnišnicah, ki jih v Sloveniji ni povsod. Težko naj bi se nekdo rodil v domačem kraju, ki nima porodnišnice, a po tvoje je pol Slovencev rojstni kraj ljubljana? Zgrešena logika. Sta ti [[Uporabnik:A09090091|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:A09090091]] in [[Uporabnik:Yerpo|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Yerpo]] lepo povedala, tako da ne bodi trmast. Aja pa še nekaj, Pogačar se je rodil DOMA, na Klancu pri Komendi, kljub temu da tam NI porodnišnice. Ljudje se še vedno lahko rodijo doma. Jaz to vem, ker ga poznam, ti pa verjetno ne. Če mi pa ne verjameš, ga pa vprašaj, ali se počuti Klančana ali ljubljančana. Pa lp [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-34772-03|&#126;2026-34772-03]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-34772-03|pogovor]]) 01:09, 14. junij 2026 (CEST) :::::::::Zdaj pa ti nehaj z otročjim navijaškim lokalpatriotizmom, s takimi argumenti v Wikipediji ne operiramo. Če si tako razumel moj komentar, si zelo zgrešil. Navedi zanesljiv vir, po katerem je rojen v Klancu, to je edini način - nobeno spraševanje ljudi o počutju nima tu pomena. Sploh je pa domišljavo vpiti, da ti neki bajeslovni žabarji "kradejo ljudi", če je pač fakt, da je privekal na svet v ljubljanski porodnišnici. Dejansko je velik delež pomembnih ljudi, za katere imamo podatek, [https://w.wiki/REr3 rojen v Ljubljani], pa ni s tem nič narobe in nobena rojenica jim ne bo ukradla duše, če to piše. Lahko je v uvodu napisano, da je Klanec njegov domači kraj, in nikjer ne bo trditve, da je Ljubljančan, osnovni fakti pa so vseeno nekaj drugega. :::::::::Da poskušamo razrešiti to zadevo: neizpodbitno je on za RTV Slovenija lani izjavil, da je rojen v Ljubljani ([https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698 vir]). Po drugi strani na osebni spletni strani pravi, da je rojen na Klancu ([https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ vir]), tudi razne spletne strani s statistiko navajajo Klanec ([https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar vir]). Glede na bizaren izbruh našega anonima v zgodovini strani bi skoraj verjel, da si Pogačar tam ne bi upal napisati "Ljubljana", četudi bi bilo res, da mu ne bi doma rezali gum in metali jajc v hišo, ampak vir je vir. Škoda, da UCI ali UAE ne navajata podatka, tam je dejansko moral pokazati potni list. Zato predlagam kompromis: primarno napisati rojstni kraj Klanec z opombo, da je po drugih izjavah Ljubljana. To bi se mi zdelo smiselno - vendar ne [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tadej_Poga%C4%8Dar&diff=6689020&oldid=6687707 takole] s povozitvijo vsega, ampak z navedbo vira. Bi šlo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:30, 14. junij 2026 (CEST) plhe8pqlaolmkfj4pl3zdchw9j270ip 0 505611 6689095 6617843 2026-06-14T08:58:00Z ~2026-34871-74 261617 np 6689095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Bombni napad na World Trade Center|image=WTC 1993 ATF Commons.jpg|caption=Podzemna škoda po bombnem napadu|date=26. februar 1993|time=12:17|location=[[World Trade Center]], [[New York]], [[ZDA]]|victims=6|injuries=1.042|perpetrator=[[Ramzi Yousef]]}} '''Bombni napad na World Trade Center leta 1993''' je bil teroristični napad na [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] v [[New York]]u, izveden 26. februarja 1993, ko je v garaži pod severnim stolpom WTC-ja eksplodirala bomba v tovornjaku. Eksplozivna naprava je bila sestavljena iz ojačanega sečninskega nitra in vodikovega plina (606&nbsp;kg), katere namen v napadu je bil, da bi uničila glavne spodnje dele stavbe in s tem oslabila stanje Severnega stolpa, ta bi se pa nato prevrnil v sosednji Južni stolp, kar bi povzročilo zrušitev obeh stolpov in pri tem ubilo več deset tisoč ljudi. Načrt ni uspel, vendar je v napadu umrlo šest ljudi, vključno z nosečnico, več tisoč ljudi pa je bilo poškodovanih. Ta dan je bilo iz stavb evakuiranih približno 50.000 ljudi.<ref>{{Navedi novice|title=Homemade, Cheap and dangerous – Terror Cells Favor from Simple Ingredients In Building Bombs|date=July 5, 2005|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/04/AR2007070401814_pf.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.911memorial.org/connect/commemoration/February26-1993|title=February 26, 1993 Commemoration}}</ref> Napad je načrtovala skupina teroristov, med njimi [[Ramzi Jousef|Ramzi Yousef]], [[Mahmud Abouhalima]], [[Mohammad Salameh]], [[Nidal A. Ayyad]], [[Abdul Rahman Yasin]] in [[Ahmed Ajaj]]. Zbrala sta jih [[Kalid Šejk Mohamed|Khalid Sheikh Mohammed]],l in Yousefov stric. Marca 1994 so bili za bombni napad obtoženi štirje moški: Abouhalima, Ajaj, Ayyad in Salameh. Obtožbe so vključevale zaroto, eksplozivno uničenje premoženja in meddržavni prevoz eksploziva. Novembra 1997 sta bila obtožena še dva: Ramzi Yousef, organizator bombnih napadov, in Eyad Ismoil, ki je vozil tovornjak z bombo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fbi.gov/news/stories/2008/february/tradebom_022608|title=FBI 100 First Strike: Global Terror in America}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://judiciary.senate.gov/oldsite/childers.htm|title=Senate Judiciary Committee Hearings: Foreign Terrorists in America: Five Years After the World Trade Center|date=February 24, 1998|accessdate=2021-09-24|archive-date=2007-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20071227065444/http://judiciary.senate.gov/oldsite/childers.htm|url-status=dead}}</ref> == Napad == [[Slika:1993 World Trade Center Bombing by Eric Ascalon WTC5.jpg|levo|sličica|Slika množice reševalnih vozil, ki so se odzvale na bombni napad Svetovnega trgovinskega centra leta 1993. Na skrajni desni strani okvirja je Severni stolp Svetovnega trgovinskega centra.]] V petek 26. februarja 1993 sta Ramzi Jousef in njegov jordanski prijatelj Eyad Ismoil pripeljala rumen kombi znamke Ryder v spodnji Manhattan v New Yorku in ga ob 12:05 parkirala na javno parkirišče pod Svetovnim trgovinskim centrom. Parkirala sta ga na podzemnem nivoju garaže B-2. Po parkiranju kombija je Yousef prižgal 20-metrsko varovalko in pobegnil.<ref>Wright, Lawrence, ''Looming Tower'', Knopf, (2006) p. 178.</ref> Dvanajst minut pozneje, ob 12:17:37 je bomba v kombiju eksplodirala in ustvarila ocenjeni tlak 150.000 psi. Eksplozija je povzročila 30-metersko luknjo skozi štiri podravni betona. Hitrost eksplozije te bombe je bila približno 4,5&nbsp;km/s ali 10 000&nbsp;km/h. Začetna poročila kažejo, da je morda pregorel glavni transformator, preden je postalo jasno, da je v kleti eksplodirala bomba.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/para/ksm.htm|title=Khalid Sheikh Mohammed}}</ref> Bomba je takoj prekinila glavni električni vod Svetovnega trgovinskega centra in izklopila sistem zasilne razsvetljave. Bomba je povzročila, da se je dim dvignil v 93. nadstropje obeh stolpov, tudi po stopniščih (ki niso bila pod tlakom), dim pa se je dvignil po poškodovanih dvigal v obeh stolpih. Zaradi gostega dima, ki je napolnil stopnišča, je bila evakuacija za stanovalce stavb težka in je povzročila številne poškodbe pri vdihavanju dima. Na stotine jih je bilo ob izklopu elektrike ujetih v dvigalih v stolpih, vključno s skupino 17 otrok vrtca, ki so se spuščali z razgledne točke Južnega stolpa in so bili pet ur ujeti med 35. in 36. nadstropjem.<ref>Wright (2006), Chapter 9.</ref> V napadu je umrlo šest ljudi: pet uslužbencev pristaniške uprave, od katerih je bila ena noseča, in en poslovnež, katerega avto je bil v podzemni garaži. Poleg tega je bilo poškodovanih več kot 1.000 ljudi, večina med evakuacijo, ki je sledila eksploziji. Poročilo ameriške gasilske uprave navaja, da so "med množico ljudi, ki so pobegnili na strehe stolpov, helikopterji newyorške policije prepeljali 28 ljudi z zdravstvenimi težavami. Znano je, da je 15 ljudi zaradi eksplozije prejelo travmatične poškodbe, 20 pa se je pritožilo zaradi težav s srcem. En gasilec je bil hospitaliziran, 87 drugih, 35 policistov in delavec EMS pa so bili prav tako poškodovani pri reševanju požarov in drugih posledicah.<ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/irp/congress/1998_hr/s980224c.htm|title=Foreign Terrorists in America|accessdate=2021-09-24|archive-date=2009-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20090112071542/http://www.fas.org/irp/congress/1998_hr/s980224c.htm|url-status=dead}}</ref> Tudi zaradi izgube električne energije je večina radijskih in televizijskih postaj v New Yorku skoraj teden dni izgubila signal oddajanja po zraku, televizijske postaje pa so lahko oddajale le prek kabla in satelita prek mikrovalovne povezave med postaje in tri največja kabelska podjetja na območju New Yorka, Cablevision, Comcast in Time Warner Cable. Telefonske storitve v večjem delu spodnjega Manhattna so bile prav tako motene.<ref>{{Navedi knjigo|title=City in the Sky: The Rise and Fall of the World Trade Center|url=https://books.google.com/books?id=wglOAgAAQBAJ&pg=PT478}}</ref> Yousefov načrt je bil, da bo severni stolp padel na južni stolp, oba se bi potem podrla. Stolp se ni podrl, garaža pa je bila v eksploziji močno poškodovana. Če bi bil kombi parkiran bližje betoniranim temeljem WTC-ja, bi Yousefov načrt morda uspel. Yousef je nekaj ur po bombnem napadu pobegnil v [[Pakistan]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Looming Tower|url=https://archive.org/details/loomingtoweralqa00wrig}}</ref> === Značilnosti bombe === Prva poročila opisujejo eksplozijo kot značilno od 200 do 300 kilogramov plastičnega eksploziva, imenovanega Semtex. V skladu s člankom, objavljenim leta 1997, je bil Semtex uporabljen le kot detonacijski naboj v bombi, ni znano, kako bi teroristi pridobili Semtex (ki ni domače eksplozivo, za razliko od drugih domnevnih sestavnih delov bombe). Po podatkih FBI-ja je Yousefu pomagal iraški proizvajalec bomb Abdul Rahman Yasin, ki je pomagal sestaviti kompleksno bombo 1,310 funtov (590&nbsp;kg), ki je bila narejena iz glavnega polnjenja sečnine nitrata z delci aluminija, magnezija in železovega oksida, ki obdajajo eksploziv. Kot polnilni eksploziv so v naboju uporabili nitroglicerin, dinamomit amonijevega nitrata, brezdimni prah in varovalko. Trije rezervoarji ustekleničenega vodika so bili postavljeni tudi v krožno konfiguracijo okoli glavnega naboja, da bi okrepili ognjeno kroglo in naknadno izgorevanje trdnih kovinskih delcev. Uporaba jeklenk s stisnjenim plinom pri tej vrsti napada je zelo podobna bombardiranju vojašnic v Bejrutu leta 1983 10 let prej. Oba napada sta uporabila jeklenke s stisnjenim plinom za ustvarjanje gorivno-zračnih in termobaričnih bomb, ki sproščajo več energije kot običajni eksplozivi. Po pričevanju v bombnem sojenju je FBI le enkrat pred napadom leta 1993 zabeležil bombo, ki je uporabljala sečninski nitrat. Poleg tega je bil agent FBI -ja Frederic Whitehurst močno kritičen do postopkov, uporabljenih za ugotavljanje, da bomba vsebuje sečninski nitrat; po njegovem pričevanju je uriniral v viali, posušil urin in vzorec iz njega dal analitikom, ki so vseeno ugotovili, da jim je bila predana snov sečnina nitrat. Kombi Ryder, ki so ga uporabili pri bombardiranju, je imel 8,4 m³ prostora, kar bi lahko držalo do 910&nbsp;kg eksploziva. Vendar kombi ni bil napolnjen do konca. Yousef je uporabil štiri varovalke, dolge 20 čevljev (6 m), vse pokrite s kirurško cevjo. Yasin je izračunal, da bo varovalka sprožila bombo v dvanajstih minutah po tem, ko je za prižig varovalke uporabil vžigalnik. Yousef je želel, da dim ostane v stolpu, zaduši ljudi v notranjosti in jih počasi ubije. Predvideval je, da se bo severni stolp po eksploziji zrušil na južni stolp. Takrat je veljalo ljudsko prepričanje, da je v bombi cianid, kar je okrepila izjava sodnika Duffyja o obsodbi: "Imeli ste natrijev cianid okoli in prepričan sem, da je bil v bombi." Medtem, ko na kraju zločina ni bilo mogoče ugotoviti prave sestave bombe, je Robert Blitzer, višji uradnik FBI, ki je delal na zadevi, izjavil, da ni nobenih forenzičnih dokazov, ki bi kazali na prisotnost natrijevega cianida na mestu eksplozije. Poleg tega naj bi Yousef razmišljal le o dodajanju cianida v bombo, v knjigi Petra Lancea 1000 let za maščevanje pa je izjavil, da obžaluje, da tega ni storil. == Dogodki po atentatu == === Smrtne žrtve === [[Slika:4.28.12Feb93BombingPanelN-73ByLuigiNovi2.jpg|sličica|Imena žrtev bombnega napada iz leta 1993, na spominski plošči v nacionalnem parku 11. septembra 2001.]] V bombnem napadu je bilo ubitih šest ljudi: * John DiGiovanni, star 45 let, prodajalec zobnih izdelkov. * Robert "Bob" Kirkpatrick, star 61 let, višji nadzornik za vzdrževanje struktur. * Stephen Knapp, star 47 let, glavni nadzornik vzdrževanja strojnega oddelka. * Bill Macko, star 57 let, splošni nadzornik vzdrževanja strojnega oddelka. * Wilfredo Mercado, star 37 let, sprejemni agent za restavracijo Windows v WTC-ju. *  Monica Rodriguez Smith, stara 35 let, tajnica, ki je bila sedmi mesec noseča. V času eksplozije je Smith pregledovala urnike v svoji pisarni na ravni B-2, Kirkpatrick, Knapp in Macko so skupaj jedli kosilo v sobi za počitek zaposlenih poleg Smithove pisarne, Mercado je preverjal dobave za restavracijo, DiGiovanni pa je parkiral svoj avto v podzemno garažo. === Spominski vodnjak === Spominski vodnjak iz granita v čast žrtvam bombnega napada je načrtoval Elyn Zimmerman in ga leta 1995 posvetil na trgu Austin J. Tobin Plaza, neposredno nad mestom eksplozije.  Vseboval je imena šestih odraslih, ki so bili ubiti v napadu, in napis, ki se je glasil: "26. februarja 1993 je pod tem mestom eksplodirala bomba, ki so jo postavili teroristi. To grozljivo nasilno dejanje je ubilo nedolžne ljudi, poškodovalo tisoče in nas vse žrtve." Vodnjak je bil med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] uničen s preostalim delom Svetovnega trgovinskega centra. Odkriti del vodnjaka z imenom John DiGiovanni je bil pozneje vključen v začasen spomenik, ki ga je načrtovala arhitektka pristaniške uprave Jacqueline Hanley, in postavljen na strani mesta Liberty Street po napadih 11. septembra. Spomenik je bil viden čez ograjo, vendar ni bil odprt za javnost. Na spominskem spomeniku 11. septembra, ki je bil odprt ob deseti obletnici napadov 2001, so na severnem bazenu, na plošči N-73, napisana imena mrtvih v bombnem napadu leta 1993. Odkriti del spominskega vodnjaka je na ogled med drugimi artefakti, povezanimi z bombardiranjem v zgodovinski razstavi muzeja. === Preiskava === [[Slika:1993 Bombing Aftermath in WTC by DSS Agent.png|sličica|298x298_pik|Posledice škode bombnega napada v garaži, slika z strani agenta DSS]] Čeprav vzrok eksplozije ni bil takoj znan, so nekateri posumili na eksplozijo transformatorja, zato so se na kraj dogodka hitro odzvali agenti in bombaški tehniki iz ATF, FBI in NYPD. Agenti so hitro ugotovili, da je obseg eksplozije daleč nad eksplozijo transformatorja. Tehnik laboratorijskega oddelka FBI David Williams, ki je skrbel za kraj zločina, je trdil, da je že pred znanstvenimi preizkusi vedel naravo in velikost bombe, s katero so si drugi laboratorijski strokovnjaki, kot sta Stephen Burmeister in Frederic Whitehurst, nasprotovali in jih kasneje izzvali z neprijetnimi posledicami za  laboratoriju FBI. V dneh po bombnem napadu so preiskovalci pregledali škodo in iskali sledi. Približno 300 agentov FBI je bilo razporejenih pod kodnim imenom TRADEBOM. Med pospravljanjem ruševin na podzemnem parkirišču je bombaški tehnik odkril nekaj notranjih sestavnih delov iz vozila, ki je imelo bombo. Identifikacijska številka vozila (VIN), najdena na kosu osi, je preiskovalcem dala ključne informacije, ki so jih pripeljale do tovornjaka Ryder, najetega pri DIB Leasing v Jersey Cityju. Preiskovalci so ugotovili, da je vozilo najel Mohammed A. Salameh, eden od Yousefovih sozaveznikov. Salameh je prijavil, da je kombi ukraden, in ko se je 4. marca 1993 vrnil po varščino, so ga oblasti aretirale. Salamehovo aretacijo je policija pripeljala v stanovanje Abdula Rahmana Yasina na aveniji Pamrapo 40 v Jersey Cityju v New Jerseyju, ki ga je Yasin delil z mamo, v isti stavbi kot stanovanje Ramzija Yousefa.  Yasina so odpeljali v terensko pisarno FBI -ja v Newarku v New Jerseyju in ga nato izpustili. Naslednji dan je odletel nazaj v Irak prek Ammana v Jordaniji. Kasneje je bil Yasin obtožen napada, leta 2001 pa je bil uvrščen na začetni seznam FBI -jevih najbolj iskanih teroristov, na katerem ostaja še danes. Izginil je pred invazijo ameriške koalicije, operacijo Iraška svoboda, leta 2003. Marca 1994 so bili o bombnem napadu na Svetovni trgovinski center obtoženi Salameh, Nidal Ayyad, Mahmud Abouhalima in Ahmad Ajaj. Maja 1994 so bili obsojeni na dosmrtni zapor. Ujeta Salameha in Yasina je oblasti pripeljal v stanovanje Ramzija Yousefa, kjer so našli materiale za izdelavo bomb in vizitko Mohameda Jamala Khalife. Khalifa je bil aretiran 14. decembra 1994, INS pa ga je 5. maja 1995 deportiral v Jordanijo. Jordansko sodišče ga je oprostilo in živel je kot svoboden človek v Savdski Arabiji, dokler ni bilo umorjen leta 2007. Leta 2002 je bilo javno objavljeno, da je bil Yasin, edini udeleženec bombnega napada, ki ga oblasti ZDA nikoli niso obtožile, od leta 1994 v zaporu na obrobju Bagdada v Iraku. Ko ga je novinar Lesley Stahl 23. maja 2002 tam intervjuval za segment 60 minut, se je Yasin pojavil v zaporniški pižami in lisicah. Od intervjuja se o Yasinu ni videlo ali slišalo. Med invazijo na Irak leta 2003 ga niso našli. Nobena od obtožb ameriške vlade proti nekdanjemu voditelju [[Al Kaida|Al Kaide]] [[Osama bin Laden|Osami bin Ladnu]] ni namigovala, da bi imel kakršno koli povezavo s tem bombardiranjem. == Opomini na bombni napad po terorističnih napadih 11. septembra == Od [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] se bombardiranje leta 1993 včasih opisuje kot "pozabljeno" in "neznano." Čeprav je bombardiranje leta 1993 povzročilo, da je Svetovni trgovinski center postal javno znana teroristična tarča, možnost drugega napada, za katerega je FBI že leta 1995 posumil posebni agent John O'Neill, so napade iz leta 2001 ameriške obveščevalne službe in organi pregona v veliki meri nepredvidevale. Medtem ko so družinski člani žrtev in poškodovani preživeli v terorističnem napadu leta 2001 prejeli odškodnino iz sklada za odškodnino žrtev 11. septembra, takšno nadomestilo za tiste, ki jih je prizadel bombni napad leta 1993, ni bilo dano. == Glej tudi == * [[Teroristični napadi 11. septembra 2001]] * [[Zrušitev World Trade Centra|Zrušenje World Trade Centra]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Teroristični napadi]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1993]] [[Kategorija:World Trade Center]] 3apa9qxp49futg4w9cfnasjm5dgem27 0 509266 6688851 6611853 2026-06-13T16:25:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688851 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grana Padano | image =GRANA-PADANO-CIBUS-08-05-2018-7.jpg | othernames = | country = {{flagicon|Italy}} [[Italija]] | regiontown = | region = [[Emilija - Romanja|Emilija - Romanja]]<br> [[Lombardija]]<br> [[Piemont]]<br>[[Trentinsko - Zgornje Poadižje]]<br>[[Benečija]] | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = ne | texture = [[zelo trdi sir]] | fat = | protein = | dimensions = 35 do 45&nbsp;cm (premer) 15 do 18&nbsp;cm (višina) | weight =24 do 40&nbsp;kg | aging = 9 do 16 mesecev, več kot 16 mesecev, več kot 20 mesecev | certification = [[Zaščitena označba porekla]] DOP }} '''Grana Padano''' je [[zelo trdi sir|zelo trd]] [[italija]]nski [[sir]] za ribanje, ki izvira iz [[Padska nižina|Padske nižine]], po kateri nosi tudi ime. ==Zgodovina== Izvor sira Grana Padano naj bi bil v [[Cistercijani|cistercijanskem samostanu]] Chiaravalle pri Milanu, kjer naj bi bili menihi že v enajstem stoletju tako uspešni pri spreminjanju [[Padska nižina|Padske nižine]] v pašnike in travnike ter podjetni, da so morali razmišljati tudi o načinu porabe viškov mleka. Trdi sir, ki so ga razvili, so poimenovali grana ([[Italijanščina|it.]] zrno), zaradi bolj zrnaste strukture. Razvoj tovrstnega trdega sira je potekal v dve smeri, v današnji sire vrste »grana« in nekoliko kasneje v sire vrste »parmezan«, od katerih je najbolj znan [[Parmigiano Reggiano]]. Dne 1. junija 1951 so v Stesi, [[Piemont]], ob [[jezero Maggiore|jezeru Maggiore]], proizvajalci in tehnologi evropske sirarske industrije sklenili pisni dogovor, s katerim so določili pravila za proizvodnjo in uradno poimenovanje sirov ter za določitev njihovih specifičnih lastnosti. Takrat so tudi razločili dve vrsti sira »Grana Lodigiano«, ki ju danes poznamo kot Grana Padano in Parmigiano Reggiano.<ref>{{navedi splet |url=https://www.granapadano.it/en-ww/history.aspx |title=Uradna spletna stran konzorcija Grana Padano: zgodovina |accessdate=4. december 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211204151248/https://www.granapadano.it/en-ww/history.aspx |url-status=dead }}</ref> == Značilnosti == Sir je prijetnega okusa, ki spominja na orehe in rahlo pikanten. Ima zelo trdo, zrnasto testo, ki se školjkasto lomi, na prerezu so robovi ostri, barva je rumenkasta, očesca so lahko le nakazana, skorja pa zlatorumene barve.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo |publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 020131965 |pages= 118}}</ref> Hlebec ima obliko valja z rahlo izbočenimi stranicami in premerom od 35 do 45&nbsp;cm ter višino od 15 do 18&nbsp;cm. Teža hlebca je med 24 in 40&nbsp;kg, vendar pa ne sme biti manjša od 24&nbsp;kg. Sir prodajajo v kosih, ali že naribanega, [[vakuum]]sko pakiranega. == Proizvodnja == Sir izdelujejo iz surovega [[domače govedo|kravjega]] [[mleko|mleka]], za izdelavo sira Grana Padano je dovoljena pri krmi krav mlekaric poleg trave s pašnika in sena tudi koruzna silaža. V povezavi s tem je tudi uporaba aditivov v siru, ker je v velikih silosih silaže večja možnost razvoja [[Bakterije|bakterijskih kultur]], ki bi naprej delovale tudi v siru. Zato se pri proizvodnji sira uporablja [[aditiv]] z oznako E 1105 ([[lizocim]]), v razmerju 25 g na 1000 litrov mleka<ref>{{navedi splet |url=https://www.granapadano.it/en-ww/lisozyme-grana-padano-pdo.aspx|title=Uradna spletna stran konzorcija Grana Padano: Grana Padano in lizocim|accessdate=4. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki deluje kot konzervans. Mleka v proizvodnji sira ne smejo ohlajati pod 8 stopinj Celzija. Za razliko od proizvodnje Grana Padano, se pri proizvodnji sira [[Parmigiano Reggiano]] aditivov ne uporablja. Absolutna vrednost [[voda|vode]] po dveh letih staranja je med 28 do 30%, medtem ko vrednost vode v nemaščobni snovi znaša do 50%. Iz 15 litrov mleka pridobijo povprečno 1&nbsp;kg sira.<ref>{{navedi knjigo |author= Renčelj Stanko|year= 1995|title= Siri nekdaj in zdaj |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 51564544|pages= 192}}</ref> ===Območje proizvodnje=== Izdelava sira grana padano [[Zaščitena označba porekla|z oznako »DOP«]] (Denominazione di origine protteta) je omejena na območja:<br> '''[[Emilija - Romanja]]''': [[Pokrajine Italije|pokrajina]] [[Piacenza (pokrajina)|Piacenza]], proizvodnja dovoljena tudi v delu pokrajine [[Bologna (pokrajina)|Bologna]] (levi breg reke Reno) ter v pokrajinah [[Ravena (pokrajina)|Ravena]], [[Forlì-Cesena (pokrajina)|Forlì-Cesena]] in [[Rimini (pokrajina)|Rimini]];<br> '''[[Lombardija]]''': pokrajine [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]], [[Brescia (pokrajina)|Brescia]], [[Cremona (pokrajina)|Cremona]], [[Lodi (pokrajina)|Lodi]], [[Mantova (pokrajina)|Mantova]] (levi breg [[Pad|Pada]]), [[Milano (pokrajina)|Milano]] in [[Pavia (pokrajina)|Pavia]], proizvodnja dovoljena tudi v pokrajinah [[Como (pokrajina)|Como]], [[Lecco (pokrajina)|Lecco]], [[Sondrio (pokrajina)|Sondrio]] in [[Varese (pokrajina)|Varese]];<br> '''[[Piemont]]''': pokrajina [[Cuneo (pokrajina)|Cuneo]], proizvodnja dovoljena tudi v pokrajinah [[Alessandria (pokrajina)|Alessandria]], [[Asti (pokrajina)|Asti]], [[Biella (pokrajina)|Biella]], [[Verbano-Cusio-Ossola]], [[Novara (pokrajina)|Novara]], [[Torino (pokrajina)|Torino]] in [[Vercelli (pokrajina)|Vercelli]];<br> '''[[Trentinsko - Zgornje Poadižje]]''': pokrajina [[Trento (pokrajina)|Trento]]<br> '''[[Benečija]]''': pokrajine [[Padova (pokrajina)|Padova]], [[Verona (pokrajina)|Verona]], [[Vicenza (pokrajina)|Vicenza]], [[Rovigo (pokrajina)|Rovigo]] in [[Treviso (pokrajina)|Treviso]], proizvodnja dovoljena tudi v pokrajini [[Venezia (pokrajina)|Venezia]]. ===Variante sira glede na čas staranja=== * ''Grana Padano'' (9 do 16 mesecev): tekstura je še vedno kremasta, le rahlo zrnata; * ''Grana Padano oltre 16 mesi'' (nad 16 mesecev): bolj drobljiva tekstura, izrazitejši okus; * ''Grana Padano Riserva'' (nad 20 mesecev): zrnata, drobljiva tekstura in poln okus. == Zaščita označbe porekla == Originalno ime [[sir]]a '''Grana Padano''' je zaščiteno z italijanskim odlokom št. 1269 z dne [[30. oktober|30. oktobra]] [[1955]]. V Italiji so živila z [[Zaščitena označba porekla|zaščito označbe porekla]] označena s oznako »DOP« (Denominazione di origine protteta), italijanska vina z [[Zaščitena geografska označba|zaščiteno geografsko označbo]] pa z oznako »DOC« (Denominazione di origine controllata). [[Slika:Immagine 067.jpg|thumb|Zorenje grana padana]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} ==Zunanje povezave== * [https://www.granapadano.it/en-ww/default.aspx Spletna stan konzorcija Grana Padano] {{ikona en}} pridobljeno 25.11.2021 {{Siri}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] [[Kategorija:Italijanski siri]] 2d8hj5sorx9169vt0wmkmjhtlheo54m 0 515263 6689038 6677890 2026-06-14T05:02:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689038 wikitext text/x-wiki {{Infobox Railway |title = Južnokavkaška železnica |logo= South Caucasus Railway logo.svg |image= Սասունցի_Դավիթ24.JPG |caption= Erevanska železniška postaja, največja v Armeniji |building= |commisioned= 2008 - danes |decommisioned= |category= |del= |country= [[Armenija]] |company= |mednarodna oznaka proge= |tiri= |oznaka= |dolzina=780 km | gauge = 1520 mm | electrification = 3&nbsp;kV (enosmerni tok) | maxincline= | minradius = | speed = | racksystem = | elevation = | map = Armenian Railway.png |prepustna moc= |izkoristek= |vir= |website = [http://ukzhd.am/en.html ukzhd.am] |embedded = }} [[File:Armenian Railway.png|thumb|250px|Železniško omrežje Armenije]] '''Južnokavkaška železnica''' ({{Jezik-hy|Հարավկովկասյան երկաթուղի}}, {{Jezik-ru|Южно-Кавказская железная дорога}}) je železniški operater v Armeniji v lasti [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. == Glavni podatki == Vlada [[Armenija|Armenije]] je 13. februarja 2008 podpisala sporazum o prenosu 100 % državnega podjetja Armenske železnice na ''Ruske železnice''. Po pogodbi je koncesijska doba 30 let, z možnostjo podaljšanja še za 10 let po dogovoru strank. V skladu s pogoji razpisa so obstoječe delavce (4300 ljudi), razen tistih v starosti za upokojitev, premestili med osebje Južnokavkaške železnice z zvišanjem plače do 20 %.<ref>{{navedi splet|title=About company|url=http://ukzhd.am/en_about_company.html|publisher=South Caucasus Railway|access-date=2 October 2016}}</ref> == Linije == ''Južnokavkaška železnica'' trenutno izvaja naslednje storitve:<ref>{{navedi splet|title=Schedule|url=http://ukzhd.am/raspisanie/en/raspisanie.html|publisher=South Caucasus Railway|access-date=2 October 2016}}</ref> # hitri/spalni vlak Armenija–Gruzija: od [[Erevan|Erevana]] do [[Tbilisi]]ja/[[Batumi]]ja skozi [[Gjumri]] in [[Vanadzor]]<ref>{{navedi splet|url=https://wander-lush.org/train-from-tbilisi-to-yerevan/|title=Train from Tbilisi to Yerevan: Your Complete Travel Guide|accessdate=2022-03-23|archive-date=2021-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118201703/https://wander-lush.org/train-from-tbilisi-to-yerevan/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.seat61.com/georgia-armenia-and-azerbaijan-by-train.htm#Tbilisi_or_Batumi_to_Yerevan|title = How to travel by train to Georgia, Armenia & Azerbaijan}}</ref> # Erevan–Mjasnikjan (postaja Araks)–Gjumri – 3 povezave na dan plus 1 dodatna kratka vožnja do Mjasnikjana, ter hitri vlak ob vikendih. Na nadaljevanju proge iz Gjumrija v Artik, Pemzašen in Maralik se potniški promet ne izvaja od leta 2013, tovornemu prometu namenjena proga pa se odcepi v Armavirju (postaja pred Araksom) do elektrarne Mecamor. # Erevan–Ararat–Jeraskh – 1 povezava na dan. # Le poletna linija iz Erevana do [[Hrazdan|Hrazdana]], [[Sevan]]a in Šorže<ref>{{navedi splet|url=https://caravanistan.com/transport/train/armenia/|title = Train travel in Armenia}}</ref> (odcep od Hrazdana do [[Dilidžan]]a skozi 8 km dolg predor Meghradzor-Fioletovo se ne uporablja od leta 2012,<ref>[[:ru:%D0%9F%D0%B0%D0%BC%D0%B1%D0%B0%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9 %D1%82%D0%BE%D0%BD%D0%BD%D0%B5%D0%BB%D1%8C|Pambak tunnel]] ru.wikipedia.org</ref> naprej do [[Idževan|Idževana]] pa od leta 1992<ref>[https://epress.am/ru/2021/05/04/состояние-ж-д-сети-армении-на-фоне-возм.html Condition of the railway network in Armenia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220128075506/https://epress.am/ru/2021/05/04/%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%B5-%D0%B6-%D0%B4-%D1%81%D0%B5%D1%82%D0%B8-%D0%B0%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D1%84%D0%BE%D0%BD%D0%B5-%D0%B2%D0%BE%D0%B7%D0%BC.html |date=2022-01-28 }} epress.am 4 May 2021</ref>) Slednjo progo vse leto uporabljajo tovorni vlaki, ki vozijo onkraj Šorže za prevoz zlate rude iz [[Rudnik zlata Zod|rudnika Sotk]] tik za Vardenisom nazaj preko zahodne obvozne tovorne železniške proge Erevana do rafinerije v Araratu (kot tudi vlaki, ki oskrbujejo tovarno cementa Hrazdan, ki je 5 km navzgor za odcepom proti Dilidžanu). Obstaja tudi povezava z podzemno železnico v Erevanu v remizi Čarbakh prek tira Karmir Blur. [[File:South Caucasus Railway, headquarter.jpg|thumb|250px|Uprava Južnokavkaške železnice v Erevanu]] == Mednarodne povezave == * {{flagicon|Azerbajdžan}} Azerbajdžan – <span style="color:red">zaprta</span> – ista tirna širina * {{flagicon|Gruzija}} Gruzija – <span style="color:green">odprta</span> – ista tirna širina * {{flagicon|Iran}} Iran – skozi azerbajdžansko eksklavo Nahičevan – <span style="color:red">zaprta</span> – sprememba tirne širine na 1520&nbsp;mm * {{flagicon|Turčija}} Turčija – Akhurjan/Doğukapı, <span style="color:red">zaprta</span> od 1993 – sprememba tirne širine na 1520&nbsp;mm == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://railway.am Uradno spletno mesto] [[Kategorija:Promet v Armeniji]] [[Kategorija:Železniški prevozniki]] nzcy36bohocypwvwdxs3nia8xwlbodf 0 517771 6688782 6688762 2026-06-13T13:42:37Z Yerpo 8417 slog, slovnica 6688782 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom mesta so prevladovali Bošnjaki (69 %). Sledijo Hrvati (24 %) in Srbi (skoraj 4 %).<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> Pri tem v sami občini Stolac prevladujejo Hrvati s 59 % prebivalstva. {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] ei3skoa7m1xj7phxop4xdm4xemcladg 6688783 6688782 2026-06-13T13:43:06Z Yerpo 8417 /* Prebivalstvo */ pp 6688783 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom mesta so prevladovali Bošnjaki (69 %). Sledijo Hrvati (24 %) in Srbi (skoraj 4 %).<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> Pri tem v občini Stolac prevladujejo Hrvati s 59 % prebivalstva. {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] rcglvbegu8hn9vt692p407niqxiov4t 6688855 6688783 2026-06-13T16:33:22Z Upwinxp 126544 rv, ponavljanje 6688855 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom so prevladovali Bošnjaki z znatnimi manjšinami Hrvatov in Srbov.<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] eomu603pwqm6edqc3ygyqb5nbt6tfcp 0 521750 6689127 6621395 2026-06-14T09:29:16Z VidicK01 193275 6689127 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2022 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right|618 &nbsp; |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right|18.671 &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|20. november 2022 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.683.662 &nbsp; |- | '''Udeležba:''' || align=right|802.050 &nbsp; |- | '''Odstotek:''' || align=right|47,64 % &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|4. december 2022 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|490.639 &nbsp; |- | '''Udeležba:''' || align=right|206.547 &nbsp; |- | '''Odstotek:''' || align=right|42,10 % &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Naslednje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|2026]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2022''' so redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev je po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa poteka 4. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}</ref> V 51 občinah je bil samo en županski kandidat, v 57 dva kandidata, za rekordni 8. mandat pa se poteguje 6 županov. Največ kandidatov je bilo v Mestni občini Maribor, skupaj kar 15. V 2. krogu lokalnih volitev so župane ponovno izbirali v 47 občinah, od tega v 6 mestnih.<ref>{{Navedi splet|title=Drugi krog županskih volitev: odločitve čakajo še v 47 občinah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-krog-zupanskih-volitev-odlocitve-cakajo-se-v-47-obcinah/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}</ref> == Predvolilno dogajanje == Eden tistih, ki je med prvimi najavil kandidaturo, je župan [[Ljubljana|Ljubljane]] [[Zoran Janković]], ki Mestno občino Ljubljana vodi že 16 let, kandidaturo je napovedal že 9. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Janković se bo še petič potegoval za mandat na čelu MOL-a|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/zoran-jankovic-se-bo-se-petic-potegoval-za-mandat-na-celu-mol-a/626734|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-17|language=sl}}</ref> Sprva se je ugibalo, da bo SDS predlagala nekdanjega notranjega ministra [[Aleš Hojs|Aleša Hojsa]],<ref>{{Navedi splet|title=V boj za položaj ljubljanskega župana tudi Hojs? Šoltes ne bo kandidat SD-ja.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/v-boj-za-polozaj-ljubljanskega-zupana-tudi-hojs-soltes-ne-bo-kandidat-sd-ja/643534|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-15|language=sl}}</ref> vendar je mestni odbor na koncu izbral ekonomista Igorja Horvata. Poleg Jankovića in Horvata je kandidiralo še 7 kandidatk oz. kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so kandidati za župane mestnih občin?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/kdo-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/644894|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> V večini mestnih občin kandidirajo vsaj trije kandidati. Izjema je občina Novo mesto, kjer kandidirata dva kandidata, ter Slovenj Gradec, kjer kandidira le aktualni župan.<ref>{{Navedi splet|title=Novo mesto: Macedoni želi nadaljevati "uspešno razvojno zgodbo", Vovko meni, da "zmorejo več" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/novo-mesto-macedoni-zeli-nadaljevati-uspesno-razvojno-zgodbo-vovko-meni-da-zmorejo-vec/644466|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klugler s podpisi volivcev za drugi županski mandat v Slovenj Gradcu |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/klugler-s-podpisi-volivcev-za-drugi-zupanski-mandat-v-slovenj-gradcu/644449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur je bil četrtek, 20. oktober 2022. Tistega večera je vnovično kandidaturo med drugim vložil župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], ki je letos sicer kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah predsednika republike]].<ref>{{Navedi splet|title= Prebilič vložil še kandidaturo za županski stolček|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/prebilic-vlozil-se-kandidaturo-za-zupanski-stolcek.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> Občinska volilna komisija v Kopru je dne 28. oktobra zavrnila kandidaturo [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] za župana Kopra. Kandidati naj namreč ne bi bili določeni s tajnim glasovanjem, kot to zahteva zakon.<ref>{{Navedi splet|title=Komisija zavrnila kandidaturo Patrika Grebla za župana Kopra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/komisija-zavrnila-kandidaturo-patrika-grebla-za-zupana-kopra/645392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> V občini Videm pa so zavrnili celotno kandidatno listo Gibanja Svoboda za občinski svet, saj naj bi bila kršena pravila pri pripravi liste.<ref>{{Navedi splet|title=V občini Videm zavrnili listo kandidatov Gibanja Svoboda za občinski svet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/v-obcini-videm-zavrnili-listo-kandidatov-gibanja-svoboda-za-obcinski-svet/645480|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> V občini Gorje je aktualni župan Peter Torkar za zgolj 21 glasov premagal protikandidata, nekdanjega zdravstvenega ministra [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]], zaradi česar je slednji vložil ugovor na občinsko volilno komisijo. Komisija je ugovor zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar v Gorjah ni uspel, drugi krog bo v 47 občinah |url=https://siol.net/novice/svet/poklukar-v-gorjah-zahteva-razveljavitev-zupanskih-volitev-592984|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> V 2. krogu volitev v Mariboru sta kandidata Sašo Arsenovića podprli koalicijski stranki [[Socialni demokrati|SD]] in [[Gibanje Svoboda|Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in SD podpirata Arsenoviča |url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-sd-podpirata-arsenovica-593517|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> Kasneje je podporo izrazil tudi občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. Stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je na drugi strani podprla Franca Kanglerja.<ref>{{Navedi splet|title=NSi v Mariboru podprla Arsenoviča |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-v-mariboru-podprla-arsenovica/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> V MO Celje sta podporo dolgoletnemu županu Bojanu Šrotu izrazili SDS in SLS, protikandidata Matiji Kovaču pa stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]] in Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Celje: Šrot stavi na izkušnje, Kovač na sveže ideje|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/celje-srot-stavi-na-izkusnje-kovac-na-sveze-ideje.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> == Volilne aktivnosti == [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica DZ]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 5. september 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne 20. novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Začenja se zbiranje podpisov za kandidate na lokalnih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-kandidate-na-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}</ref> == Volilna udeležba == === 1. krog === {{tortni diagram | caption= | label1 = Udeležba | value1 = 47,64 | color1 = red | label2 = | value2 = 52,36 | color2 = white | width = 200 | height = 150 }} V prvem krogu je na volišča odšlo 802.050 ljudi, manj kot polovica od skupno 1.683.662 volilnih upravičencev. Najvišja udeležba je bila v občini Hodoš, in sicer 73,75 odstotna. Najnižja pa v občini Horjul, 22,64 odstotna. Od mestnih občin je bila najvišja udeležba v Kopru (53,86 odstotna), najnižja pa v Ljubljani (39,98 odstotna). {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |'''Nedelja – do 11.00''' |201.961 |11,98 % |<ref>{{Navedi splet|title=Tretje volitve letos zaznamuje nizka udeležba|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/imajo-volivci-dovolj-tretje-volitve-letos-zaznamuje-nizka-udelezba.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-20|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |550.815 |32,72 % |<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve: Do 16. ure 32,72-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-do-16-ure-32-72-odstotna-volilna-udelezba/648003|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-20|language=sl}}</ref> |- |'''Končna uradna volilna udeležba''' |802.050 |47,64 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-29|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}</ref> |} === 2. krog === {{tortni diagram | caption= | label1 = Udeležba | value1 = 42,10 | color1 = red | label2 = | value2 = 57,90 | color2 = white | width = 200 | height = 150 }} V drugem krogu je na volišča odšlo 206.547 ljudi, manj kot polovica od skupno 490.646 volilnih upravičencev. Najvišja udeležba je bila v občini Veržej, in sicer 73,56 odstotna. Najnižja pa v občini Jesenice, zgolj 25,01 odstotna. V mestnih občinah je bila najvišja udeležba v Celju (43,59 odstotna), najnižja pa v Kranju (28,84 odstotna). {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |'''Nedelja – do 11.00''' |50.262 |10,24 % |<ref>{{Navedi splet|title=Do 11. ure 10,24-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-11-ure-10-24-odstotna-volilna-udelezba/649762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |134.480 |27,41 % |<ref>{{Navedi splet|title=Do 16. ure glasovalo 27,41 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/do-11-ure-glasovalo-50262-volilnih-upravicencev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-04|language=sl}}</ref> |- |'''Končna uradna volilna udeležba''' |206.547 |42,10 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-12-05|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}</ref> |} == Novoizvoljeni župani == Župani so že napisani v tistih občinah, kjer je kandidat zmagal v prvem krogu. === Mestne občine === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ![[Mestna občina Maribor|Maribor]] ![[Mestna občina Kranj|Kranj]] ![[Mestna občina Koper|Koper]] ![[Mestna občina Celje|Celje]] ![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] |- |293.822 |112.682 |57.065 |52.630 |49.540 |37.587 |- | [[Zoran Janković]] <small>({{Abbr|SV|Jože Mermal in skupina volivcev}})</small> | [[Saša Arsenovič]] <small>({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})</small> | [[Matjaž Rakovec]] <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | [[Aleš Bržan]] <small>({{Abbr|LA|Lista Aleša Bržana}}+[[Gibanje Svoboda|GS]])</small> | Matija Kovač <small>({{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volivcev}})</small> | [[Gregor Macedoni|Gregor Macedoni]] <small>({{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}})</small> |- ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- |33.656 |31.884 |26.224 |23.530 |18.758 |16.591 |- | Peter Dermol <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | Samo Turel <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> | Janez Kerin <small>({{Abbr|SV|Marta Levičar Magiera in skupina volivcev Liste Modra smer}})</small> | Nuška Gajšek <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | Damjan Anželj <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | Tilen Klugler <small>({{Abbr|SV|Metka Černjak Golež in skupina volivcev}})</small> |} === Navadne s čez 20.000 prebivalci === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Občina Domžale|Domžale]] ![[Občina Kamnik|Kamnik]] ![[Občina Slovenska Bistrica|Slov. Bistrica]] ![[Občina Brežice|Brežice]] |- |36.675 |29.925 |24.462 |24.051 |- | Renata Kosec <small>({{Abbr|LRK|Lista Renate Kosec}})</small> | [[Matej Slapar]] <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> | [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> | [[Ivan Molan]] <small>({{Abbr|SV|Dražen Levojević in skupina volivcev}})</small> |- ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Žalec|Žalec]] |- |22.667 |21.340 |21.314 |21.210 |- | Tine Radinja <small>({{Abbr|SV|Miha Ješe in skupina volivcev}})</small> | Peter Bohinec <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | [[Peter Verlič]] <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> | Janko Kos <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |} === Preostale navadne manjše občine === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ankaran|Ankaran]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Apače|Apače]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Beltinci|Beltinci]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Benedikt|Benedikt]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Tadej Beočanin]] <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gregor Strmčnik <small>({{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Steyer <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Virag <small>({{Abbr|SV|Ines Forjan in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Repič <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |- |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bled|Bled]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bloke|Bloke]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bohinj|Bohinj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Borovnica|Borovnica]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franjo Debelak <small>({{Abbr|SV|Dušan Berkovič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Mežan <small>({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Doles <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Sodja <small>({{Abbr|SV|Peter Klanjšček in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Črnilogar <small>({{Abbr|SV|Anton Žerjav in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bovec|Bovec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Braslovče|Braslovče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Brda|Brda]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Brezovica|Brezovica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cankova|Cankova]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Valter Mlekuž <small>({{Abbr|SV|Adem Omerović in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Žohar <small>({{Abbr|SV|Tomaž Žohar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Mužič <small>({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Metod Ropret <small>({{Abbr|SV|skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Danilo Kacijan <small>({{Abbr|SV|Darko Kekec in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenj.]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerknica|Cerknica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Čebulj <small>({{Abbr|SV|Iztok Čebulj in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Rupar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gašper Uršič <small>({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Marjan Žmavc]] <small>({{Abbr|SV|Damjan ̈Žmavc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Antonija Žumbar <small>({{Abbr|SV|Mirko Lisjak in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Divača|Divača]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Vera Markoja <small>({{Abbr|SV|Dušan Utroša in skupina volivcev "Glas ljudstva - neodvisna lista"}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Romana Lesjak <small>({{Abbr|SV|Adrijana Kamnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Vladimir Radovič <small>({{Abbr|SV|Andrej Kavšek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|A. T.|Alenka Tetičkovič}} Toplak <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|A.|Alenka}} Štrucl Dovgan <small>({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobje|Dobje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrna|Dobrna]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova–P. Gradec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Leskovšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Janez Pavlin <small>({{Abbr|SV|Janez Pavlin in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Martin Brecl <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jure Dolinar <small>({{Abbr|SV|Matej Avbelj in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marjan Kardinar <small>({{Abbr|SV|Marjan Kardinar in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dornava|Dornava]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Duplek|Duplek]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Željko Savič <small>({{Abbr|SV|Janez Grad in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Vovk <small>({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matej Zorko <small>(SDS)</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Preksavec <small>({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mitja Horvat <small>({{Abbr|SV|Majda Zajc in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas–Poljane]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gorje|Gorje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Čadež <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Borut Kolar <small>({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Torkar <small>({{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Urška Mauko Tuš <small>({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Špeh <small>({{Abbr|SV|Aljaž Špeh in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Grad|Grad]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hajdina|Hajdina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hodoš|Hodoš]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Šlighthuber <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Cvetka Ficko <small>({{Abbr|SV|Marjan Ficko in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Stanislav Glažar <small>({{Abbr|KOA|koalicija strank SDS+SD+SLS}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Soršak <small>({{Abbr|ZZ|Znamo. Zmoremoǃ Marko Soršak.}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Denis Tamaško <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Ernest Tamaško}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Horjul|Horjul]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Idrija|Idrija]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ig|Ig]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Janko Prebil <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Funkl <small>({{Abbr|SV|Marko Funkl in skupina volivcev - Lista Naš Hrastnik}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Saša L. Svetelšek <small>({{Abbr|SV|Janez Likavec in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Vencelj <small>({{Abbr|SV|Erik Logar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Zlatko Usenik <small>({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Izola|Izola]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Jezersko|Jezersko]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Juršinci|Juršinci]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gregor Kovačič <small>({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Dušan Strnad <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Bogatič <small>(GS)</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Karničar <small>({{Abbr|SV|Irma Karničar Šenk in skupina volivcev - Jezersko za vse}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Robert Horvat <small>({{Abbr|SV|Pavlin Darko in skupina volivcev - Povezani za Juršince}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kobarid|Kobarid]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kobilje|Kobilje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kočevje|Kočevje]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Miha Stegel <small>({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Leskovar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Matajurc <small>({{Abbr|SV|Tina Sivec Matalič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Darko Horvat <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Vladimir Prebilič]] <small>({{Abbr|SV|Lilijana Štefanič in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Komen|Komen]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Komenda|Komenda]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kostel|Kostel]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kozje|Kozje]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Erik Modic <small>({{Abbr|SV|Valter Makovec in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jurij Kern <small>({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Robert Zagorc <small>({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Nataša Turk <small>({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milena Kranjc <small>({{Abbr|SV|Jožef Kajba in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Križevci|Križevci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kungota|Kungota]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kuzma|Kuzma]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Laško|Laško]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Henrika Zupan <small>({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Slavinec <small>({{Abbr|SV|mag. Branko Slavinec in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tamara Šnofl <small>({{Abbr|SV|Andrej Plohl in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jožef Škalič <small>({{Abbr|SV|Aleksandra Škalič Forjan in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Šantej <small>({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč Občine Laško}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lenart|Lenart]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lendava|Lendava]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Litija|Litija]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ljubno|Ljubno]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ljutomer|Ljutomer]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Kramberger <small>({{Abbr|SV|Stanka Ferš in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Magyar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Rokavec <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franjo Naraločnik <small>({{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Olga Karba <small>({{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev z Olgo in ekipo Sr(e)čno naprejǃ}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Logatec|Logatec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Log - Dragomer|Log–Dragomer]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Loška dolina|Loška dolina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Loški Potok|Loški Potok]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Berto Menard <small>({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Miran Stanovnik]] <small>({{Abbr|SV|Matija Nik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matjaž Antončič <small>({{Abbr|NaNo|Naša Notranjska}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Simon Debeljak <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Barbara Levstik Šega}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Rakovnik <small>({{Abbr|SV|Blaž Kraner in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Luče|Luče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lukovica|Lukovica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Majšperk|Majšperk]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Makole|Makole]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Markovci|Markovci]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Klavdij Strmčnik <small>({{Abbr|SV|Ciril Rosc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Olga Vrankar <small>({{Abbr|SV|Marjan Kveder in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Sašo Kodrič <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Majcen <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Peter Majcen}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Gabrovec <small>([[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Medvode|Medvode]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Metlika|Metlika]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mežica|Mežica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na D. polju]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Nejc Smole <small>({{Abbr|SV|Ladislav Vidmar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Bogo Ropotar <small>({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;M. L. Janžekovič <small>({{Abbr|SV|Anton Nemanič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mark Maze <small>({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Egon Repnik <small>({{Abbr|LSO|Lista za skupno občino Miklavž na D.P.}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Miren - Kostanjevica|Miren–Kostanjevica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mirna|Mirna]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mislinja|Mislinja]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mauricij Humar <small>({{Abbr|SV|Skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Dušan Skerbiš <small>({{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Kastelic <small>({{Abbr|SV|Damjan Zupančič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Bojan Borovnik <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Glušič <small>({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Moravče|Moravče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mozirje|Mozirje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Muta|Muta]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Naklo|Naklo]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Balažic <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Aloj Glavač <small>({{Abbr|SV|Vlasta Glavač in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ivan Suhoveršnik <small>({{Abbr|SV|Jožef Skornšek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Angela Mrak <small>({{Abbr|SV|Tomaž Ferk in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ivan Meglič <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Nazarje|Nazarje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Odranci|Odranci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Oplotnica|Oplotnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ormož|Ormož]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Osilnica|Osilnica]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matej Pečovnik <small>({{Abbr|SV|Pečovnik Perme Nataša in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Barbara Ferenčak <small>({{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matjaž Orter <small>({{Abbr|SV|Martin Lesjak in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Danijel Vrbnjak <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alenka Kovač <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Pesnica|Pesnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Piran|Piran]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Pivka|Pivka]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Podlehnik|Podlehnik]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gregor Žmak <small>({{Abbr|SV|Marjan Rodež in skupina volilcev; Gregor Žmak in lista 4X4}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Korenika <small>({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Robert Smrdelj <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Misja <small>({{Abbr|SV|Jana Stonjšek in skupina volilcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Sebastian Toplak <small>({{Abbr|SV|Janez Koren in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Podvelka|Podvelka]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Poljčane|Poljčane]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Polzela|Polzela]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Postojna|Postojna]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Prebold|Prebold]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Miran Pušnik <small>({{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Petra Vrhovnik <small>({{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Kužnik <small>({{Abbr|SV|Dušan Pungartnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Igor Marentič <small>({{Abbr|SV|Andrej Berginc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Repnik <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Preddvor|Preddvor]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Prevalje|Prevalje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Puconci|Puconci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rače - Fram|Rače–Fram]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radeče|Radeče]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Rok Roblek <small>({{Abbr|SV|Eva Grah Roblek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matija Tasič <small>({{Abbr|SV|Marijana Petrič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Uroš Kamenšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Ledinek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Režun <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radenci|Radenci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radovljica|Radovljica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Roman Leljak]] <small>({{Abbr|SV|Maja Rožman in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alan Bukovnik <small>({{Abbr|SV|Alan Bukovnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ciril Globočnik <small>({{Abbr|SV|Matej Globočnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Rožen <small>({{Abbr|SV|Peter Stočko in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Stanko Ivanušič <small>({{Abbr|SV|Dejan Rob in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Renče - Vogrsko|Renče–Vogrsko]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ribnica|Ribnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Majda Potočnik <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tarik Žigon <small>({{Abbr|LZV|Lista za vas}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Samo Pogorelc <small>({{Abbr|SV|Matija Bartol in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Srečko Geč <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Kidrič <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rogatec|Rogatec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ruše|Ruše]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Semič|Semič]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Rihard Perauča <small>({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Martin Mikolič <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Urška Repolusk <small>({{Abbr|SV|Srečko Lah in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Vlasta Krmelj <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Polona Kambič <small>({{Abbr|SV|Polona Kambič in skupina volivcev Gibanja Zdrava družba}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sevnica|Sevnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sežana|Sežana]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sodražica|Sodražica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Solčava|Solčava]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Srečko Ocvirk <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Sila <small>({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Darko Ratajc <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Blaž Milavec <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Katarina Prelesnik <small>({{Abbr|SV|Bernardka Ipavec in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Starše|Starše]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Straža|Straža]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. gor.]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Toni Jelovica <small>({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Stanko Greifoner <small>({{Abbr|SV|Majda Mohorič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Dušan Krštinc <small>({{Abbr|SV|Martin Krštinc in skupina volivcev RIOS}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Martin Breznik <small>({{Abbr|SV|Lista za Sveto Ano - Suzana Rejak Breznik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;David Klobasa <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. gor.]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slo. gor.]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šalovci|Šalovci]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Darja V. Berlak <small>({{Abbr|SV|Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Vrzel <small>({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Škrlec <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mirko Cvetko <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Iztok Fartek <small>({{Abbr|SV|Mihaela Kalamar in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter–Vrtojba]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šenčur|Šenčur]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentilj|Šentilj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentjur|Šentjur]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Turk <small>({{Abbr|SV|Pavel Černe in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ciril Kozjek <small>([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;David Kos <small>({{Abbr|SV|Štefan Žvab in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Simončič <small>({{Abbr|SV|Peter Cvelbar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Diaci <small>({{Abbr|SV|Matjaž Žmahar in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Škocjan|Škocjan]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Ramovš <small>({{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Kapler <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Primož Cimerman <small>({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matija Čakš <small>({{Abbr|SV|Anton Guzej in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marjan Hribar <small>({{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Štore|Štore]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tabor|Tabor]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Janko Kopušar <small>({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Blaž Izlakar <small>({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Boris Goličnik <small>({{Abbr|LBG|Lista Borisa Goličnika}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Miran Jurkošek <small>({{Abbr|SV|Miran Jurkošek in skupina volivcev "Županova neodvisna lista za razvoj"}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|M.|Marko}} Semprimožnik <small>({{Abbr|SV|Urša Semprimožnik in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tišina|Tišina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Horvat <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alen Červ <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Zoran Poznič <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mateja Povhe <small>({{Abbr|DROT|DROT - za razvoj}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alojz Benko <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trzin|Trzin]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tržič|Tržič]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Turnišče|Turnišče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Ložar <small>({{Abbr|SV|Nuša Repše in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Miklič <small>({{Abbr|SV|Drago Zalar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Borut Horvat <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Damijan Jaklin <small>({{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matjaž Hočevar <small>({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Veržej|Veržej]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Videm|Videm]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vipava|Vipava]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vitanje|Vitanje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vodice|Vodice]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Drago Legen <small>({{Abbr|SV|Slavko Petovar}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Brane Kolednik <small>([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Lavrenčič <small>({{Abbr|SV|Tomaž Verčon in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andraž Pogorevc <small>({{Abbr|SV|Anita Pogorevc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Aco Franc Šuštar <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Marjan Podgoršek}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vojnik|Vojnik]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vransko|Vransko]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Petre <small>([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Nataša Juhart <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Daniel Cukjati <small>({{Abbr|SV|Daniel Cukjati in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franjo Golob <small>({{Abbr|SV|Danica Golob in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Matjaž Švagan]] <small>({{Abbr|SV|Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Zavrč|Zavrč]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Zreče|Zreče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Železniki|Železniki]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žetale|Žetale]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žiri|Žiri]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Slavko Pravdič <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Boris Podvršnik <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Gasser <small>({{Abbr|SV|Janez Habjan in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Butolen <small>({{Abbr|SV|Franc Pulko ml. in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Kranjc <small>({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]''' |colspan=3 rowspan=2 bgcolor=#EFDECD style="border-top-width:4px"| |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Leopold Pogačar ({{Abbr|SV|Miran Dolar in skupina volivcev "Neodvisna lista za Žirovnico"}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Papež <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |} == 2. krog županskih volitev == V drugem krogu sta se po dva kandidata pomerila za županski stol v 47 občinah (od tega v 6 mestnih). {| class="wikitable" style="text-align:left; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" |- ! scope="col" width=100px|Občina ! scope="col" width=188px|1. kandidat ! scope="col" width=20px | Procent ! scope="col" width=165px | 2. kandidat ! scope="col" width=20px| Procent |- |align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|'''↓ Mestne ↓''' |- |align=left bgcolor=#F4F0EC style="border-top-width:3px"| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | style="border-top-width:3px"|[[Saša Arsenovič]] <small>({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style="border-top-width:3px"|61,05 % || style="border-top-width:3px"|[[Franc Kangler]] <small>([[Nova ljudska stranka|LFK-NLS]])</small> || style="border-top-width:3px"|38,95 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]] | [[Matjaž Rakovec]] <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,94 % || Ivo Bajec <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]+[[Nova Slovenija|NSi]]+[[Zeleni Slovenije|Zeleni]])</small> || 29,06 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Celje|Celje]] | [[Bojan Šrot]] <small>({{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}})</small> || 42,31 % || Matija Kovač <small>({{Abbr|SV|Gregor Deleja s skupino volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,69 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | Samo Turel <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,78 % || [[Klemen Miklavič]] <small>({{Abbr|SV|Majda Smrekar s skupino volivcev}})</small> || 44,22 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Krško|Krško]] | Dušan Šiško <small>({{Abbr|SV|Dejan Stanič in skupina volivcev - Lista Dušana Šiška-energično za Krško}})</small> || 44,84 % || Janez Kerin <small>({{Abbr|SV|Marta L. Magiera in skupina volivcev - Liste Modra Smer}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,16 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | Damjan Anželj <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 64,57 % || Andrej Mešič <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> || 35,43 % |- |align=center style="border-top-width:3px" colspan=5|'''↓ Navadne z +20.000 prebivalci ↓''' |- |align=left bgcolor=#E6E6FA style="border-top-width:3px"| '''[[Občina Brežice|Brežice]] | style="border-top-width:3px"|[[Ivan Molan]] <small>({{Abbr|SV|Dražen Levojević s skupino volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style="border-top-width:3px"|52,61 % || style="border-top-width:3px"|[[Igor Zorčič]] <small>({{Abbr|SV|Rade Ilijaž s skupino volivcev}})</small> || style="border-top-width:3px"|47,39 % |- |align=left bgcolor=#E6E6FA| '''[[Občina Jesenice|Jesenice]] | Blaž Račič <small>({{Abbr|ŽLJ|Županova lista za naše Jesenice in Zoran Račič s skupino volivcev}})</small> || 46,20 % || Peter Bohinec <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,80 % |- |align=center style="border-top-width:3px" colspan=5|'''↓ Ostale ↓''' |- |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"| '''[[Občina Bled|Bled]]''' | style="border-top-width:3px"|Anton Mežan <small>({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style="border-top-width:3px"|51,20 % || style="border-top-width:3px"|Janez Fajfar <small>({{Abbr|SV|Janez Klemenčič in skupina volivcev}})</small> || style="border-top-width:3px"|40,80 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Brda|Brda]]''' | Franc Mužič <small>({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,25 % || Karol Peter Peršolja <small>({{Abbr|SV|Tanja Kodermac in skupina volivcev}})</small> || 41,75 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]''' | Gašper Uršič <small>({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,54 % || Urška Lahajnar Ubajiogu <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> || 41,46 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]''' | Vlasta Tetičkovič Toplak <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,31 % || Branko Horvat <small>({{Abbr|SV|Lista za urban - Adriana Horvat in skupina volivcev}})</small> || 47,69 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Divača|Divača]]''' | Robert de Lucia <small>({{Abbr|SV|Dragan Vujović in skupina volivcev}})</small> || 49,38 % || Alenka Štrucl Dovgan <small>({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,62 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]''' | Franc Vovk <small>({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,54 % || Mojca Šenica <small>(SD)</small> || 39,46 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dornava|Dornava]]''' | Matej Zorko <small>(SDS)</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 75,21 % || Rajko Janžekovič <small>({{Abbr|SV|Dominik Janžekovič in skupina volivcev}})</small> || 24,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]''' | Anton Preksavec <small>({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,24 % || Marjeta Podgoršek Rek <small>({{Abbr|SV|Maksimiljan Kotnik in skupina volivcev}})</small> || 39,76 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]''' | Borut Kolar <small>({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,85 % || Jožef Petek <small>(SLS)</small> || 41,15 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]''' | David Roškar <small>({{Abbr|SV|Stanislav Rojko in skupina volivcev}})</small> || 48,05 % || Urška Mauko Tuš <small>({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,95 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ig|Ig]]''' | Zlatko Usenik <small>({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,30 % || Anton Modic <small>(SLS)</small> || 48,70 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]''' | Gregor Kovačič <small>({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,81 % || Emil Rojc <small>({{Abbr|SV|Aleš Rojc in skupina volivcev}})</small> || 36,19 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Izola|Izola]]''' | Milan Bogatič <small>(GS)</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,40 % || Danilo Markočič <small>({{Abbr|IŽL|Izolska županova lista}})</small> || 42,60 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]''' | Tina Gerbec <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> || 49,21 % || Miha Stegel <small>({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Komenda|Komenda]]''' | Majda Ravnikar <small>({{Abbr|SV|Igor Štebe in skupina volivcev}}) || 42,45 % || Jurij Kern <small>({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,55 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]''' | Robert Zagorc <small>({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,36 % || Melita Skušek <small>({{Abbr|SV|Marjan Jelenič in skupina volivcev}}) || 42,64 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostel|Kostel]]''' | Nataša Turk <small>({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,99 % || Valentin Južnič <small>({{Abbr|SV|Nežika Zdravič in skupina volivcev}}) || 42,01 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]''' | Henrika Zupan <small>({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,34 % || Blaž Veber <small>({{Abbr|SV|Alenka Nečemer in skupina volivcev}}) || 39,66 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Laško|Laško]]''' | Marko Šantej <small>({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč občine Laško}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,20 % || Franc Zdolšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 34,80% |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Lendava|Lendava]]''' | Janez Magyar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,21 % || Ivan Kocut <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> || 49,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Logatec|Logatec]]''' | Berto Menard <small>({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,92 % || Bogdan Lipovšček <small>({{Abbr|SV|Katja Stražiščar in skupina volivcev}}) || 49,08 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]''' | Bogo Ropotar <small>({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,21 % || Franc Hribar <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 36,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mežica|Mežica]]''' | Dušan Krebel <small>({{Abbr|SV|Darja Maurič in skupina volivcev}}) || 41,06 % || Mark Maze <small>({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,94 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]''' | Anton Maver <small>({{Abbr|SV|Stanislav Korošec in skupina volivcev}}) || 46,01 % || Franc Glušič <small>({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,99 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Moravče|Moravče]]''' | Milan Balažic <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,57 % || Martin Rebolj <small>([[Socialni demokrati|SD]]) || 41,43 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Piran|Piran]]''' | [[Gašpar Gašpar Mišič]] <small>({{Abbr|SV|Egon Štibilj in skupina volivcev}}) || 41,52 % || Andrej Korenika <small>({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,48 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Puconci|Puconci]]''' | Branko Ritlop <small>([[Socialni demokrati|SD]]) || 49,05 % || Uroš Kamenšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,95 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]''' | Rihard Perauča <small>({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,60 % || Martin Ficko <small>({{Abbr|SV|Anton Buček in skupina volivcev}}) || 34,40 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sežana|Sežana]]''' | Andrej Sila <small>({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,06 % || Jernej Bortolato <small>({{Abbr|SV|Tanja Svetina in skupina volivcev}}) || 36,94 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]''' | Toni Jelovica <small>({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,04 % || Jurij Borko <small>({{Abbr|SV|Roman Medik in skupina volivcev}}) || 49,96 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]''' | Andrej Vrzel <small>({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,71 % || Anton Slana <small>({{Abbr|SV|Rok Korošak in skupina volivcev}}) || 49,29 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]''' | Rok Treven <small>({{Abbr|SV|Petra Šilc Miklič in skupina volivcev}}) || 47,89 % || Primož Cimerman <small>({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,11 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]''' | Janko Kopušar <small>({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,62 % || Peter Rosenstein <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> || 29,38 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]''' | Blaž Izlakar <small>({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,81 % || Rajko Meserko <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> || 46,19 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]''' | Oton Bratuž <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> || 48,49 % || Alen Červ <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,51 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]''' | Mateja Povhe <small>(DROT - za razvoj)</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 81,53 % || Alojzij Kastelic <small>({{Abbr|SV|Branko Meglič in skupina volivcev}}) || 18,47 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]''' | Tadej Malovrh <small>({{Abbr|SV|Lidija Vilar in skupina volivcev}}) || 46,35 % || Matjaž Hočevar <small>({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,65 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Veržej|Veržej]]''' | Rastko Škrjanec <small>({{Abbr|SV|Janko Skuhala}}) || 46,25 % || Drago Legen <small>({{Abbr|SV|Slavko Petovar}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,75 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Žiri|Žiri]]''' | Štefan Bogataj <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])</small> || 48,48 % || Franc Kranjc <small>({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,52 % |} == Volilni izidi v mestnih občinah == === Ljubljana === {{color box|#F8DE7E|89.405 glasovnic (39,98%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Zoran Janković''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Jože Mermal s skupino volivcev | align=right|61,83 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Nataša Sukič | style="border-top-width:3px"|[[Levica (politična stranka)|Levica]] | style="border-top-width:3px" align=right|9,61 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Aleš Primc | [[Glas za otroke in družine]] | align=right|6,95 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Igor Horvat | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|6,28 % &nbsp; |- | align=center| 5. | [[Tina Bregant]] | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] | align=right|5,69 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Mojca Sojar | [[Nova Slovenija]] | align=right|3,19 % &nbsp; |- | align=center| 7. | Jasminka Dedić | [[VESNA - zelena stranka|VESNA – zelena stranka]] | align=right|3,16 % &nbsp; |- | align=center| 8. | Tomaž Ogrin | [[Zeleni Slovenije]] in [[Konkretno]] | align=right|1,67 % &nbsp; |- | align=center| 9. | [[Jasmin Feratović]] | [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] | align=right|1,62 % &nbsp; |} === Maribor === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 36.011 glasovnic (41,21%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 32.235 glasovnic (36,90%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | [[Saša Arsenovič]] | Andrej Brvar s skupino volivcev | align=right|36,69 % &nbsp; |- | align=center| 2. | [[Franc Kangler]] | [[Nova ljudska stranka]] | align=right|25,46 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|[[Vojko Flis]] | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | style="border-top-width:3px" align=right|20,29 % &nbsp; |- | align=center| 4. | [[Dejan Kaloh]] | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|4,27 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Lidija Divjak Mirnik | Lista za pravičen razvoj | align=right|3,87 % &nbsp; |- | align=center| 6. | [[Boštjan Klun]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|2,13 % &nbsp; |- | align=center| 7. | Josip Rotar | Lista kolesarjev in pešcev | align=right|1,31 % &nbsp; |- | align=center| 8. | Vladimir Šega | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|1,14 % &nbsp; |- | align=center| 9. | Igor Jurišič | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | align=right|0,97 % &nbsp; |- | align=center| 10. | Bernard Memon | [[Nova Slovenija]] | align=right|0,96 % &nbsp; |- | align=center| 11. | [[Aleksander Kamenik]] | Stranka Aleksandra Kamenika | align=right|0,74 % &nbsp; |- | align=center| 12. | Matic Matjašič | Lista mladih. Povezujemo | align=right| 0,65 % &nbsp; |- | align=center| 13. | Nina Beyokol | [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] | align=right|0,57 % &nbsp; |- | align=center| 14. | Miha Recek | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] | align=right|0,54 % &nbsp; |- | align=center| 15. | Franc Jesenek | [[Stranka slovenskega naroda]] | align=right|0,44 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1. | '''[[Saša Arsenovič]]''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Andrej Brvar s skupino volivcev | align=right|61,00 % &nbsp; |- | align=center style="border-top-width:3px"| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Franc Kangler]] | style="border-top-width:3px"|[[Nova ljudska stranka]] | style="border-top-width:3px" align=right|39,00 % &nbsp; |} === Kranj === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 18.867 glasovnic (42,24%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 12.888 glasovnic (28,84%).}} [[Slika:Glasovnica na lokalnih volitvah 2022 - 2. krog - Kranj.jpg|sličica|185px|Glasovnica iz MO Kranj]] {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center|1. | Matjaž Rakovec | [[Socialni demokrati]] | align=right|48,23 % &nbsp; |- | align=center|2. | Ivo Bajec | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zeleni Slovenije|Zeleni]] | align=right|19,50 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|[[Zoran Stevanović]] | style="border-top-width:3px"|[[Resni.ca]] | style="border-top-width:3px" align=right|17,42 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Aleksander Svetelj | Več za Kranj | align=right|7,67 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Srečko Barbič | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|4,00 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Igor Velov | Lista za razvoj Kranja | align=right|3,19 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Matjaž Rakovec''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Socialni demokrati | align=right|70,92 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Ivo Bajec | style="border-top-width:3px"|SDS, SLS, NSi, Zeleni | style="border-top-width:3px" align=right|29,08 % &nbsp; |} === Koper === {{color box|#F8DE7E|22.989 glasovnic (53,86%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Aleš Bržan [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Lista Aleša Bržana in GS | align=right|53,60 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Boris Popovič]] | style="border-top-width:3px"|[[Koper je naš]] | style="border-top-width:3px" align=right|37,69 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Igor Colja | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|2,55 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Peter Bolčič | Zaupanje | align=right|2,51 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Jadranka Šturm Kocjan | [[Socialni demokrati]] | align=right|2,03 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Alan Medveš | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|1,61 % &nbsp; |} === Celje === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 16.310 glasovnic (41,50%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 17.000 glasovnic (43,27%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | [[Bojan Šrot]] | Celjska županova lista | align=right|46,86 % &nbsp; |- | align=center| 2. | Matija Kovač | Gregor Deleja s skupino volivcev | align=right|33,14 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Uroš Lesjak | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | align=right style="border-top-width:3px"|9,41 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Sandi Sendelbah | Lista za Celje | align=right|6,25 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Primož Brvar | [[Socialni demokrati]] | align=right|4,34 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Matija Kovač''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Gregor Deleja s skupino volivcev | align=right|57,81 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Bojan Šrot | style="border-top-width:3px"|Celjska županova lista | style="border-top-width:3px" align=right|42,19 % &nbsp; |} === Novo mesto === {{color box|#F8DE7E|12.909 glasovnic (43,81%)}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''[[Gregor Macedoni]] [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Boštjan Grobler s skupino volivcev | align=right|74,51 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Srečko Vovko | style="border-top-width:3px"|[[Socialni demokrati]] | style="border-top-width:3px" align=right|25,49 % &nbsp; |} === Velenje === {{color box|#F8DE7E|12.533 glasovnic (47,35%)}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Peter Dermol [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|68,84 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Milan Medved | style="border-top-width:3px"|Herman Arlič s skupino volivcev | align=right style="border-top-width:3px"|16,97 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Lidija Črnko | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|6,06 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Benjamin Strozak | [[Dobra država]] | align=right|4,22 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Jože Hribar | Naše Velenje | align=right|2,40 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Lidija Šolinc | [[Resni.ca]] | align=right|1,51 % &nbsp; |} === Nova Gorica === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 11.918 glasovnic (46,08%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – &nbsp;&nbsp;8.640 glasovnic (33,39%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | Samo Turel | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|40,78 % &nbsp; |- | align=center| 2. | [[Klemen Miklavič]] | Majda Smrekar s skupino volivcev | align=right|25,85 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Damjana Pavlica | style="border-top-width:3px"|[[Slovenska demokratska stranka]] | style="border-top-width:3px" align=right|14,86 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Tomaž Horvat | [[Socialni demokrati]] | align=right|9,14 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Anton Harej | [[Nova Slovenija]] | align=right|7,17 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Andreja Pelicon | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|2,21 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Samo Turel''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|55,86 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Klemen Miklavič]] | style="border-top-width:3px"|Majda Smrekar s skupino volivcev | style="border-top-width:3px" align=right|44,14 % &nbsp; |} === Krško === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 9.855 glasovnic (47,00%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 8.120 glasovnic (38,74%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | Dušan Šiško | Dejan Stanič in skupina volivcev<br><small>(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)</small> | align=right|24,61 % &nbsp; |- | align=center| 2. | Janez Kerin | Marta L. Magiera in skupina volivcev<br><small>(Liste Modra Smer)</small> | align=right|19,75 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Aleš Zorko | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | style="border-top-width:3px" align=right|18,75 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Iztok Starc | [[Slovenska ljudska stranka]] | align=right|17,22 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Jože Olovec | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|9,86 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Janja Starc | Dušan Arh in skupina volivcev | align=right|9,81 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Janez Kerin''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Marta L. Magiera in skupina volivcev<br><small>(Liste Modra Smer)</small> | align=right|55,16 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Dušan Šiško | style="border-top-width:3px"|Dejan Stanič in skupina volivcev<br><small>(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)</small> | style="border-top-width:3px" align=right|44,84 % &nbsp; |} === Ptuj === {{color box|#F8DE7E|9.138 glasovnic (47,64%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Nuška Gajšek [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|64,28 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Andrej Čuš]] | style="border-top-width:3px"|Milan Klemenc in skupina volivcev | style="border-top-width:3px" align=right|16,14 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Franjo Rozman | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|8,69 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Štefan Petek | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|5,02 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Boštjan Koražija | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|1,98 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Robert Križanič | [[Resni.ca]] in [[Za zdravo družbo| Zdrava Družba]] | align=right|1,83 % &nbsp; |- | align=center| 7. | Suzana Lara Krause | [[Slovenska ljudska stranka]] | align=right|1,74 % &nbsp; |- | align=center| 8. | Andrej Lacko | [[Slovenska nacionalna stranka]] | align=right|0,32 % &nbsp; |} === Murska Sobota === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 8.098 glasovnic (51,15%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 6.547 glasovnic (41,56%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | Damjan Anželj | [[Socialni demokrati]] | align=right|41,86 % &nbsp; |- | align=center| 2. | Andrej Mešič | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|32,72 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Mitja Horvat | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | style="border-top-width:3px" align=right|23,09 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Blanka Denko Čeh | Akacije | align=right|2,34 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Damjan Anželj''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|64,76 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Andrej Mešič | style="border-top-width:3px"|[[Slovenska demokratska stranka]] | style="border-top-width:3px" align=right|35,24 % &nbsp; |} === Slovenj Gradec === {{color box|#F8DE7E|6.398 glasovnic (46,00%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Tilen Klugler [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Metka Č. Golež in skupina volivcev | align=right|100,00 % &nbsp; |} == Javnomnenjske raziskave == {{Main|Javnomnenjske raziskave za lokalne volitve v Sloveniji 2022}} Pred lokalnimi volitvami v Sloveniji 2022 je agencija Ninamedia izvajala [[Anketa|javnomnenjske raziskave]], z namenom ocenitve volilnega namena prebivalcev [[Slovenija|Slovenije]]. Raziskave javnega mnenja so med drugim nakazale morebitno zmago Zorana Jankovića v prvem krogu. V Kranju bi se Matjaž Rakovec v primeru neuspeha v prvem v drugem krogu pomeril z Zoranom Stevanovićem ali Ivom Bajcem. V Mariboru se bo v drugi krog zagotovo uvrstil Saša Arsenović, njegov tekmec v njem pa bo po vsej verjetnosti Franc Kangler ali Vojko Flis. V Kopru pa se po anketah zmaga obeta Alešu Bržanu, ki ima tudi veliko možnost zmage že v prvem krogu. == Statistika == === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left; width:80%" |- ! width=505 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! width=505 colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20|618 || width=250|Skupaj || align=center width=20|18.671 |- | Ženske || align=center|107 || Ženske || align=center|8.478 |- | Moški || align=center|511 || Moški || align=center|10.193 |- | Mestne občine || align=center|74 || Mestne občine || align=center|3,446 |- | Preostale občine || align=center|544 || Preostale občine || align=center|15,225 |- | Najstarejši || align=center|82 let || Najstarejši || align=center|94 let |- | Najmlajši || align=center|22 let || Najmlajši || align=center|18 let |- ! width=500 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! width=500 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center|212 || Skupaj || align=center|3,382 |- | Ženske || align=center|29 || Ženske || align=center|1,168 |- | Moški || align=center|183 || Moški || align=center|2,171 |- | Najstarejši || align=center|76 let || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center|29 let || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja županska podpora v %<br><small>([[Občina Trebnje|Trebnje]])</small> || align=center|81,53% || Največ svetnikov <small>(OBČINA)</small> || align=center| |- | Najnižja županska podpora v %<br><small>([[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]])</small> || align=center|50,04% || Najmanj svetnikov <small>(OBČINA)</small> || align=center| |- |} {| class="wikitable" style="text-align:left; width:40%" ! width=260 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število županskih mandatov |- | width=207|8. mandat županovanja || align=center width=47|5 |- | 7. mandat županovanja || align=center|1 |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} === Izvoljeni županski kandidati po strankah / listah === 618 kandidatov kandidira s podporo 64 različnih grupacij (stranke, liste, koalicije in skupine volivcev). {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=362 rowspan=2|Predlagatelji ! width=70 rowspan=2|Kandidati ! width=180 colspan=3|Izvoljeni |- ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski kandidati s podporo volivcev (SV) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|270 | align=center|103 | align=center|34 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''137 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34 | align=center|13 | align=center|2 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''15 |- | align=center|3. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|53 | align=center|10 | align=center|4 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''14 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|61 | align=center|11 | align=center|1 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''12 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34 | align=center|11 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''11 |- | align=center|6. | align=center| | Kandidati s koalicijsko podporo več strank<small>{{efn|name=|'''15 županskih kandidatov kandidira s podporo koalicije dveh ali več strank (list) oz. skupine volivcevː'''<br> &nbsp;&nbsp; Svoboda + Levica + SD + DeSUS (BREŽICE)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + SLS drugačni in povezani (DESTRNIK)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + Nsi (GROSUPLJE)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + SD + SLS (HAJDINA)<br> &nbsp;&nbsp; Lista Mateja Slaparja + NSi + skupina volivcev (KAMNIK)<br> &nbsp;&nbsp; Lista Aleša Bržana + Svoboda (KOPER)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + NSi + SLS + Zeleni Slovenije (KRANJ)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + NSi (LENDAVA)<br> &nbsp;&nbsp; Zeleni Slovenije + Konkretno (LJUBLJANA)<br> &nbsp;&nbsp; SLS + Naša dežela (MARIBOR)<br> &nbsp;&nbsp; SLS + SDS + NSi + DeSUS (SL. BISTRICA)<br> &nbsp;&nbsp; SLS + SDS (ŠENČUR)<br> &nbsp;&nbsp; SD + skupina volivcev (VELENJE)<br> &nbsp;&nbsp; NSi + SDS (VOJNIK)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + NSi (ŽIRI) }}</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|15 | align=center|7 | align=center|2 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''9 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|51 | align=center|1 | align=center|2 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center| | align=center| | Naša Notranjska (NaNo) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.png|60px]] | [[Liberalna demokracija Slovenije]] (LDS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center|[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|40px]] | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Zagorje gre naprej | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Znamo. Zmoremo! Marko Soršak. | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista Borisa Goličnika | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista za vas | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista za skupno občino Miklavž D.P. | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Drot – za razvoj | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center|1 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista Zlatka Usenika za napredek občine IG | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center|1 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista Renate Kosec<br><small>(Lista povezovanja in sodelovanja)</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|19. | align=center| | [[Nova ljudska stranka]] (NLS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Županova lista za naše Jesenice | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Izolska županova lista (IŽL) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Celjska županova lista Slovenije | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center|23. | align=center|[[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|60px]] | [[Levica (politična stranka)|Levica]] (L) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|13 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Resni.ca]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|9 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Vesna-horizontal-header-150.png|60px]] | [[VESNA – zelena stranka]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.png|58px]] | [[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Zeleni Slovenije.png|22px]] | [[Zeleni Slovenije]] (ZS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Piratska_stranka_slovenije_1.png|60px]] | [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] (Pirati) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:NaprejSlovenija.jpg|45px]] | [[Naprej Slovenija]] (NPS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Dobra država]] (DD) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Stranka slovenskega naroda]] (SSN) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:DeSUS_Logo.svg.png|40px]] | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista volivcev LESK | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:ZLS_logo.jpg|50px]] | [[Za ljudstvo Slovenije]] (ZLS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Zveza za Primorsko (ZZP) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Oljka | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Konkretno_logo.svg|50px]] | [[Konkretno]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Glas za otroke in družine.png|35px]] | [[Glas za otroke in družine]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Logotip Socialistične Partije Slovenije mala različica.png|25px]] | [[Socialistična partija Slovenije]] (SPS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Koper je naš]] (KJN) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista DNK Trbovelj | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Sandija Jakliča | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Stranka Aleksandra Kamenika | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista kolesarjev in pešcev | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista mladih. Povezujemo. | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center|. | align=center| | Neodvisna lista za boljše Jesenice | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Kobal Mitja (LKM) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Vasilija Žbogarja | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | LTD Toni Dragar – Lista za vse generacije | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Igorja Zupančiča | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Komunalno ekološka lista | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Združeni – neodvisna lista za Prevalje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Združena Moravška dolina | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista aktivni | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Gibanje za občino Piran (GZOP) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Več za Kranj | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Naše Velenje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista za Celje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Stranka Akacije]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Dialog za napredek | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Sloga | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Zaupanje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Skupaj za mengeško občino (SMO)<br><small>(Skupaj zmoremo več)</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista za pravičen razvoj<br><small>(mestnih četrti in krajevnih skupnosti)</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|618 ! style="border-top-width:5px"|165 ! style="border-top-width:5px"|47 ! style="border-top-width:5px"|212 |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 7yjfvij1ssmfk5by1899pyewowlc9vq 2 523616 6689014 6658538 2026-06-13T22:35:42Z VidicK01 193275 zaključeno 6689014 wikitext text/x-wiki {{userpage}} {| class="wikitable" style="width:100%; background:#FFF3E0; border:3px solid #E0A96D; text-align:center;" |- | style="padding:15px;" | {{flagicon|Slovenija|size=60px}} <div style="font-size:150%; font-weight:bold; margin-top:5px;"> PROJEKT: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2026 </div> <div style="margin-top:4px; font-size:95%;"> Urejanje, posodabljanje in sistematično spremljanje vsebin, povezanih z državnozborskimi volitvami, ki so v Sloveniji potekale 22. marca 2026, konstitucijo novega sklica Državnega zbora RS, ki je bil ustanovljen 10. aprila 2026, in zasnovo nove slovenske vlade, ki je prisegla 4. junija 2026. </div> <div style="margin-top:15px; padding:12px; background:#FFE0B2; border-radius:8px;"> <div style="font-size:90%;">Do volitev je še</div> <div style="font-size:220%; font-weight:bold; line-height:1;">0</div> <div style="font-size:85%; letter-spacing:2px;">DNI</div> </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">FAZE PROJEKTA</div> <div style="text-align:left; display:inline-block; font-size:95%; margin-top:6px;"> ☑️ '''1. faza:''' Dogajanje pred uradno volilno kampanjo (do 19. februarja 2026) ☑️ '''2. faza:''' Uradna volilna kampanja & splošne volitve v Državni zbor (do 22. marca 2026) ☑️ '''3. faza:''' Ugotavljanje izidov, prva pogajanja, spreminjanje glagolskega časa (do 7. aprila 2026) ☑️ '''4. faza:''' Konstitucija novega Državnega zbora, mandati novih poslancev (do 18. aprila 2026) ☑️ '''5. faza:''' Dokončna pogajanja in sestava 16. slovenske vlade (do 14. junija 2026) </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Makro raven urejanj</div> <div style="font-size:95%;"> <big>[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026]]</big> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Javnomnenjske raziskave za volitve 2026]] — [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za volitve 2026]] — [[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Predvolilne oddaje za volitve 2026]] </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Mikro raven urejanj</div> <div style="font-size:95%;"> [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi + SLS + FOKUS]] — [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] — [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni + SG]] — [[Koalicija zedinjenega naroda]] — [[Alternativa za Slovenijo]] [[Gibanje Svoboda]] — [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] — [[Nova Slovenija]] — [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] — [[FOKUS Marka Lotriča]] — [[Socialni demokrati|SD]] — [[Levica (Slovenija)|Levica]] — [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] — [[Resni.ca]] — [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] — [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] — [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] — [[Prerod (stranka)|Prerod]] — [[Stranka generacij]] — [[Zeleni Slovenije]] — [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] — [[Mi, socialisti!]] — [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] — [[Suvereni]] — [[Nič od tega]] — [[Za zdravo družbo]] — [[Gibanje Zedinjena Slovenija|Zedinjena Slovenija]] — [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Dodatna povolilna urejanja</div> <div style="font-size:95%;"> [[10. državni zbor Republike Slovenije]] — [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] — [[16. vlada Republike Slovenije]] — [[Tretji blok]] [[Poslanska skupina Svoboda|PS Svoboda]] — [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] — [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|PS NSi, SLS, FOKUS]] — [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] — [[Poslanska skupina Demokratov|PS Demokrati]] — [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] — [[Poslanska skupina Resni.ca|PS Resni.ca]] — [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|PS IMNS]] </div> |} <hr> {| {{Babilon |sl |en-1 |de-3 |4=apolitik|5=moški|6=prenosnik|7=Windows|8=Zemljan|9=GO-NG 2025}} Moje ime je Karlo in sem eden izmed urejevalcev slovenske Wikipedije. Zanimajo me predvsem urejanja strani, povezanih s politiko (volitve, dogajanje v vladi in državnem zboru, zunanjepolitični dogodki), ter slovensko televizijsko sceno, kar vključuje filme, TV-serije, oddaje, voditelje itd. Na Commons pogosto nalagam tudi avtorske fotografije znanih oseb. == Mejniki == * 1. urejanje: 21. avgust 2020 * 50. urejanje: 9. september 2020 * 100. urejanje: 14. september 2020 * 500. urejanje: 24. februar 2021 * 1000. urejanje: 2. avgust 2021 * 2000. urejanje: 24. maj 2022 * 3000. urejanje: 22. september 2022 * 4000. urejanje: 3. februar 2023 * 5000. urejanje: 9. avgust 2023 * 6000. urejanje: 27. november 2023 * 7000. urejanje: 1. marec 2024 * 8000. urejanje: 21. junij 2024 * 9000. urejanje: 14. november 2024 * 10000. urejanje: 28. oktober 2025 * 11000. urejanje: 1. februar 2026 * '''12000. urejanje: 11. april 2026''' == Politika == Seznam je zastarel in bo posodobljen po koncu projekta Državnozborske volitve 2026. * [[Politične skupine v Evropskem parlamentu]] - prenova strani * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000]] - prenova strani * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004]] - prenova strani * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008]] - prenova strani * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024]] * [[Javnomnenjske raziskave za evropske volitve v Sloveniji 2024]] * [[Predvolilne oddaje za evropske volitve v Sloveniji 2024]] * [[Volitve v Evropski parlament 2024]], * [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024]], * [[Javnomnenjske raziskave za volitve predsednika ZDA 2024]] * [[Poimenski seznam evroposlancev iz Slovenije]] - prenova strani * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] - prenova strani * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014]] - prenova strani * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019]] - prenova strani * [[Seznam protestnih shodov v Sloveniji v letu 2024]] * [[15. vlada Republike Slovenije]] - sprotno dodajanje * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022]] in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022]] * [[Seznam protestnih shodov v Sloveniji v letu 2023]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018]] - celostna prenova strani * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022]], [[14. vlada Republike Slovenije]] - veliko prispeval k razvoju strani * [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026]], [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]], [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]], [[9. državni zbor Republike Slovenije]] - sprotno urejanje in dodajanje. '''Nove volilne tabele - Rezultati volitev:''' * [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Dobra država]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Zeleni Slovenije]], [[Socialni demokrati]], [[Nova Slovenija]], [[Gibanje Svoboda]], [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]], [[Resni.ca]], [[VESNA - zelena stranka]]. === Nove strani, ki sem jih ustvaril sam === Ob nastopu nove vlade sem ustvaril mnogo novih strani vezanih na funkcionarje: *[[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije]] *[[Klemen Boštjančič]], [[Tatjana Bobnar]], [[Sanja Ajanović Hovnik]], [[Bojan Kumer]], [[Uroš Brežan]], [[Irena Šinko]], [[Emilija Stojmenova Duh]], [[Petra Škofic]], [[Vojko Volk]], [[Maksimiljana Polak]], [[Kaja Širok]], [[Anton Grizold]], [[Dragan Barbutovski]], [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Marko Štucin]], [[Nataša Sax]], [[Valentina Prevolnik Rupel]], [[Eva Knez]], [[Franc Props]], [[Jože Novak]], [[Mateja Čalušić]], [[Vinko Logaj]]. Strani ostalih politkov/političnih opazovalcev: [[Vladimir Prebilič]], [[Aleš Ernecl]], [[Sabina Senčar]], [[Zoran Stevanović]], [[Edvard Kadič]], [[Peter Gregorčič]], [[Sebastjan Jeretič]], [[Bernard Nežmah]], [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], [[Matjaž Rakovec]], [[Boštjan M. Turk]], [[Jože Biščak]]. Politične stranke: [[Za ljudstvo Slovenije]], [[Naša prihodnost]], [[Lista Borisa Popoviča]], [[Glas upokojencev]], [[Nič od tega]]. Mednarodna politika: [[Volitve v Evropski parlament 2024]], [[Javnomnenjske raziskave za volitve predsednika ZDA 2024]], [[Javnomnenjske raziskave za evropske volitve v Sloveniji 2024]], [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004]], [[Parlamentarne volitve v Franciji 2022]], [[Parlamentarne volitve v Franciji 2024]], [[Domoljubi za Evropo]], [[Evropa suverenih narodov]], [[10. sklic Evropskega parlamenta]]. Ameriški politiki: [[Vivek Ramaswamy]], [[Robert F. Kennedy ml.]], [[JD Vance]]. Kongresi: [[Kongres Socialnih demokratov 2024|15. kongres Socialnih demokratov (2024)]] == Družbene teme == * [[Poplave v Sloveniji (2023)]] === Nove strani, ki sem jih ustvaril sam === * [[Neurja oktobra in novembra 2023 v Sloveniji]]. == Prispevki v zvezi s TV vsebinami == *[[Skrito v raju]] *[[Življenja Tomaža Kajzerja]] *[[POP TV]] - prenova strani *[[Seznam slovenskih televizijskih serij]] - redno *[[Seznam resničnostnih oddaj v Sloveniji]] - redno *[[Seznam slovenskih filmov]] - redno *[[Faktor (oddaja)|Faktor]], [[Seznam oddaj Faktor]], [[Ura moči]] - redno urejanje *[[Delo (časopis)|Delo]] - dodajanje oddaj *[[Kaj dogaja?]], [[Slovenija ima talent]], [[Planet TV]], [[TV3 Slovenija]], [[Odmevi]], [[TV Dnevnik]], [[V imenu ljudstva]], [[Ta teden z Juretom Godlerjem]], [[MasterChef Slovenija]], [[Seznam resničnostnih oddaj v Sloveniji]], [[Kdo si ti? Zvezde pod masko]], [[Najini mostovi]]. === Nove strani, ki sem jih ustvaril sam === *[[Gajin svet 2]], [[Ambienti]], [[Avtomobilnost]], [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]], [[Luka Svetina]], [[Ja, Chef!]], [[Mame]], [[Sekirca v med]], [[Srečno samski]], [[Osvežilna fronta]], [[Têlenovela (slovenska serija)]], [[Gaja Filač]], [[Gospod profesor]], [[Vem!]], [[Joker (TV oddaja)|Joker]], [[Kdo vam laže]], [[Šef doma]], [[Arena (TV-oddaja)|Arena]], [[Slovenija ima talent (9. sezona)]], [[Šepet metulja]], [[Politično s Tanjo Gobec]], [[Melani Mekicar]], [[Aleksander Pozvek]], [[Primož Vrhovec]], [[Marcel (TV oddaja)|Marcel]], [[Koda (TV oddaja)|Koda]], [[Zadnja beseda!]], [[Planet 18]]. *[[Seznam slovenskih podkastov]]. == Nagrade == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Tireless Contributor Barnstar Hires.gif|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda neutrudnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in kakovostno delo na področju politike. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 15:45, 21. september 2022 (CEST) |} {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Team Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda skupinskega dela''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in dobro sodelovanje pri več člankih v nedavni preteklosti. Pozdravljam še bodoča sodelovanja! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 6. november 2025 (CET) |} {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Barnstar of Diligence Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda vestnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Karlo, vsi redni člani slovenske Wikiskupnosti se dobro zavedamo, da brez tvojih organizatorskih doprinosov, vestnega dela in vsakodnevnega spremljanja predvolilnega dogajanja danes ne bi ponujali tako obširnih in natančnih zapisov o [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]]. Naj bo ta zvezdica poklon vsemu, kar si počel preteklih 15 mesecev; bralci pa ti bodo nevedni hvaležni še dolga leta vnaprej. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:52, 30. marec 2026 (CEST) |} [[Kategorija:Wikipedisti Slovenija]] rfdzval9c5db2vo2x6prdgzc0u43tqz 0 528165 6688983 6688291 2026-06-13T20:49:11Z A09 188929 +par gradov z Domžalskega in Moravškega 6688983 wikitext text/x-wiki '''Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji.''' {{nepopolni seznam}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" !Slika !Ime !Lokacija !Čas nastanka !Stanje !Opombe !Sklici |- |{{slika d|Q3408965}} |[[Ajmanov grad]] |[[Sveti Duh, Škofja Loka]]<br>({{WikidataCoord|Q3408965|display=inline}}) |17. stoletje |Obnovljen |Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan. |<ref>{{RKD sklic|13999}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1501_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=30. julij 2007|accessdate=2022-12-13|website=www.situla.gov.si|publisher=Občina Škofja Loka}}</ref> |- | |[[Dvorec Babnopolje]] |[[Babno Polje]],<br>grič Bukovica |''neznano'' |Odstranjen |Sprva je bil gradič [[Grad Snežnik|Lichtenbergov]], a je bil kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan [[Štajerska|štajerskih]] nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič. | |- |{{Slika d|Q19933787}} |[[Grad Belnek]] |[[Drtija]] ({{Koord|46.126469|14.762161|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Grad iz 14. stoletja, postavili so ga [[Grad Limberk|gospodje Limbarski]]. Poleg razgibanega osrednjega kompleksa je sodila še kašča in hlev. Partizani so ga požgali leta 1943. Ostala je klet, kjer je bila kasneje vzpostavljena partizanska orožarna, ruševine pa so bile odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|29432}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790216}} |[[Grad Boštanj (Weissenstein)]] |[[Veliko Mlačevo]]<br>({{WikidataCoord|Q12790216|display=inline}}) |1549–1558 |Ruševine |Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti [[Lambergi|Lambergov]], skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana. |<ref>{{RKD sklic|1275}}</ref> |- |{{Slika d|Q18530064}} |[[Grad Brdo pri Lukovici]] |[[Brdo pri Lukovici]] ({{Koord|46.168889|14.683889|format=dms}}) |1552 |Deloma obnovljen |Renesančni grad iz 16. stoletja je bil sprva v lasti [[Lambergi|Lambergov]]. Imel je štiri trakte okoli notranjega atrija s poudarjenimi vogalnimi stolpi, tekom prezidav pa je izgubljal prvotne obrambne elemente. V 19. stoletju sedež sodišča in davkarije, v lasti družine pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. Partizani so ga požgali 19. maja 1943. Tekom druge polovice 20. stoletja nekaj konservatorskih posegov na zunanjih zidovih. |<ref>{{RKD sklic|1-00908}}</ref> |- |{{Slika d|Q19933793}} |[[Gradič Češnjice]] |[[Češnjice pri Moravčah]] ({{Koord|46.124168|14.746634|format=dms}}) |1500 |Odstranjen |Gradič je izpričan vsaj leta 1400, skozi zgodovino je menjal več lastnikov. Leta 1940 je bila v njem sirotiščnica, maja 1943 pa so ga požgali partizani, da se vanj ne bi vselila nemška policija. Ruševine so okoliški kmetje uporabili za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|1-15286}}</ref> |- |{{Slika d|Q15716153}} |[[Grad Gewerkenegg]] |[[Idrija]]<br>({{WikidataCoord|Q15716153|display=inline}}) |1522 |Obnovljen |Upravna zgradba za [[Rudnik Idrija|idrijski rudnik]], zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu na skali nad mestnim središčem nad hudournikom [[Nikova]]. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi južnoafriških letalskih sil večkrat poškodovan. |<ref>{{RKD sklic|183}}</ref><ref>{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174539339|accessdate=2022-12-15|language=|first=|last=|date=2018}} {{COBISS|ID=121121027}}</ref> |- |{{Slika d|Q5590918}} |[[Gracarjev turn]] |[[Hrastje, Šentjernej]]<br>({{WikidataCoord|Q5590918|display=inline}}) |1311 |Deloma v ruševinah |Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen. |<ref>{{RKD sklic|158}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gracarjev turn (Feistenberg)|url=https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/|website=www.gradovislovenije.si|date=2018-04-27|accessdate=2022-12-27|language=|last=}}</ref> |- | |[[Grad Groblje]] |[[Rodica, Domžale]] ({{Koord|46.148888|14.590283|format=dms}}) |17. stoletje |Odstranjen |Eden izmed najbolj kvalitetnih primerkov grajske arhitekture 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Med drugo svetovno je bil požgan, po koncu vojne so bile ruševine odstranjene. Ohranjen je vstopni drevored. |<ref>{{RKD sklic|1-07933}}</ref> |- |{{Slika d|Q17486307}} |[[Grad Hmeljnik]] |[[Gorenje Kamenje]]<br>({{WikidataCoord|Q17486307|display=inline}}) |1217 |Deloma obnovljen |Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali. V postopku obnove od 50. let dalje. |<ref>{{RKD sklic|175}}</ref><ref>[[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]]. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3FYLBWI|tip=članek|naslov=Slovenski gradovi - prezrta dediščina}} [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]. 2012. str. 380</ref><ref>Židov, Nena. {{Dlib|tip=članek|urn=URN:NBN:SI:DOC-1K79A72J|naslov=Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije}} Etnolog. 2007. str. 118</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto|url=https://siol.net/trendi/kultura/grad-ki-mu-je-ime-dal-bujno-rastoci-hmelj-foto-431893|website=siol.net|accessdate=2022-12-27|language=|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790227}} |[[Dvorec Hošperk]] |[[Planina pri Rakeku]]<br>({{WikidataCoord|Q12790227|display=inline}}) |1723 |Ruševine |27. marca 1944 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|173}}</ref> |- |{{Slika d|Q4993951}} |[[Grad Ig]] |[[Ig]]<br>({{WikidataCoord|Q4993951|display=inline}}) |1696 |Obnovljen |Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili [[Auerspergi]]. Leta [[Napad na ižanski grad|1848 je doživel zadnji kmečki upor]]. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod. |<ref>{{RKD sklic|11788}}</ref><ref>Verbič, Špela. 2012. ''Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris.'' Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.</ref> |- |{{Slika d|Q12790233}} |[[Grad Klevevž]] |[[Grič pri Klevevžu]]<br>({{WikidataCoord|Q12790233|display=inline}}) |po 1265 |Ruševine |Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. |<ref>{{RKD sklic|8660}}</ref><ref>Podgornik, Judita: {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MY13HGLC|naslov=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|tip=poročilo}} 2009</ref> |- |{{Slika d|Q20521950}} |[[Grad Kočevje]] |[[Kočevje]] (''na rečnem okljuku'') |1461 |Popolnoma porušen |Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen. |<ref>{{Navedi splet|title=Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji|url=https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|website=Grajske stavbe v Sloveniji|accessdate=2022-12-27|language=en-US|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227201555/https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|url-status=dead}}</ref> |- |{{Slika d|Q16856689}} |[[Grad Krupa]] |[[Krupa, Semič]]<br>({{WikidataCoord|Q16856689|display=inline}}) |1427 |Ruševine |Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|26002}}</ref> |- |{{Slika d|Q20522963}} |[[Grad Lanšprež (novi grad)]] |[[Gomila, Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q20522963|display=inline}}) |pred letom 1592 |Popolnoma porušen |Od leta 1851 v lasti [[Gallenbergi|Gallenbergov]], kasneje [[Auerspergi|Auerspergov]], nazadnje pa [[Tannenbergi|Tannenbergov]]. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|8760}}</ref><ref>{{RKD sklic|9328}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790242}} |[[Grad Mirna]] |[[Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q12790242|display=inline}}) |sredina 12. stoletja |Obnovljen |Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov [[Auerspergi|Auersperških]]. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin. |<ref>{{RKD sklic|7527}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1335_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=24. november 2003|accessdate=2022-12-15|publisher=Občina Trebnje|website=www.situla.gov.si}}</ref> |- |{{Slika d|Q15803223}} |[[Grad Pobrežje]] |[[Pobrežje, Črnomelj]]<br>({{WikidataCoord|Q15803223|display=inline}}) |1547 |Deloma v ruševinah (JV) |Protiturška trdnjava [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]] iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|9560}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z003-0126.pdf|title=Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje|date=21. september 1959|accessdate=2022-12-15|website=www.situla.gov.si|last=Komelj|first=Ivan|authorlink=Ivan Komelj}}</ref> |- | |[[Graščina Poganci]] |[[Novo mesto]] ({{Koord|45.779355|15.177425|format=dms}}) |16. stoletje |Popolnoma porušen |Renesančno graščino so leta 1943 požgali partizani, ruševine so bile odstranjene po koncu druge svetovne vojne. Na njegovem mestu danes stoji romsko naselje. |<ref>{{RKD sklic|1-29186}}</ref> |- |{{Slika d|Q19368643}} |[[Graščina Ruperčvrh]] |[[Stranska vas, Novo mesto]] ({{Koord|45.764954|15.152921|format=dms}}) |1657 |Ruševine |Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|06860}}</ref> |- |{{Slika d|Q20521970}} |[[Dvorec Zalog (Breitenau)|Dvorec Zalog]] |[[Zalog, Straža]] ({{Koord|45.796111|15.111944|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Prvotno obrambni stolp iz 14. stoletja so v 16. stoletju razširili v štiritraktni dvorec. Leta 1943 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|28714}}</ref> |- | |[[Grad Zalog (Warttenberg)|Grad Zalog]] |[[Zalog pri Moravčah]] ({{Koord|46.138237|14.752308|format=dms}}) |1570 |Odstranjen |Poznorenesančni dvorec z baročno notranjo opremo so leta 1943 požgali partizani. Ohranjene so zasaditve lipe, vodnjak ter nekaj kamnitih plošč z grbi. |<ref>{{RKD sklic|1-15285}}</ref> |- |{{Slika d|Q12803455}} |[[Stari grad, Novo mesto]] |[[Zagrad pri Otočcu]]<br>({{WikidataCoord|Q12803455|display=inline}}) |12. stoletje |Obnovljen |Sprva v lasti [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kasneje pa v lasti [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjanov]] in [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne [[Krka (podjetje)|Krka]]. |<ref>{{RKD sklic|924}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji| 02]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Seznami gradov|Slovenija, druga svetovna vojna]] c94d51tb4gkefj38rau9slz1h7l50ga 6688987 6688983 2026-06-13T20:52:56Z MaksiKavsek 244409 pp: Hošperk, 1723 je sledila baročna prenova in ni prava letnica za čas nastanka 6688987 wikitext text/x-wiki '''Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji.''' {{nepopolni seznam}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" !Slika !Ime !Lokacija !Čas nastanka !Stanje !Opombe !Sklici |- |{{slika d|Q3408965}} |[[Ajmanov grad]] |[[Sveti Duh, Škofja Loka]]<br>({{WikidataCoord|Q3408965|display=inline}}) |17. stoletje |Obnovljen |Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan. |<ref>{{RKD sklic|13999}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1501_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=30. julij 2007|accessdate=2022-12-13|website=www.situla.gov.si|publisher=Občina Škofja Loka}}</ref> |- | |[[Dvorec Babnopolje]] |[[Babno Polje]],<br>grič Bukovica |''neznano'' |Odstranjen |Sprva je bil gradič [[Grad Snežnik|Lichtenbergov]], a je bil kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan [[Štajerska|štajerskih]] nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič. | |- |{{Slika d|Q19933787}} |[[Grad Belnek]] |[[Drtija]] ({{Koord|46.126469|14.762161|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Grad iz 14. stoletja, postavili so ga [[Grad Limberk|gospodje Limbarski]]. Poleg razgibanega osrednjega kompleksa je sodila še kašča in hlev. Partizani so ga požgali leta 1943. Ostala je klet, kjer je bila kasneje vzpostavljena partizanska orožarna, ruševine pa so bile odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|29432}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790216}} |[[Grad Boštanj (Weissenstein)]] |[[Veliko Mlačevo]]<br>({{WikidataCoord|Q12790216|display=inline}}) |1549–1558 |Ruševine |Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti [[Lambergi|Lambergov]], skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana. |<ref>{{RKD sklic|1275}}</ref> |- |{{Slika d|Q18530064}} |[[Grad Brdo pri Lukovici]] |[[Brdo pri Lukovici]] ({{Koord|46.168889|14.683889|format=dms}}) |1552 |Deloma obnovljen |Renesančni grad iz 16. stoletja je bil sprva v lasti [[Lambergi|Lambergov]]. Imel je štiri trakte okoli notranjega atrija s poudarjenimi vogalnimi stolpi, tekom prezidav pa je izgubljal prvotne obrambne elemente. V 19. stoletju sedež sodišča in davkarije, v lasti družine pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. Partizani so ga požgali 19. maja 1943. Tekom druge polovice 20. stoletja nekaj konservatorskih posegov na zunanjih zidovih. |<ref>{{RKD sklic|1-00908}}</ref> |- |{{Slika d|Q19933793}} |[[Gradič Češnjice]] |[[Češnjice pri Moravčah]] ({{Koord|46.124168|14.746634|format=dms}}) |1500 |Odstranjen |Gradič je izpričan vsaj leta 1400, skozi zgodovino je menjal več lastnikov. Leta 1940 je bila v njem sirotiščnica, maja 1943 pa so ga požgali partizani, da se vanj ne bi vselila nemška policija. Ruševine so okoliški kmetje uporabili za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|1-15286}}</ref> |- |{{Slika d|Q15716153}} |[[Grad Gewerkenegg]] |[[Idrija]]<br>({{WikidataCoord|Q15716153|display=inline}}) |1522 |Obnovljen |Upravna zgradba za [[Rudnik Idrija|idrijski rudnik]], zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu na skali nad mestnim središčem nad hudournikom [[Nikova]]. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi južnoafriških letalskih sil večkrat poškodovan. |<ref>{{RKD sklic|183}}</ref><ref>{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174539339|accessdate=2022-12-15|language=|first=|last=|date=2018}} {{COBISS|ID=121121027}}</ref> |- |{{Slika d|Q5590918}} |[[Gracarjev turn]] |[[Hrastje, Šentjernej]]<br>({{WikidataCoord|Q5590918|display=inline}}) |1311 |Deloma v ruševinah |Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen. |<ref>{{RKD sklic|158}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gracarjev turn (Feistenberg)|url=https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/|website=www.gradovislovenije.si|date=2018-04-27|accessdate=2022-12-27|language=|last=}}</ref> |- | |[[Grad Groblje]] |[[Rodica, Domžale]] ({{Koord|46.148888|14.590283|format=dms}}) |17. stoletje |Odstranjen |Eden izmed najbolj kvalitetnih primerkov grajske arhitekture 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Med drugo svetovno je bil požgan, po koncu vojne so bile ruševine odstranjene. Ohranjen je vstopni drevored. |<ref>{{RKD sklic|1-07933}}</ref> |- |{{Slika d|Q17486307}} |[[Grad Hmeljnik]] |[[Gorenje Kamenje]]<br>({{WikidataCoord|Q17486307|display=inline}}) |1217 |Deloma obnovljen |Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali. V postopku obnove od 50. let dalje. |<ref>{{RKD sklic|175}}</ref><ref>[[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]]. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3FYLBWI|tip=članek|naslov=Slovenski gradovi - prezrta dediščina}} [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]. 2012. str. 380</ref><ref>Židov, Nena. {{Dlib|tip=članek|urn=URN:NBN:SI:DOC-1K79A72J|naslov=Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije}} Etnolog. 2007. str. 118</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto|url=https://siol.net/trendi/kultura/grad-ki-mu-je-ime-dal-bujno-rastoci-hmelj-foto-431893|website=siol.net|accessdate=2022-12-27|language=|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790227}} |[[Dvorec Hošperk]] |[[Planina pri Rakeku]]<br>({{WikidataCoord|Q12790227|display=inline}}) |po 1614 |Ruševine |27. marca 1944 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|173}}</ref> |- |{{Slika d|Q4993951}} |[[Grad Ig]] |[[Ig]]<br>({{WikidataCoord|Q4993951|display=inline}}) |1696 |Obnovljen |Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili [[Auerspergi]]. Leta [[Napad na ižanski grad|1848 je doživel zadnji kmečki upor]]. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod. |<ref>{{RKD sklic|11788}}</ref><ref>Verbič, Špela. 2012. ''Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris.'' Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.</ref> |- |{{Slika d|Q12790233}} |[[Grad Klevevž]] |[[Grič pri Klevevžu]]<br>({{WikidataCoord|Q12790233|display=inline}}) |po 1265 |Ruševine |Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. |<ref>{{RKD sklic|8660}}</ref><ref>Podgornik, Judita: {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MY13HGLC|naslov=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|tip=poročilo}} 2009</ref> |- |{{Slika d|Q20521950}} |[[Grad Kočevje]] |[[Kočevje]] (''na rečnem okljuku'') |1461 |Popolnoma porušen |Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen. |<ref>{{Navedi splet|title=Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji|url=https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|website=Grajske stavbe v Sloveniji|accessdate=2022-12-27|language=en-US|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227201555/https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|url-status=dead}}</ref> |- |{{Slika d|Q16856689}} |[[Grad Krupa]] |[[Krupa, Semič]]<br>({{WikidataCoord|Q16856689|display=inline}}) |1427 |Ruševine |Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|26002}}</ref> |- |{{Slika d|Q20522963}} |[[Grad Lanšprež (novi grad)]] |[[Gomila, Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q20522963|display=inline}}) |pred letom 1592 |Popolnoma porušen |Od leta 1851 v lasti [[Gallenbergi|Gallenbergov]], kasneje [[Auerspergi|Auerspergov]], nazadnje pa [[Tannenbergi|Tannenbergov]]. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|8760}}</ref><ref>{{RKD sklic|9328}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790242}} |[[Grad Mirna]] |[[Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q12790242|display=inline}}) |sredina 12. stoletja |Obnovljen |Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov [[Auerspergi|Auersperških]]. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin. |<ref>{{RKD sklic|7527}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1335_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=24. november 2003|accessdate=2022-12-15|publisher=Občina Trebnje|website=www.situla.gov.si}}</ref> |- |{{Slika d|Q15803223}} |[[Grad Pobrežje]] |[[Pobrežje, Črnomelj]]<br>({{WikidataCoord|Q15803223|display=inline}}) |1547 |Deloma v ruševinah (JV) |Protiturška trdnjava [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]] iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|9560}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z003-0126.pdf|title=Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje|date=21. september 1959|accessdate=2022-12-15|website=www.situla.gov.si|last=Komelj|first=Ivan|authorlink=Ivan Komelj}}</ref> |- | |[[Graščina Poganci]] |[[Novo mesto]] ({{Koord|45.779355|15.177425|format=dms}}) |16. stoletje |Popolnoma porušen |Renesančno graščino so leta 1943 požgali partizani, ruševine so bile odstranjene po koncu druge svetovne vojne. Na njegovem mestu danes stoji romsko naselje. |<ref>{{RKD sklic|1-29186}}</ref> |- |{{Slika d|Q19368643}} |[[Graščina Ruperčvrh]] |[[Stranska vas, Novo mesto]] ({{Koord|45.764954|15.152921|format=dms}}) |1657 |Ruševine |Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|06860}}</ref> |- |{{Slika d|Q20521970}} |[[Dvorec Zalog (Breitenau)|Dvorec Zalog]] |[[Zalog, Straža]] ({{Koord|45.796111|15.111944|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Prvotno obrambni stolp iz 14. stoletja so v 16. stoletju razširili v štiritraktni dvorec. Leta 1943 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|28714}}</ref> |- | |[[Grad Zalog (Warttenberg)|Grad Zalog]] |[[Zalog pri Moravčah]] ({{Koord|46.138237|14.752308|format=dms}}) |1570 |Odstranjen |Poznorenesančni dvorec z baročno notranjo opremo so leta 1943 požgali partizani. Ohranjene so zasaditve lipe, vodnjak ter nekaj kamnitih plošč z grbi. |<ref>{{RKD sklic|1-15285}}</ref> |- |{{Slika d|Q12803455}} |[[Stari grad, Novo mesto]] |[[Zagrad pri Otočcu]]<br>({{WikidataCoord|Q12803455|display=inline}}) |12. stoletje |Obnovljen |Sprva v lasti [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kasneje pa v lasti [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjanov]] in [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne [[Krka (podjetje)|Krka]]. |<ref>{{RKD sklic|924}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji| 02]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Seznami gradov|Slovenija, druga svetovna vojna]] er99fpgtlbjpaq36vz8cupgj86j1bx3 0 531619 6689041 5890857 2026-06-14T05:13:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]] 6689041 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]] 0yknl2407bz8pmg2yqm2msmf12jy7c8 1 531620 6689042 5890859 2026-06-14T05:14:00Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]] 6689042 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]] j2t0lizz1ddxtf8szc19ac9vzl3mckm 0 534544 6688882 6647444 2026-06-13T17:05:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688882 wikitext text/x-wiki {{Infobox noble house | surname = Babonići | estate = | coat of arms = [[File:Wappen_Ehingen-alt.png|100px]] | country = [[Kraljevina Hrvaška]]<br>[[Kraljevina Ogrska]]<br>[[Vojvodina Kranjska]] | titles = Grofje Gorički in Vodički<ref name=hemk>{{cite web|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/babonici|title=Babonići (Babonegi, Babonezi, Babonežići)|publisher=[[Croatian Encyclopedia]] by [[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]] (online edition)|access-date=2017-10-28}}</ref> ({{langx|hr|[[Knjaz|knezovi]] Gorički i Vodički}}), Ban Primorja, [[Ban Slavonije]], [[Ban Hrvaške|Ban Hrvaške in Dalmacije]] | parent house = | founding year = 13. stoletje<ref name=hbl>{{cite web|url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=977|title=Babonići (Babonegi, Babonezi, Babonezići, Babonezovići, Babonežići)|publisher=[[Croatian Biographical Lexicon]] by [[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]] (online edition)|access-date=2017-10-28|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011165632/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=977|url-status=dead}}</ref> | founder = Štefan I. (z vzdevkom Babon)<ref name=hemk /> | dissolution = 14. stoletje<ref name=hbl /> | final ruler = [[Ivan Babonić|Ivan I.]], Ban Slavonije, Hrvaške in Dalmacije<ref name=hemk /> | current head = izumrli | cadet branches = [[Rodbina Blagajskih]]<ref name=hemk /> }} '''Grofje Babonići''' (''Babonegi'', ''Babonezići'' ) so bili hrvaška plemiška družina, ki se v virih pojavlja ob koncu 12. stoletja. Posest družine se je razprostirala po ozemlju srednjeveške [[Slavonija|Slavonije]]. Prvotno območje rodu je bilo v Gorički županiji. == Babonići == [[Slika:State_of_croatia-hungary.png|desno|sličica|280x280_pik|Hrvaške dežele v času vladavine Babonićev.]] [[Slika:Croat_realms_in_the_first_half_of_14th_century.png|desno|sličica|280x280_pik| Posesti Šubićev, Babonićev in Kotromanićev v hrvaških deželah v začetku 14. stoletja]] Prvi član te rodbine po imenu je bil Štefan I., znan kot ''Babon'' († začetek 13. stoletja). Prvotna posest Babonićev je bila na desnem bregu Kolpe med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]] in [[Sisek|Siskom]]. Njihova najstarejša posest je bila [[Vodica]] pri Dubici, po kateri so jih imenovali ''vodiški grofje''. Pozneje je bilo njihovo pomembno oporišče grad '''[[Grad Steničnjak|Steničnjak]]''' (danes Sjeničak), po katerem so nosili vzdevek ''»de Stenischnach«'', imenovali pa so jih tudi goriški grofje. V času svoje največje moči so imeli v rokah območje od [[Kranjska|Kranjske]] do [[Vrbas (reka)|Vrbasa]] in od [[Sava|Save]] do Gvozda, vključno z gradovi [[Grad Susedgrad|Susedgrad]] in [[Grad Medvedgrad|Medvedgrad]] v Slavoniji ter [[Grad Mehovo|Mehovo]] in [[Grad Kostanjevica|Kostanjevico]] v južni Kranjski.<ref>[http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=5050 Babonići - Hrvatska enciklopedija]</ref> Babonići so eno od plemen, ki so pripadala »nobiles ultra Gozd« (plemstvo onstran Gvozda). Rodbine Babonić oziroma Blagajski so po najdenih spisih, ki govorijo o poreklu, o katerih razpravljajo zgodovinarji Ludovic Schonleben, Nada Klaić in drugi, veljale za dediče rimske patricijske družine [[Orsini|Ursini]], natančneje dela Bobone-Orsini. Štefanova sinova, Baboneg I. († po 1269) in [[Štefan II. Babonić|Štefan II.]] sta leta [[1217]] sodeloval v [[Križarske vojne|križarski vojni]] kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]] (1205 – 1235) in njuno delovanje je privedlo do krepitve rodbine Babonićev, predvsem po zaslugi Štefana II. ki je opravljal službo primorskega bana od 1243 do 1249. Baboneg I. je imel sinove Petra, Matijo, Jakova in Kristana, ki so prevzeli nadzor in skrb za Vodice, vidnejšo vlogo pa so imeli sinovi Štefana II., ki so obdržali goričko posest.<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=977 |title=Babonići - Hrvatski biografski leksikon |accessdate=2023-02-23 |archive-date=2016-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161011165632/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=977 |url-status=dead }}</ref> Leta [[1241]] so Babonići prejeli darovnico kralja [[Béla IV. Ogrski|Bele IV.]] (1235 – 1270), s katero so bili oproščeni plačila davkov in oproščeni banske oblasti, razlog za to pa naj bi bila njihova pomoč kralju pri njegovem umiku pred [[Tatari]] preko [[Zagreb|Zagreba]] na jadransko obalo. Vzpon rodbine beležimo ob koncu [[13. stoletje|13. stoletja]] med bojem za nasledstvo prestola med zadnjimi [[Árpádovci|Arpadovići]], kraljem [[Andrej III. Ogrski|Andrejem III.,]] Benečani (1290-1301) in [[Anžujci]], ko so Babonići izkoristili zmedo in postali poleg [[Šubići|Bribirskih grofov]] najmočnejši gospodje na [[Hrvaška|Hrvaškem]] . Takrat so se pogosto spopadali z Gisingi in Gut-Keledi, s katerimi so si izmenjevali položaj bana. Takrat sta bila bana brata Radoslav I. (1287 – 1293) in Štefan III. (1288 – 1295). <ref>{{Navedi splet |url=http://proleksis.lzmk.hr/10267/ |title=Babonići (Babonegi) - Proleksis enciklopedija |accessdate=2023-02-23 |archive-date=2023-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223222638/https://proleksis.lzmk.hr/10267/ |url-status=dead }}</ref> Vrhunec svoje moči dosežejo pod Štefanom IV., [[Ban|banom]] "cele Slavonije", ko se je njihova posest raztezala od [[Kranjska|Kranjske]] (to je od reke [[Kolpa|Kolpe]]) do reke [[Bosna (reka)|Bosne]] (včasih [[Drina|Drine]]) in od Save do Gvozda. [[12. maj|12. maja]] [[1314]] so si sinovi grofa Babonega II. razdelili družinska posestva, tako da je Štefan IV. dobil zgornjeslavonske posesti okoli Steničnjaka in še nekatere kraje, Ivan I. pa je dobil južnoslavonske okoli [[Zrin|Zrina]], Radoslav II. pa dohodke od posesti ob reki [[Sana (reka)|Sani]]. Slavonski ban Ivan I. Babonić je leta [[1322]] sodeloval v bitki pri Blizni proti hrvaškemu banu Mladenu II. Bribirskemu, nakar je bil imenovan za bana »cele Slavonije, Hrvaške in Dalmacije«, a je že naslednje leto izgubil položaj bana in se kmalu spopadel s kraljem [[Karel I. Ogrski|Karlom I.]] (1301 - 1342).<ref>Povijest Hrvata - srednji vijek, str. 217.</ref> Ko sta se leta [[1326.|1326]] uprla sinova Štefana IV., Dionizij in Pavel († 1382), jim je novi slavonski ban [[Mikac Mihaljević]] odvzel njihov rodni grad Steničnjak. Leta [[1328.|1328]] jim je kralj odpustil nepokorščino in jim izročil grad Donja Moslavina, vendar Babonići niso nikoli več dobili svojega starega sedeža. Po padcu grofa Ivana in izgubi Steničnjaka je vodilna vloga prešla na njihove potomce, grofe Blagajske.<ref name="#1"/> == Grofje Blagajski == '''Blagajski grofje''' so veja hrvaške plemiške družine Babonićev, ki je nastala v 14. stoletju. Vzdevek Blagajski (''de Blagay'') so dobili po svojem novem sedežu, gradu Blagaj na Sani (danes Blagaj Japra). Glava rodu grofov Blagajskih je Dujam Babonić († ok. 1370), sin Radoslava II. Babonića. Skupaj z bratom [[Nikola III. Blagajski|Nikolajem III.]], je vladal območju Dubice, Vodic in Sane. Nikolaj III. je rešil življenje kralju Karlu I. v boju proti [[Vlaška (razločitev)|vlaškemu]] vojvodi [[Basarab I. Vlaški|Basarabu]], zato je kralj v znak zahvale podaril Babonićem območje ob reki Uni do grada Krupe, nasproti gradu Blagaja. Nikolaj III. in Dujam so se imenovali Blagajski po lastnini Blagaj.<ref name="#1"/> Ker je Nikolaj III. umrl, ne da bi zapustil naslednike, velja Dujam za začetnika rodu grofov Blagajskih. Svojim sinovom Ivanu III., Nikolaju IV., Štefanu VII., Babonegu III. in Tomiju je zapustil družinska posestva, razširjena na območje Sanske županije, prost dostop do kraljevega dvora ter ugled in bogastvo. Te posesti je leta [[1352.|1352]] kot njihove lastne in dedne potrdil [[Ogrska|ogrski]] kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]] (1342 – 1382) na podlagi ponarejene listine iz [[1218|leta 1218]]. S tem dejanjem so Blagajski postali kraljevi [[Vazal|vazali]], neposredno podrejeni kroni. Blagajski grofje so zgradili utrjene gradove [[Grad Blagaj|Blagaj]] na Korani ( Blagajski stolp) in Blagaj na Sani.<ref>[http://delisimunovic.com/Povijest/Blagaj_na_Korani/blagaj_na_korani.html Delisimunovic.com] ''Blagaj na Korani'' (pristupljeno 17. veljače 2017.)</ref> <ref>[https://hrvatskiblagaj.weebly.com/o-hrvatskom-blagaju.html O Hrvatskom Blagaju] (pristupljeno 17. veljače 2017.)</ref> V času velikega spopada med madžarskimi in hrvaškimi fevdalci proti kraljici Mariji (1382 - 1395) in njeni materi [[Elizabeta Kotromanić|Elizabeti]] so se Blagajski postavili na njihovo stran in Marijinega zaročenca [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] . Blagajski grofje so v 15. stoletju sodelovali v protiturških vojnah, a so se ob koncu 16. stoletja izpostavljeni osvajanju in pustošenju njihove posesti s strani Turkov; preselili na Kranjsko, kjer so bili od [[1582|leta 1582]] prišteti med kranjsko plemstvo. Zadnji Babonićev potomec je bil '''grof Ludvig Blagajski''' (umrl v Ljubljani [[1897|1897).]]<ref>Hrvatski biografski leksikon, str. 310 </ref> Kot plemenske rodovi Babonićev se poleg dednih Blagajskih omenjajo [[Ratetići]], [[Ladikovići]], [[Koraničanići]], [[Hutinjani]] in [[Bonjani]] ( Banjani, [[Thallóczy]] ) , Godinići, [[Sičani]], grofje [[Hrvatska Kostajnica|Kostajniški]] ... in drugi. == Bani iz rodu Babonićev == * Godimir (hrvaški ban) {{Navedi vir}} * [[Štefan II. Babonić|Štefan II.]], primorski ban (1243 – 1249 ) * [[Štefan III. Babonić|Štefan III.]], slavonski ban (1288 – 1295 ) * [[Štefan IV. Babonić|Štefan IV.]], slavonski ban (1299, 1310 – 1316 ) * [[Radoslav I. Babonić|Radoslav I.]], slavonski ban (1287-1293) ) * [[Ivan I. Babonić|Ivan I.]], slavonski (1316-1323) in hrvaški ban (1322-1323) ) == Glej tudi == * [[Obiteljsko stablo knezova Babonića|Družinsko drevo grofov Babonićev]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * ''Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslava Krleže, Zagreb, 1983.''' * ''Zgodovina Hrvatov - srednji vek, Šolska knjiga, Zagreb, 2003.'' == Zunanje povezave == * [http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=5050 Babonići - hrvaška enciklopedija] * [http://proleksis.lzmk.hr/10267/ Babonići (Babonegi) - Prolexis enciklopedija] * [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=977 Babonići - Hrvaški biografski leksikon] [[Kategorija:Hrvaški plemiči]] 9k514yibd9pg9dv08tgxfww1nxqscmb 0 535956 6688830 6275903 2026-06-13T15:58:56Z Yerpo 8417 natančnost 6688830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje gorovje | name = Richardsonovo gorovje | map = Kanada | range_coordinates = {{koord novi|67.583333|N|136.900000|W|format=dms|display=inline,title}} | native_name = Richardson Mountains | native_name_lang = en | etymology = poimenovano po [[John Richardson|Johnu Richardsonu]] | country1 = {{ikonazastave|Kanada}} Kanada | state = [[Jukon]]<br>[[Severozahodni teritoriji]] | area = 46.680 km²<ref name="peakbagger">{{navedi splet |url=https://www.peakbagger.com/range.aspx?rid=1061 |title=Richardson Mountains |accessdate=10. marca 2023|work=Peakbagger.com |language=en }}</ref> | highest = | elevation = 1240 m ali 1680 m<ref name="britannica-1">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Richardson-Mountains |title=Richardson Mountains |accessdate=10. marca 2023 |work=Britannica |language=en }}</ref><ref name="peakbagger"/> | type = [[gorovje]] | photo = File:Dempsterhighway.jpg | photo_caption = Potek ceste ''Dempster Highway'' skozi Richardsonovo gorovje }} '''Richardsonovo gorovje''' ([[angleščina|angleško]] ''Richardson Mountains'') je [[gorovje]] v severozahodni [[Kanada|Kanadi]]. Razteza se v severozahodni in jugovzhodni smeri ter poteka vzdolž severnega dela meje med ozemljema [[Jukon]] in [[Severozahodni teritoriji]].<ref name="britannica-1"/> Leži zahodno od glavne struge [[Mackenziejeva reka|Mackenziejeve reke]] in jugozahodno od Mackenziejeve delte ob [[Beaufortovo morje|Beaufortovem morju]]. V nekaterih virih je Richardsonovo gorovje obravnavano kot del [[Jukonska planota|Jukonske planote]], v drugih pa kot vzhodno nadaljevanje [[Brooksovo gorovje|Brooksovega gorovja]], ki se večinoma razteza na severu ameriške zvezne države [[Aljaska]], ki na vzhodu meji na kanadsko ozemlje Jukon. Ameriški geologi in geografi v sklopu slednje uvrstitve Richardsonovo gorovje ponavadi obravnavajo kot prehodno območje med Brooksovim in [[Mackenziejevo gorovje|Mackenziejevim gorovjem]] ter severno nadaljevanje [[Kanadsko Skalno gorovje|Kanadskega Skalnega gorovja]].<ref name="britannica-1"/><ref name="britannica-2">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Brooks-Range |title=Brooks Range |accessdate=10. marca 2023 |work=Britannica |language=en }}</ref> Kljub temu za severno mejo Skalnega gorovja pogosto velja reka [[Liard]], katere struga poteka več sto kilometrov južno od Richardsonovega gorovja. Richardsonovo gorovje v smeri s severa proti jugu meri približno 320 kilometrov v dolžino, medtem ko njegova dolžina v smeri z zahoda proti vzhodu znaša približno 170 kilometrov. Površina Richardsonovega gorovja je približno 46.680 km².<ref name="peakbagger"/> Nadmorska višina najvišjih vrhov je ocenjena na 1240 ali 1680 metrov.<ref name="britannica-1"/><ref name="peakbagger"/> Skozi Richardsonovo gorovje poteka cesta ''Dempster Highway'', ki je edina kopenska povezava med mestoma Inuvik v Severozahodnih teritorijih in Dawson City v Jukonu. Richardsonovo gorovje je bilo poimenovano leta 1825 po škotskem znanstveniku in zdravniku Johnu Richardsonu, ki se je med drugim ukvarjal z raziskovanjem [[Arktika|Arktike]]. Poimenoval ga je John Franklin, ki je vodil dve kopenski odpravi v kanadsko Arktiko, katerih član je bil tudi Richardson.<ref name="britannica-1"/> ==Sklici== {{sklici}} {{ca-geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gorovja v Severni Ameriki]] [[Kategorija:Jukon]] [[Kategorija:Geografija Severozahodnih teritorijev]] dr3r5axx68hpdw7h9cann7jc34smpn8 0 547939 6689004 6558019 2026-06-13T22:01:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689004 wikitext text/x-wiki [[Slika:Induktionshäll.JPG|sličica|Vgradna indukcijska kuhalna plošča.|273x273px]] '''Indukcijska kuhalna plošča''' je gospodinjska naprava za [[kuhanje]], ki za svoje delovanje izkorišča fizikalni pojav [[Elektromagnetna indukcija|elektromagnetne indukcije]].<ref name=":0">SERŠEN, Simon, 2016, ''KRMILJENJE TEMPERATURE NA INDUKCIJSKEM KUHALIŠČU IN POSLOVNA STRATEGIJA NA PRIMERU SPECIALNE INDUKCIJE VIETNAM ZA PODJETJE GORENJE D.D.'' [PDF [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=62196 na spletu]]. Diplomsko delo. Maribor : Univerza v Mariboru. FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko [Dostopano 16 avgust 2023]</ref> Njene prednosti so bolj učinkovita in hitrejša pretvorba energije v toploto ter neposredno segrevanje lokalnih točk.<ref name=":0" /> Med slabostmi so strošek nakupa kuhališča in menjave neprimernega posodja ter morebitne negativne zdravstvene posledice elektromagnetnega sevanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prednosti in slabosti električnega štedilnika|url=https://odprtakuhinja.delo.si/ambient/prednosti-in-slabosti-elektricnega-stedilnika/|website=odprtakuhinja.delo.si|date=2018-02-17|accessdate=2023-08-17|language=sl-SI|last=Kociper|first=Alenka}}</ref> == Delovanje == [[slika:Induktionskochfeld Spule.jpg|thumb|Notranja zgradba indukcijskega kuhalnika]] Indukcijsko kuhališče uporablja indukcijska [[Navitje|navitja]], ki vzpostavljajo visokofrekvenčna magnetna polja, ki v jeklenih ali železnih posodah sprožijo reakcijo segrevanja s povzročanjem [[Vrtinčni tok|vrtinčnih tokov]] v dnu posode, zaradi česar se to segreje.<ref name=":0" /> Kuhališče, priključeno na omrežno napetost, se obnaša kot [[transformator]] z odprto kotvo. Skozi pripadajoče bakreno navitje steče [[izmenični električni tok]], ki povzroča nastanek [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]]. To polje vzbudi inducirano napetost, ki požene inducirani električni tok skozi dno [[Feromagnetizem|feromagnetne]] posode in jo tako segreje. Posoda ima vlogo kratkostično vezanega sekundarnega navitja in je hkrati magnetni prevodnik.<ref name=":0" /> Pod [[Steklo#Steklokeramika|steklokeramično]] ploščo je elektronski modul, sestavljen iz ''filtrskega dela'', ki ščiti močnostni del pred prednapetnostmi in nadtokovi ter omejuje elektromagnetne interference in ''močnostnega dela'', v katerem potekajo glavne operacije, ključne za pretvorbo in prenos električne v toplotno energijo in ki skrbi za napajanje indukcijskih navitij (induktorjev) okoli feritov. Vsa moč gre skozi močnostni del modula, ki mora biti zato dober, učinkovitost pretvorbe pa mora biti visoka. Pri ocenjevanju kakovosti komponent se upošteva, če so pri izvedbi vezja uporabljeni IGBT tranzistorji in kakšnja je njena izvedba, itd.. Izvedba vezja je ključnega pomena, saj ima glavno vlogo pri pretvorbi in prenosu moči. Poznamo single-switch in pol-mostiščno izvedeno vezje. Na kakovost indukcijskega kuhalnika vplivajo še steklokeramična plošča, ohišje, upravljalski modul, ožičenje ter posoda.<ref name=":0" /> Steklokeramična plošča je pritrjena na kovinsko ali plastično ohišje. Ima manjši raztezek kot steklo. Polovica njenih molekul se širi, polovica pa krči in tako so njene dimenzije konstantne do 750 stopinj C. Je tudi slab toplotni prevodnik, zaradi česar so toplotne izgube manjše.<ref name=":0" /> V ohišju so indukcijski modul in pripadajoče ožičenje. V njem je zagotovljeno dobro hlajenje. Na sprednjem in zadnjem delu ima zračne reže, skozi katere [[ventilator]], nameščen v indukcijskem modulu, odvaja oz. dovaja zrak. Temperaturni senzor, izveden kot NTK upor, zaznava temperaturo posode, da ne prihaja do pregretja. Poseben elektronski sklop za zaznavanje posode meri pokrito površino preko ustreznega feromagnetskega materiala, ki je pričvrščen in nameščen nad navitjem. Komponente kuhališča pred poškodbami in uničenjem zaradi previsokih temperatur ščitijo temperaturni senzorji v indukcijskem modulu na točno določenih kontrolnih točkah. V primeru pregretja mikroprocesor z ustrezno operacijo zmanjša moč kuhališča ali ga v celoti izklopi.<ref name=":0" /> Aparati za zasebno rabo imajo moč med 1200 in 3600 vati. Skupna moč za vgradne aparate je 7500 vatov.<ref name=":8">"Faktenblatt - Induktionskochherd". Bundesamt für Gesundheit BAG. PDF na ''[https://www.bag.admin.ch/bag/de/home/gesund-leben/umwelt-und-gesundheit/strahlung-radioaktivitaet-schall/elektromagnetische-felder-emf-uv-laser-licht/emf.html Faktenblätter NIS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230818155851/https://www.bag.admin.ch/bag/de/home/gesund-leben/umwelt-und-gesundheit/strahlung-radioaktivitaet-schall/elektromagnetische-felder-emf-uv-laser-licht/emf.html |date=2023-08-18 }}. bag.admin.ch.'' (v nemščini). 11. oktober 2016. pridobljeno 18. avgusta 2023</ref> === Upravljanje === [[Slika:HK MK 旺角 Mongkok 彌敦道 601 Nathan Road 創興廣場 Chong Hing Square shop 小米之家 旗艦店 XiaoMi Store December 2021 SS2 17.jpg|thumb|Prenosni indukcijski kuhalnik]] Večino indukcijskih kuhališč se upravlja na dotik,<ref name=":0" /> pri čemer se stopnja jakosti določa z gumboma za plus in minus ali pa stopenjsko lestvijo. Nekatera indukcijska kuhališča omogočijo uporabo ločenih gumbov za vsako kuhalno polje posebej.<ref name=":1" /> Pri nekaterih kuhališčih je omogočena uporaba nepritrjenega magnetnega gumba.<ref name=":1" /> Pri kakovostnejših kuhališčih uporabnik namesto moči kuhalnega polja krmili s temperaturo.<ref name=":0" /> Vsi indukcijska kuhališča imajo gumb za vklop/izklop.<ref name=":1" /> Digitalni prikazovalnik uporablja modro ali rdečo barvo. Prikazuje stopnjo delovanje, temperaturo gretja ali porabo električne energije. Na stanje kuhalne površine opozarjajo znak H za vročo kuhalno površino po zaključku kuhanja oz. znak h za ohlajanje grelnega polja (angl. ''hot''). Simbol E opozarja uporabnika na napako kuhališča ali uporabnika (razlitje tekočine po kuhalni oz. kontrolni površini). Korak dlje predstavljajo kontrole, ki delujejo izključno prek zaslona na dotik.<ref name=":1" /> (Novejša) indukcijska kuhališča med drugim ponujajo še funkcije za časovno nastavitev kuhanja, varnostni izklop, kontrolno funkcijo zaznavanja vretja, ki preprečuje prelivanje tekočine, generiranje visoke kuhalne moči za močno pospešitev postopka kuhanja, začasno prekinitev kuhanja, zaklep nastavitev kontrol za varnost otrok, segrevanje na stalno temperaturo 70 stopinj Celzija pred serviranjem hrane in segrevanje na 42 stopinj Celzija za topljenje čokolade in masla.<ref name=":1">POREDOŠ, Matjaž, 2018, ''Kuhinjski aparati za uporabnike z različnimi opravilnimi sposobnostmi'' [PDF [https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=115684&lang=slv na spletu]]. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje [Dostopano 16 avgust 2023]</ref> == Prednosti in slabosti indukcijskih kuhališč == === Poraba energije === Pri indukcijskem kuhalniku se 80 do 90% energije se pretvori v toploto.<ref name=":1" /> Kuhalne cone zaznajo velikost dna posode in segrevajo le dno. Kuhalna površina se segreva posredno in minimalno, saj nanjo prehaja toplota segrete posode. Zaradi tega so toplotne izgube manjše.<ref name=":0" /> Pri kuhanju na odprtem ognju so izgube energije znatne.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Primerjava različnih vrst kuhališč: Kuhati s plinom ali z elektriko?|url=https://www.zps.si/aktualne-vsebine/izjave-za-javnost/primerjava-razlicnih-vrst-kuhalisc-kuhati-s-plinom-ali-z-elektriko-2020-06-10|website=[[Zveza potrošnikov Slovenije]]|accessdate=2023-08-16|language=sl|last=|date=10. junij 2020}}</ref> Ameriška agencija za varstvo okolja (United States Environmental Protection Agency – EPA) trdi, da je indukcija 85 odstotno energijsko učinkovita, plinska pečica pa le 32 odstotno.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Is an Induction Stove for You? Here Are the Pros and Cons.|url=https://www.nytimes.com/wirecutter/blog/is-an-induction-stove-for-you/|website=Wirecutter|date=2023-05-08|accessdate=2023-08-17|language=en-US|last=Wharton|first=Rachel}}</ref> Na mnenje o izbiri primernega kuhališča vplivajo tudi primerjave cen elektrike in plina.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Segrevanje z indukcijo je hitrejše, kot pri plinu ali steklokeramični plošči s sevalnimi greli, ki je energetsko manj učinkovita.<ref name=":2">GRMEK, Lea, 2015, ''Zmanjševanje porabe energije doma'' [PDF [http://pefprints.pef.uni-lj.si/3188/1/DIPLOMA_ZMANJ%C5%A0EVANJE_PORABE_ENERGIJE_DOMA_LEA_GRMEK.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181102152125/http://pefprints.pef.uni-lj.si/3188/1/DIPLOMA_ZMANJ%C5%A0EVANJE_PORABE_ENERGIJE_DOMA_LEA_GRMEK.pdf |date=2018-11-02 }} na spletu]]. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. [Dostopano 16 avgust 2023] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181102152125/http://pefprints.pef.uni-lj.si/3188/1/DIPLOMA_ZMANJ%C5%A0EVANJE_PORABE_ENERGIJE_DOMA_LEA_GRMEK.pdf |date=2018-11-02 }}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Pros and Cons of Induction Cooktops and Ranges|url=https://www.consumerreports.org/appliances/ranges/pros-and-cons-of-induction-cooktops-and-ranges-a5854942923/|website=Consumer Reports|date=2023-03-26|accessdate=2023-08-17|language=en-US|last=Hope|first=Paul|last2=Yao|first2=Daphne}}</ref> Indukcijski kuhalnik lahko deluje na obnovljive vire energije.<ref name=":6" /> === Stroški z nakupom kuhališča in posodja === [[Slika:Induction-label-de.svg|thumb|Oznaka na posodju, ki je primerno za uporabo na indukcijski plošči]] Začetna cena plinskega kuhališča je nižja. Bolj izpopolnjeni kot so indukcijski modeli, dražji so.<ref name=":3" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=The Case for Induction Cooking, Versus Gas Stoves|url=https://www.nytimes.com/2022/03/11/dining/induction-cooking.html|newspaper=The New York Times|date=2022-03-11|accessdate=2023-08-17|issn=0362-4331|language=en-US|first=Melissa|last=Clark}}</ref><ref name=":5" /> Posoda za indukcijsko kuhanje mora biti iz prevodnega materiala - jeklena, železna ali emajlirano železo.<ref name=":2" /> Za plinsko kuhanje ni teh omejitev. Nakup feromagnetne posode pomeni dodaten strošek.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> === Vzdrževanje, vzdržljivost, varnost in praktičnost uporabe === Dom z indukcijo ostaja hladen in čist.<ref name=":6" /> Okolica posode ostaja zaradi nizke toplotne prevodnosti steklokeramične plošče razmeroma hladna.<ref name=":1" /> Pri plinskem kuhališču se odvečna toplota dviguje ob straneh kuhališča.<ref name=":1" /> Čiščenje poleg vgrajenih gorilnikov in nosilcev posode otežuje tudi sproščanje mešanice mastnih delcev in plina, kar povzroča obloge na kuhinjski opremi in napi.<ref name=":3" /> Ker ima steklokeramična plošča gladko in ravno površino ter se zaradi nesegrevanja okolice posode in prenašanja toplote izključno na posodo hrana nanjo ne more prižgati, je enostavna za čiščenje, vendar nima funkcije kuhinjske delovne površine.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Plinsko kuhališče, katerega čiščenje zahteva več truda, ostaja prva izbira večine profesionalnih kuharjev, ker omogoča boljšo pripravo hrane ter je s svojo močno in odporno konstrukcijo odpornejše na agresivno uporabo - premikanje posodja in uporabo odprtega ognja.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Kljub temu je za počenje ali zlom steklokeramične plošče potreben grob udarec.<ref name=":3" /> Indukcijska plošča je hitro odzivna.<ref name=":3" /> Brez posode se grelno polje izklopi.<ref name=":1" /> Za starejše in šibkejše uporabnike je premikanje posode po plinskem kuhališču naporno zaradi dvignjenih rešetk, zaradi česar jo je potrebno dvigniti.<ref name=":1" /> Kuhališče brez posode se ne segreva, kar je bolj varno za gospodinjstva z malimi otroki, ostarele in invalide.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Električno kuhališče za razliko od plinskega ne more izpuščati plina, ogljikovega monoksida, zagoreti ali ekplodirati. To pomeni manj prezračevanja prostorov.<ref name=":6" /> Brnenje oz. brenčanje indukcijskega kuhališča je lahko moteče, še posebej je izrazito med segrevanjem, a ni enako pri vseh. Zvok je odvisen tudi od kakovosti posode.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Odprt plamen v gospodinjstva prinaša toploto.<ref name=":1" /> Indukcijski kuhalnik ni primeren za domove z nestalno dobavo elektrike.<ref name=":6" /> Ljudi, navajene plinskih študilnikov, moti odsotnost plamena pri kuhi. Nekateri modeli imajo modre lučke, ki posnemajo videz plamena na plinskem štedilniku.<ref name=":7" /><ref name=":5" /> === Vpliv na zdravje === Kuhanje s plinom nudi visoko kuhalno moč zaradi visokih temperatur, ki nastanejo pri gorenju plina, zaradi česar naj bi se pri tovrstni pripravi živil bolje ohranili vitamini, minerali in ostala hranila.<ref name=":1" /> Uporaba indukcijskega kuhalnika je odsvetovana ljudem s srčnim spodbujevalnikom in uporabnikom defibrilatorjev zaradi [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]], čeprav raziskave kažejo na dovolj visoko stopnjo njihove imunosti. <ref name=":1" /><ref name=":3" /> Srčni elektrofiziolog Fred Kusumoto s klinike Mayo trdi, da je uporaba indukcije nevarna le za uporabnike, ki so srčni spodbujevalnik dobili pred več kot 30 leti.<ref name=":6" /> Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja, pravi, da indukcijska kuhališča v svoji bližini ustvarjajo zelo močna magnetna polja, ki prodrejo v telo ter v njem povzročijo električno polje in tokove ter da ti pri dovolj visokih jakostih povzročijo draženje živcev in mišic. Odsvetuje uporabo poškodovane posode, premajhnih posod glede na velikost kuhalnega polja in kovinskega pribora za kuhanje. V primeru dotikanja delovne površina ali stanja v bližini kuhalne plošče svetuje uporabo zadnjih kuhalnih polj ali prednjih s 50 odstotkov moči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Pravilna uporaba indukcijske plošče|url=https://www.zurnal24.si/magazin/pravilna-uporaba-indukcijske-plosce-212739|website=zurnal24.si|accessdate=2023-08-17|language=sl|date=20. november 2013}}</ref> [[Nemčija|Nemški]] Zvezni urad za varstvo pred sevanjem (Bundesamt für Strahlenschutz – BfS) svetuje, da se izpostavljenost magnetnim poljem zmanjša z uporabo posode primerne velikosti in materiala, z ravnim dnmom, s čimvečjo pokritostjo aktivnih kuhališč in 5 do 10 centimetersko oddaljenostjo od sprednjega roba štedilnika ali aktivnega kuhališča. Uporabnikom srčnih spodbujevalnikov pred uporabo kuhalnika svetuje posvetovanje z zdravnikom. Za nosečnice nima posebnih priporočil.<ref>{{Navedi splet|title=Induktionsherd|url=https://www.bfs.de/DE/themen/emf/nff/anwendung/induktionsherd/induktionsherd_node.html|website=Bundesamt für Strahlenschutz|accessdate=2023-08-18|language=de|date=7. julij 2022}}</ref> [[Švica|Švicarski]] Zvezni urad za zdravje (Bundesamt für Gesundheit BAG) opozarja na razpršeno polje, ki ga indukcija v posodi ne absorbira in se pojavi, ko kuhališče ni v celoti pokrito s posodo. Svetuje uporabo sredine kuhališča, primerno velikih posod z ravnim dnom, oddaljenost 5 do 10 cm od kuhališča in nekovinskega pribora. Uporabnikom srčnega spodbujevalnika ali defibrilatorja svetuje posvet z zdravnikom.<ref name=":8" /> == Prodaja == Leta 2020 je bil svetovni trg indukcijskih kuhalnikov vreden 18.667,8 milijonov ameriških dolarjev. [[Evropa]] je bila s 35% največji regionalni trg. Zaradi velikega števila igralcev je trg razdrobljen, najpomembnejši med njimi so Whirlpool Corp., [[LG|LG Electronics, Inc.]], Electrolux AB, TTK Group, Smeg S.p.A., [[Philips|Koninklijke Philips N.V.]], [[Bosch (podjetje)|Robert Bosch GmbH]], Avis Rent a Car System, LLC, Panasonic Corp., Sub-Zero Group, Inc. in Miele & Cie. KG.<ref>{{Navedi splet|title=Induction Cooktops Market Size Report, 2021-2028|url=https://www.grandviewresearch.com/industry-analysis/induction-cooktops-market|website=www.grandviewresearch.com|accessdate=2023-08-17|language=en}}</ref> == Po državah == === ZDA === Indukcijsko kuhanje je bolj priljubljeno v Evropi in [[Azija|Aziji]], kot v [[ZDA]], kjer je bilo leta 2022 prisotno v 5% domov. Tam si želijo dvigniti prodajo teh kuhališč tudi s finančnimi spodbudami v okviru vladnih protiinflacijskih ukrepov za okolju prijazno elektrifikacijo in opremo ameriških domov z nižjimi in zmernimi dohodki (High-Efficiency Electric Home Rebate Act (HEEHRA), bivši Zero-Emission Homes Act (ZEHA)). V te sodi tudi prilagajanje električne napeljave novi napravi.<ref name=":7" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=High-Efficiency Electric Home Rebate Act|url=https://www.rewiringamerica.org/policy/high-efficiency-electric-home-rebate-act|website=Rewiring America|accessdate=2023-08-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2010/04/07/dining/07induction.html|title=Is Induction Cooking Ready to Go Mainstream?|date=6. april 2010|accessdate=17. avgust 2023|website=The New York Times|last=Severson|first=Kim|archivedate=18. april 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100418175707/https://www.nytimes.com/2010/04/07/dining/07induction.html}}</ref> V ZDA je indukcijsko kuhališče postalo cenovno dostopno v poznih 2000-ih, vendar naj bi njegovi prodaji škodovala recesija.<ref>{{Navedi splet|title=If Induction Cooktops Are So Great, Why Does Hardly Anyone Use Them?|url=https://www.nytimes.com/wirecutter/blog/why-dont-people-use-induction-cooktops/|website=Wirecutter: Reviews for the Real World|date=2019-06-25|accessdate=2023-08-17|language=en-US|last=Wells Lynch|first=Tyler}}</ref> Prehod s plina je zahteven na [[Havaji|Havajih]] in v [[Portoriko|Portoriku]], kjer je elektrika precej draga.<ref name=":6" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[kategorija:Gospodinjske naprave]] [[Kategorija:Kuhinjski pripomočki]] bhqxk912glu6ccebjvzat4oj8jiq89c 0 548264 6689068 6687701 2026-06-14T07:22:22Z Sportomanokin 14776 /* Velike enotedenske dirke */ 6689068 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | 89 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | 33 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] bv5v44vsk014vjvg3jdwmrn58ktigw9 0 551512 6689026 6612487 2026-06-14T00:37:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689026 wikitext text/x-wiki {{Več slik | image1 = West Bank Access Restrictions.pdf | width1 = 150 | caption1 = Naselbine na območju [[Zahodni breg|Zahodnega brega]] (2020) | image2 = Greater Jerusalem May 2006 CIA remote-sensing map 3500px.jpg | width2 = 163 | caption2 = Naselbine na območju vzhodnega [[Jeruzalem|Jeruzalema]] (2006) | image3 = Golan 92.jpg | width3 = 169 | caption3 = Naselbine na območju [[Golanska planota|Golanske planote]] (modre pike, stanje leta 1992) }} '''Izraelske naselbine''' ali '''kolonije'''<ref>{{Navedi časopis|last=Matar|first=Ibrahim|date=1981|title=Israeli Settlements in the West Bank and Gaza Strip|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-palestine-studies_autumn-1981_11_1/page/93|journal=Journal of Palestine Studies|volume=11|issue=1|pages=93–110|doi=10.2307/2536048|issn=0377-919X|jstor=2536048|quote=The pattern and process of land seizure for the purpose of constructing these Israeli colonies...}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Isaac|first=Jad|last2=Hilal|first2=Jane|date=2011|title=Palestinian landscape and the Israeli–Palestinian conflict|journal=International Journal of Environmental Studies|volume=68|issue=4|pages=413–429|doi=10.1080/00207233.2011.582700|issn=0020-7233|quote=The continuous construction of Israeli colonies and bypass roads all over the Palestinian land...}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Thawaba|first=Salem|date=2019|title=Building and planning regulations under Israeli colonial power: a critical study from Palestine|journal=Planning Perspectives|volume=34|issue=1|pages=133–146|doi=10.1080/02665433.2018.1543611|issn=0266-5433|quote=Moreover in 1995 38,500 housing units were built in Jewish settlements (colonies)...}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Abu-Laban|first=Yasmine|last2=Bakan|first2=Abigail B.|title=Israel, Palestine and the Politics of Race: Exploring Identity and Power in a Global Context|publisher=Bloomsbury Publishing|year=2019|isbn=978-1-83860-879-8|url=https://books.google.com/books?id=Meq-DwAAQBAJ&pg=PT243|quote=The ongoing occupation has been heavily shaped by the issues of land confiscation and the building of Israeli Jewish settlements (or what Palestinians often refer to less euphemistically as "colonies").}}</ref> so civilne skupnosti, kjer živijo izraelski državljani, skoraj izključno [[Judje|judovske identitete ali etnične pripadnosti]],<ref name="Haklai2015">{{Navedi knjigo|last=Haklai|first=O.|last2=Loizides|first2=N.|title=Settlers in Contested Lands: Territorial Disputes and Ethnic Conflicts|publisher=Stanford University Press|year=2015|isbn=978-0-8047-9650-7|url=https://books.google.com/books?id=xeyACgAAQBAJ&pg=PA19|accessdate=2018-12-14|page=19|quote=the Israel settlers reside almost solely in exclusively Jewish communities (one exception is a small enclave within the city of Hebron).}}</ref><ref name="Dumper2014">{{Navedi knjigo|last=Dumper|first=M.|title=Jerusalem Unbound: Geography, History, and the Future of the Holy City|publisher=Columbia University Press|year=2014|isbn=978-0-231-53735-3|url=https://books.google.com/books?id=E8nbAgAAQBAJ&pg=PA85|accessdate=2018-12-14|page=85|quote=This is despite huge efforts by successive governments to fragment and encircle Palestinian residential areas with exclusively Jewish zones of residence – the settlements.}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-israel-palestinians-settlements-idUSKBN0JL0D620141207|title=Leave or let live? Arabs move in to Jewish settlements|work=Reuters|date=7 December 2014}}</ref> zgrajene na območjih, ki jih je Izrael zasedel med [[Šestdnevna vojna|Šestdnevno vojno]] leta 1967.<ref>{{Navedi knjigo|last=Rivlin|first=P.|title=The Israeli Economy from the Foundation of the State through the 21st Century|publisher=Cambridge University Press|year=2010|isbn=978-1-139-49396-3|url=https://books.google.com/books?id=-viPxTC9_IIC&pg=PA143|accessdate=2018-12-14|page=143|quote=In the June 1967 Six Day War, Israel occupied the Golan Heights, the West Bank, the Gaza Strip, and the Sinai Peninsula. Soon after, it began to build the first settlements for Jews in those areas.}}</ref> Mednarodna skupnost meni, da so izraelske naselbine nezakonite po [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]],<ref>{{Navedi časopis|last=Roberts|first=Adam|author-link=Adam Roberts (scholar)|year=1990|title=Prolonged Military Occupation: The Israeli-Occupied Territories Since 1967|url=https://pdfs.semanticscholar.org/8aaa/455b51d4c49285089a97a08496071e322877.pdf|journal=The American Journal of International Law|volume=84|issue=1|pages=85–86|doi=10.2307/2203016|jstor=2203016|archive-url=https://web.archive.org/web/20200215100933/https://pdfs.semanticscholar.org/8aaa/455b51d4c49285089a97a08496071e322877.pdf|archive-date=2020-02-15|quote=The international community has taken a critical view of both deportations and settlements as being contrary to international law. General Assembly resolutions have condemned the deportations since 1969, and have done so by overwhelming majorities in recent years. Likewise, they have consistently deplored the establishment of settlements, and have done so by overwhelming majorities throughout the period (since the end of 1976) of the rapid expansion in their numbers. The Security Council has also been critical of deportations and settlements; and other bodies have viewed them as an obstacle to peace, and illegal under international law... Although East Jerusalem and the Golan Heights have been brought directly under Israeli law, by acts that amount to annexation, both of these areas continue to be viewed by the international community as occupied, and their status as regards the applicability of international rules is in most respects identical to that of the West Bank and Gaza.}}</ref><ref name="maj">{{Navedi knjigo|last=Pertile|first=Marco|title=The Italian Yearbook of International Law|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|year=2005|isbn=978-90-04-15027-0|editor-last=Conforti|editor-first=Benedetto|volume=14|page=141|chapter='Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory': A Missed Opportunity for International Humanitarian Law?|quote=the establishment of the Israeli settlements in the Occupied Palestinian Territory has been considered illegal by the international community and by the majority of legal scholars.}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Barak-Erez|first=Daphne|author-link=Daphne Barak Erez|year=2006|title=Israel: The security barrier—between international law, constitutional law, and domestic judicial review|journal=International Journal of Constitutional Law|volume=4|issue=3|page=548|doi=10.1093/icon/mol021|quote=The real controversy hovering over all the litigation on the security barrier concerns the fate of the Israeli settlements in the occupied territories. Since 1967, Israel has allowed and even encouraged its citizens to live in the new settlements established in the territories, motivated by religious and national sentiments attached to the history of the Jewish nation in the land of Israel. This policy has also been justified in terms of security interests, taking into consideration the dangerous geographic circumstances of Israel before 1967 (where Israeli areas on the Mediterranean coast were potentially threatened by Jordanian control of the West Bank ridge). The international community, for its part, has viewed this policy as patently illegal, based on the provisions of the Fourth Geneva Convention that prohibit moving populations to or from territories under occupation.|doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Drew|first=Catriona|title=Human rights, self-determination and political change in the occupied Palestinian territories|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|year=1997|isbn=978-90-411-0502-8|editor-last=Bowen|editor-first=Stephen|series=International studies in human rights|volume=52|pages=151–152|chapter=Self-determination and population transfer|quote=It can thus clearly be concluded that the transfer of Israeli settlers into the occupied territories violates not only the laws of belligerent occupation but the Palestinian right of self-determination under international law. The question remains, however, whether this is of any practical value. In other words, given the view of the international community that the Israeli settlements are illegal under the law if belligerent occupation, what purpose does it serve to establish that an additional breach of international law has occurred?}}</ref><ref name="ic2">{{cite journal|last=Roberts|first=Adam|author-link=Adam Roberts (scholar)|year=1990|title=Prolonged Military Occupation: The Israeli-Occupied Territories Since 1967|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-international-law_1990-01_84_1/page/85|journal=The American Journal of International Law|publisher=American Society of International Law|volume=84|issue=1|pages=85–86|doi=10.2307/2203016|jstor=2203016|quote=The international community has taken a critical view of both deportations and settlements as being contrary to international law. General Assembly resolutions have condemned the deportations since 1969, and have done so by overwhelming majorities in recent years. Likewise, they have consistently deplored the establishment of settlements, and have done so by overwhelming majorities throughout the period (since the end of 1976) of the rapid expansion in their numbers. The Security Council has also been critical of deportations and settlements; and other bodies have viewed them as an obstacle to peace, and illegal under international law.|s2cid=145514740}}</ref> Izrael pa temu oporeka.<ref name=":0">Kretzmer, David ''The occupation of justice: the Supreme Court of Israel and the Occupied Territories,'' SUNY Press, 2002, {{ISBN|978-0-7914-5337-7}}, {{ISBN|978-0-7914-5337-7}}, page 83</ref><ref name="Harel">{{Navedi novice|last=Harel|first=Amos|title=Settlements grow on Arab land, despite promises made to U.S.|url=http://www.haaretz.com/news/settlements-grow-on-arab-land-despite-promises-made-to-u-s-1.203258|work=Haaretz 24 October 2006|publisher=Haaretz|accessdate=14 September 2010|date=24 October 2006|archive-date=2011-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110522073205/http://www.haaretz.com/news/settlements-grow-on-arab-land-despite-promises-made-to-u-s-1.203258|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=International Law and the Arab-Israel Conflict: Extracts from "Israel and Palestine Assault on the Law of Nations" by Professor Julius Stone|edition=2nd|last=Stone|first=Julius|authorlink=Julius Stone|year=2004|editor-last=Lacey|editor-first=Ian|publisher=Jirlac Publications|isbn=978-0-975-10730-0}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=War Crimes and Crimes Against Humanity in the Rome Statute of the International Criminal Court|last=Byron|first=Christine|year=2013|publisher=[[Cambridge University Press]]|url=https://books.google.com/books?id=r4XLCgAAQBAJ&pg=PA107|isbn=978-1-847-79275-4}}</ref> Izraelske naselbine trenutno obstajajo na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] (vključno z vzhodnim [[Jeruzalem|Jeruzalemom]]), ki si ga [[Država Palestina|Palestina]] lasti kot svoje ozemlje, in na [[Golansko višavje|Golanski planoti]], ki mednarodno velja za [[Sirija|sirsko]] ozemlje.{{Efn|Leta 2019 so ZDA postale edina država, ki priznava Golanske planote kot del Izraela, preostali del mednarodne skupnosti pa jih še vedno šteje za sirsko ozemlje pod Izraelsko okupacijo.<ref name=ap>{{navedi splet | last=Aji | first=Albert | title=Trump acceptance of Israeli control of Golan sparks protests | work=Associated Press | date=2019-03-26 | url=https://apnews.com/ba302addc3e24e32b76168c5e0488b4c | access-date=2019-03-29}}</ref><ref name=f24>{{navedi splet | title=Trump's Golan move unites Gulf States and Iran in condemnation | website=France 24 | date=2019-03-26 | url=https://www.france24.com/en/20190326-trump-golan-heights-israel-gulf-arabs-iran | ref={{sfnref | France 24 | 2019}} | access-date=2019-03-31}}</ref>}} Vzhodni Jeruzalem in Golanska planota sta bili efektivno [[Aneksija|priključena]] [[Izrael|Izraelu]], kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti, ki zavrača kakršnokoli spremembo statusa in ju obravnava kot okupirano ozemlje. Čeprav so naselbine na Zahodnem bregu na ozemlju, ki ga upravlja izraelska vojska in ne civilno pravo, je izraelsko civilno pravo "vpeljano" v naselja, tako da so tam živeči izraelski državljani obravnavani podobno kot tisti, ki živijo v Izraelu. Na Zahodnem bregu Izrael širi svoje obstoječe naselbine in poseljuje nova območja.<ref>[[Anthony Cordesman]], Jennifer Moravitz, [https://books.google.com/books?id=-dRUGqwLSE4C&pg=PA433 ''The Israeli–Palestinian War: Escalating to Nowhere''], Greenwood Publishing Group, Center for Strategic and International Studies, 2005 p. 432: 'Between 1993 and 1999, settlers established 42 "unofficial" settlements, only four of which were subsequently dismantled. More than a dozen new settlements were established between the 1998 Wye Accord [sic: it's the Wye River '''Memorandum''', but Oslo '''Accords'''] and the outbreak of war, although former Prime Minister Netanyahu supposedly promised Clinton that he would halt expansion.'</ref><ref>[[Zeev Maoz]] [https://books.google.com/books?id=bWEV__6BYPgC&pg=PA472 ''Defending the Holy Land: A Critical Analysis of Israel's Security & Foreign Policy''], University of Michigan Press, 2006 p. 472: 'As can be seen from the table, in 1993 there were about 110,000 settlers in the occupied territories. In 2001 there were 195,000 (Note that the number of settlers increased by 18 percent during the [[Al Aqsa Intifada]]). This was an increase of 73 percent'</ref><ref>[[Marwan Bishara]], [https://books.google.com/books?id=TiW3wW5dqPIC&pg=PA133 ''Palestine/Israel: Peace or Apartheid''] Zed Books, 2003 p. 133: 'The settlement expansion has continued unabated...and accelerated after the launch of the peace process.' p. 133.</ref><ref>Baylis Thomas, [https://books.google.com/books?id=R2nKI4UcRr4C&pg=PA137 ''The Dark Side of Zionism: Israel's Quest for Security Through Dominance''] Lexington Books, 3011 p. 137: "Six years after the agreement there were more Israeli settlements, less freedom of movement, and worse economic conditions." Settlement building and roads for Jewish settlers proceeded at a frenetic pace under Barak – the classic Zionist maneuver of creating of facts on the ground to preclude a Palestinian state.' p. 137.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Barahona|first=Ana|title=Bearing Witness: Eight weeks in Palestine|publisher=Metete|year=2013|isbn=978-1-908099-02-0|location=London|page=49}}</ref> Januarja 2023 je bilo na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] 144 izraelskih naselbin, od tega 12 v vzhodnem Jeruzalemu.<ref name=":4">{{navedi splet|title=Jerusalem|url=https://peacenow.org.il/en/settlements-watch/settlements-data/jerusalem|access-date=2023-01-05|website=Peace Now|language=en-US}}</ref> Na Zahodnem bregu je več kot 100 Izraelskih naselbin, ki so nezakonite tudi po Izraelskem zakoniku. Skupaj več kot 450.000 izraelskih naseljencev živi na Zahodnem bregu, če pri tem ne štejemo vzhodnega Jeruzalema, kjer jih živi 220.000.<ref name=":7">{{navedi splet|title=Growth rate of settlements plummets to all-time low|url=https://www.jpost.com/arab-israeli-conflict/growth-rate-of-settlements-plummets-to-all-time-low-678817|access-date=2022-06-01|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref><ref name=":5">{{navedi splet|title=Population|url=https://peacenow.org.il/en/settlements-watch/settlements-data/population|access-date=2022-06-01|website=Peace Now|language=en-US}}</ref> Na Golanski planoti živi več kot 25.000 izraelskih naseljencev. 18 izraelskih naselbin je bilo zgrajenih tudi na egiptovskem delu [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]] in 21 v [[Gaza|Gazi]]. Po mirovnem sporazumu med Egiptom in Izraelom iz leta 1979 so bile evakuirane in demontirane vse naselbine v Egiptu. Poleg vseh naselbin v Gazi so bile kot del Izraelskega enostranskega umika iz Gaze leta 2005 demontirane tudi štiri naselbine na območju Zahodnega brega.<ref name="West Bank">{{navedi knjigo|author=Gershom Gorenberg|url=https://books.google.com/books?id=ZpYvMW4PYuMC&pg=PA363|title=The Accidental Empire: Israel and the Birth of the Settlements, 1967–1977|publisher=Macmillan|year=2007|isbn=978-0-8050-8241-8|page=363|quote=So argued the government of Israel before the country's Supreme Court in the spring of 2005, defending its decision to dismantle all Israeli settlements in the Gaza Strip and four in the northern West Bank.}}</ref> Izrael je vzpostavil judovske soseske v vzhodnem Jeruzalemu in v okupiranem delu Golanske planote, ki ju je Izrael priključil, zato tamkajšnjega naseljevanja Izrael ne obravnava kot naselbine. Mednarodna skupnost obravnava obe ozemlji pod izraelsko okupacijo, kraje, ki so tam ustanovljeni, pa za nezakonite naselbine. [[Meddržavno sodišče]] je v svojem svetovalnem mnenju o pregradi na Zahodnem bregu iz leta 2004 ugotovilo, da so naselbine nezakonite.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1677.pdf|title=Summary of the Advisory Opinion of 9 July 2004|publisher=International Court of Justice|date=9 July 2004|page=10|accessdate=9 November 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140825085245/http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1677.pdf|archivedate=25 August 2014}}</ref><ref name="fco.gov.uk">{{Navedi splet|url=http://www.fco.gov.uk/en/global-issues/conflict-prevention/mena/middle-east-peace-process1/israel-international-communityinternational-community/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100830144204/http://www.fco.gov.uk/en/global-issues/conflict-prevention/mena/middle-east-peace-process1/israel-international-communityinternational-community|title=fco.gov.uk|archivedate=30 August 2010}}</ref><ref>Regarding international organizations and courts of law, see {{Navedi splet|url=http://www.ochaopt.org/documents/TheHumanitarianImpactOfIsraeliInfrastructureTheWestBank_annexes.pdf|title=Archived copy|accessdate=2014-03-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140913040942/http://www.ochaopt.org/documents/TheHumanitarianImpactOfIsraeliInfrastructureTheWestBank_annexes.pdf|archivedate=13 September 2014}}; regarding the UN, see UN General Assembly resolution 39/146, 14 December 1984; UN Security Council Resolution 446, 22 March 1979; and International Court of Justice Advisory Opinion, 9 July 2004, Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory, para 120; Regarding the European Union position, see [http://www.eeas.europa.eu/mepp/eu-positions/eu_positions_en.htm The Syrian Golan]</ref> Na Zahodnem bregu Izrael nadaljuje s širitvijo svojih preostalih naselbin in naseljevanjem novih območij,<ref>[[Anthony Cordesman]], Jennifer Moravitz, [https://books.google.com/books?id=-dRUGqwLSE4C&pg=PA433 ''The Israeli–Palestinian War: Escalating to Nowhere''], Greenwood Publishing Group, Center for Strategic and International Studies, 2005 p. 432: 'Between 1993 and 1999, settlers established 42 "unofficial" settlements, only four of which were subsequently dismantled. More than a dozen new settlements were established between the 1998 Wye Accord [sic: it's the Wye River '''Memorandum''', but Oslo '''Accords'''] and the outbreak of war, although former Prime Minister Netanyahu supposedly promised Clinton that he would halt expansion.'</ref><ref>[[Zeev Maoz]] [https://books.google.com/books?id=bWEV__6BYPgC&pg=PA472 ''Defending the Holy Land: A Critical Analysis of Israel's Security & Foreign Policy''], University of Michigan Press, 2006 p. 472: 'As can be seen from the table, in 1993 there were about 110,000 settlers in the occupied territories. In 2001 there were 195,000 (Note that the number of settlers increased by 18 percent during the [[Al Aqsa Intifada]]). This was an increase of 73 percent'</ref><ref>[[Marwan Bishara]], [https://books.google.com/books?id=TiW3wW5dqPIC&pg=PA133 ''Palestine/Israel: Peace or Apartheid''] Zed Books, 2003 p. 133: 'The settlement expansion has continued unabated...and accelerated after the launch of the peace process.' p. 133.</ref><ref>Baylis Thomas, [https://books.google.com/books?id=R2nKI4UcRr4C&pg=PA137 ''The Dark Side of Zionism: Israel's Quest for Security Through Dominance''] Lexington Books, 3011 p. 137: "Six years after the agreement there were more Israeli settlements, less freedom of movement, and worse economic conditions." Settlement building and roads for Jewish settlers proceeded at a frenetic pace under Barak – the classic Zionist maneuver of creating of facts on the ground to preclude a Palestinian state.' p. 137.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Barahona|first=Ana|title=Bearing Witness: Eight weeks in Palestine|publisher=Metete|location=London|isbn=978-1-908099-02-0|year=2013|page=49}}</ref> kljub pritisku mednarodne skupnosti, naj s tem preneha. Premestitev civilnega prebivalstva s strani okupacijske sile na ozemlje, ki ga zaseda, je [[vojni zločin]].<ref>Robert Cryer, Hakan Friman, Darryl Robinson, Elizabeth Wilmshurst, [https://books.google.com/books?id=q_agr0x5SOsC&pg=PA308 ''An Introduction to International Criminal Law and Procedure,''] [[Cambridge University Press]] 2010 p.308</ref><ref>Ghislain Poissonnier, Eric David, [https://journals.openedition.org/revdh/7613 'Israeli Settlements in the West Bank, a War Crime?,'] Revue des droits de l'homme, 2020.</ref><ref>[https://www.amnesty.org/download/Documents/MDE1594902019ENGLISH.PDF 'Status of Settlements Under International Law,'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200825190307/https://www.amnesty.org/download/Documents/MDE1594902019ENGLISH.PDF|date=25 August 2020}} [[Amnesty International]] pp.8,29f.</ref> Izrael zanika, da to velja za Zahodni breg.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|last=Stone|first=Julius|title=International Law and the Arab-Israel Conflict: Extracts from "Israel and Palestine Assault on the Law of Nations" by Professor Julius Stone|publisher=Jirlac Publications|year=2004|isbn=978-0-975-10730-0|editor-last=Lacey|editor-first=Ian|edition=2nd|authorlink=Julius Stone}}</ref><ref name=":22">{{Navedi knjigo|last=Byron|first=Christine|url=https://books.google.com/books?id=r4XLCgAAQBAJ&pg=PA107|title=War Crimes and Crimes Against Humanity in the Rome Statute of the International Criminal Court|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2013|isbn=978-1-847-79275-4}}</ref> [[Mednarodno kazensko sodišče]] je 20. decembra 2019 napovedalo preiskavo v Palestini glede domnevnih vojnih zločinov. Palestinci,<ref>{{Navedi splet|date=20 May 2011|title=Palestinians condemn settlements plan|url=http://www.ft.com/cms/s/0/7ce1dc86-82e3-11e0-b97c-00144feabdc0.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20221210201244/https://www.ft.com/content/7ce1dc86-82e3-11e0-b97c-00144feabdc0|archivedate=10 December 2022|accessdate=27 March 2012|website=[[The Financial Times]]}}</ref> [[Organizacija islamskega sodelovanja|OIC]]<ref>[https://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/F2A10EBCC878329685257BB0005CBC12 "OIC Secretary General hails EU decision on Israeli settlements"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402224154/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/F2A10EBCC878329685257BB0005CBC12|date=2 April 2015}}. [[Informacijski sistem Združenih narodov o vprašanju Palestine|United Nations Information System on the Question of Palestine]] – OIC Statement to UN. Accessed 14 March 2015.</ref> in [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] pogosto kritizirajo prisotnost in stalno širitev obstoječih naselbin s strani Izraela ter gradnjo novih naselbin kot oviro za izraelsko-palestinski mirovni proces.<ref name="BBCObstacle2">{{Navedi novice|date=8 November 2009|title=Israeli settlement plan denounced|publisher=BBC|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/8364815.stm|accessdate=16 March 2010}}</ref> Rusija,<ref>{{Navedi splet|title=Israeli settlements – DW – 07/21/2009|url=https://www.dw.com/en/eu-criticizes-israeli-settlement-plans/a-4507701|website=dw.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's stance on Israeli settlements in West Bank remains unchanged — ministry|url=https://tass.com/world/1090229|website=TASS}}</ref> [[Združeno kraljestvo]],<ref>{{Navedi novice|date=4 November 2009|title=Britain: Israeli settlements are 'illegal' and 'obstacle' to peace|work=[[Haaretz]]|url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1125583.html|accessdate=16 March 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100115084508/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1125583.html|archivedate=15 January 2010}}</ref> Francija<ref>{{Navedi novice|date=21 March 2014|title=France condemns Israel over settlement building decision|work=[[Business Standard]]|url=http://www.business-standard.com/article/news-ians/france-condemns-israel-over-settlement-building-decision-114032100073_1.html|accessdate=5 April 2014}}</ref> in [[Evropska unija]] so ponovile te kritike.<ref>{{Navedi novice|date=15 March 2010|title=EU's Ashton SAYS Israeli settlement plans hurt peace moves|publisher=Reuters|url=https://af.reuters.com/article/egyptNews/idAFLDE62E1M320100315|accessdate=16 March 2010|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20110201134939/http://af.reuters.com/article/egyptNews/idAFLDE62E1M320100315|archivedate=1 February 2011}}</ref> [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] so večkrat podprli stališče, da izraelska gradnja naselbin pomeni kršitev Četrte [[ženevske konvencije]].<ref name="UN Resolutions 446, 452, and 4652">{{Navedi splet|title=UN Security Council Resolution 465|url=http://domino.un.org/unispal.nsf/3822b5e39951876a85256b6e0058a478/5aa254a1c8f8b1cb852560e50075d7d5|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150919170346/http://domino.un.org/unispal.nsf/3822b5e39951876a85256b6e0058a478/5aa254a1c8f8b1cb852560e50075d7d5|archivedate=19 September 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=30 August 2005|title=What next for Gaza and West Bank?|publisher=BBC|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4714611.stm|accessdate=5 January 2010|quote=Most Israelis support the pullout, but some feel the government has given in to Palestinian militant groups, and worry that further withdrawals will follow. Palestinian critics point out that Gaza will remain under Israeli control, and that they are being denied a political say in the disengagement process.}}</ref> ZDA so desetletja menile, da so naselbine »nelegitimne«,<ref name="BBCObstacle2" /> dokler [[Donald Trump|Trumpova]] administracija novembra 2019 ni spremenila tega stališča,<ref>{{Navedi novice|date=2019-11-18|title=Jewish settlements no longer illegal – US|language=en-GB|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-50468025|accessdate=2019-11-18}}</ref> ko je izjavila, da »ustanovitev izraelskih civilnih naselbin na Zahodnem bregu ''sama po sebi'' ni v neskladju z [[Mednarodno pravo|mednarodnim pravom]].« <ref>{{Navedi splet|date=18 November 2019|title=Secretary of State Mike Pompeo announces reversal of Obama-era stance on Israeli settlements|url=https://www.cbsnews.com/news/secretary-of-state-mike-pompeo-to-deliver-statement/|accessdate=2019-11-18|website=www.cbsnews.com|language=en-US}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} {{Commons category|Israeli settlements in occupied territories}} [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1967]] [[Kategorija:Izrael]] 0b2k76wpqthapme2hr516moygi4cls1 0 552243 6689015 6294148 2026-06-13T22:42:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Ismail Hanija |native_name={{Script|Arabic|إسماعيل هنية}} |native_name_lang=ar |image=03-03-2020 Ismail Haniyeh (cropped).jpg |caption=Hanija v [[Kremelj|Kremlju]], 2020 |office=Predsednik politbiroja [[Hamas]] |termstart=6. maja 2017 |termend=31. julij 2024 |deputy=[[Saleh al-Arouri]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/hamas-appoints-alleged-west-bank-terror-chief-as-deputy-leader/|title=Hamas ya svojega podpredsednika imenuje vodjo terorja na Zahodnem bregu|publisher=The Times of Israel|date=5 October 2017}}</ref> |predecessor=[[Haled Mašal]] |office1=Vodja Hamasa na območju Gaze |termstart1=2. junija 2014 |termend1=13. februarja 2017 |predecessor1= |successor1=[[Jahja Sinvar]] |leader1=Kaled Mašal |office2=Predsednik [[Palestinska narodna uprava|Palestinske narodne uprave]] |termstart2=29. marca 2006 |termend2=2. junija 2014{{Break}}sporno odpuščen 14. junija 2007* |predecessor2=[[Ahmed Kurei]] |president2={{Plainlist| * [[Mahmud Abas]] * [[Aziz Dveik]] }} |successor2=[[Rami Hamdalah]] |footnotes=*Hanijo je Abas 14. junija 2007 odpustil in na mesto imenoval Fajada. Za [[Palestiniski zakonodajni svet]] je odlok brezpraven, tako da dalje podpira Hanijo. [[Palestinska nacionalna uprava]] vlada na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]], [[Hamas]] pa v [[Gaza|Gazi]]. |party=[[Hamas]] |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date= |death_place= |residence=[[Doha]], [[Katar]] |alma_mater=[[Islamska univerza v Gazi]] |nationality=[[Palestinec]] |children=13 }} '''Ismail Hanija''', [[Palestinci|palestinski]] [[politik]], *[[1962]], begunsko taborišče Al Šati, [[Gaza]] pod zasedbo [[Egipt]]a, † [[31. julij]] [[2024]], [[Teheran]], [[Iran]]. Je visok politični voditelj [[Hamas]]a, trenutni predsednik Hamasovega političnega urada; od leta 2023 živi v [[Katar|Katarju]].<ref>{{Navedi splet|title=Ismail Haniyeh|url=https://www.counterextremism.com/extremists/ismail-haniyeh|accessdate=28 October 2023|website=Counter Extremism Project|language=en}}</ref> Hanija se je rodil v begunskem taborišču Al-Šati na [[Gaza|območju Gaze]] leta 1962. Študiral je na Islamski univerzi v Gazi,<ref name="bbcprofile"/> <ref name="tbt">{{Navedi novice|title=Hamas PM Ismail Haniyeh at war with Israel – and his own rivals|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/news/world-news/hamas-pm-ismail-haniyeh-at-war-with-israel-and-his-own-rivals-28459936.html|work=Belfast Telegraph|date=3 January 2009|last=Donald Macintyre}}</ref> kjer je prvič prišel v stik s [[Hamas|Hamasom]], in leta 1987 diplomiral iz [[Arabska književnost|arabske književnosti]]. Leta 1997 je bil imenovan za vodjo urada Hamasa, od takrat pa je napredoval skozi vrste organizacije. Hanija je bil vodja liste Hamas, ko je zmagala na palestinskih zakonodajnih volitvah leta 2006, in tako postal predsednik vlade [[Država Palestina|Države Palestine]]. Predsednik [[Mahmud Abas]] je na vrhuncu spora med Fatahom in Hamasom 14. junija 2007 Hanijo razrešil s položaja, vendar Hanija odloka ni priznal in je še naprej opravljal vlogo premiera na območju Gaze.<ref name="bbc_dissolve">{{Navedi novice|title=Abbas sacks Hamas-led government|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6754499.stm|date=14 June 2007|accessdate=14 June 2007|work=BBC News}}</ref> Hanija je bil vodja Hamasa na [[Gaza|območju Gaze]] od leta 2006 do februarja 2017, ko ga je zamenjal Jahja Sinvar. 6. maja 2017 je bil izvoljen za predsednika političnega biroja Hamasa, kjer je zamenjal Kaleda Mašala; takrat se je iz Gaze preselil v Katar.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofisrael.com/ex-gaza-leader-haniyeh-reportedly-to-replace-mashaal-as-hamas-head/|title=Ex-Gaza leader Haniyeh reportedly to replace Mashaal as Hamas head|date=5 September 2016|work=The Times of Israel|accessdate=9 December 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/hamas-says-ismail-haniyeh-chosen-120916580.html|title=Hamas says Ismail Haniyeh chosen as Islamic group's leader|publisher=Yahoo News|date=7 May 2017|accessdate=7 May 2017|archivedate=6 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170506232016/https://www.yahoo.com/news/hamas-says-ismail-haniyeh-chosen-120916580.html}}</ref> == Zgodnja leta in izobrazba == Hanija se je rodil v begunskem taborišču Al-Šati na območju Gaze, ki ga je tedaj zasedal Egipti. Njegovi starši so bili begunci, ki so med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 pobegnili iz svojih domov v bližini današnjega [[Aškelon|Aškelona]] v Izraelu.<ref name="bbcprofile"/> Hanija je obiskoval šole, ki jih vodijo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], in leta 1987 diplomiral iz [[Arabska književnost|arabske književnosti]] na Islamski univerzi v Gazi.<ref name="bbcprofile" /> <ref name="tbt"/> Med študijem na univerzi se je navezal stikel s [[Hamas|Hamasom]].<ref name="bbcprofile" /> Od leta 1985 do 1986 je bil vodja študentskega sveta Muslimanske bratovščine.<ref name="tbt" /> Igral je tudi kot [[Vezist (nogomet)|vezist]] v nogometni ekipi Islamske zveze.<ref name="tbt" /> Diplomiral je približno tedaj, ko se je na [[Gaza|območju Gaze]] začela [[Intifada|prva intifada]] proti izraelski okupaciji.<ref name="bbcprofile" /> == Zgodnji aktivizem == Sodeloval je v protestih v prvi intifadi; izraelsko vojaško sodišče ga je tedaj obsodilo na kratko zaporno kazen.<ref name="bbcprofile">{{Navedi novice|title=Profile: Hamas PM Ismail Haniya|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4655146.stm|work=BBC|date=14 December 2006}}</ref> Leta 1988 ga je Izrael znova pridržal in zaprl za šest mesecev.<ref name="bbcprofile" /> Leta 1989 je bil obsojen na tri leta v zaporu.<ref name="bbcprofile" /> Po odpustu eta 1992 so ga izraelske vojaške oblasti z zasedenih palestinskih ozemelj deportirale v Libanon, skupaj z visokimi voditelji Hamasa in 400 drugimi aktivisti.<ref name="bbcprofile"/> Aktivisti so več kot eno leto vztrajali v Mardž al-Zahurju v južnem Libanonu, kjer je po poročanju BBC News Hamas "postal neverjetno prisoten v žarometih medijev in postal znan po vsem svetu".<ref name="bbcprofile" /> Leto pozneje se je vrnil v [[Gaza (mesto)|Gazo]] in bil imenovan za dekana islamske univerze.<ref name="bbcprofile" /> == Politična kariera == === Hamas === Potem ko je Izrael leta 1997 Ahmeda Jasina izpustil iz zapora, je bil Hanija imenovan za vodjo njegovega urada.<ref name="bbcprofile"/> Pomembnost znotraj Hamasa mu je rasla zaradi njegovega odnosa z Yasinom in imenovali so ga za predstavnika pri palestinskih oblasteh.<ref name="bbcprofile" /> Njegov položaj v Hamasu se je med drugo intifado še naprej krepil zaradi njegove bližine Jasinu in zaradi uspešnih atentatov izraelskih varnostnih sil na občuten del vodstva Hamasa. [[Izraelske obrambne sile]] so ga imele na muhi, ker naj bi bil vpleten v napade na izraelske državljane. Ko so po samomorilskem bombnem napadu v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] leta 2003 izraelske zračne sile z bombardiranjem skušale odstraniti vodstvo Hamasa, si je laže poškodoval roko. Decembra 2005 so ga izvolil na čelo liste Hamas, ki je naslednji mesec zmagala na volitvah v zakonodajni svet. Hanija je na volitvah leta 2016 nasledil Kaleda Mašala na čelu Hamasa <ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofisrael.com/khaled-mashaal-to-step-down-as-hamas-leader-report/|title=Khaled Mashaal to step down as Hamas leader – report|work=The Times of Israel|accessdate=9 December 2016}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Gaza_police_graduation_ceremony_in_2012_(19).jpg|sličica| Podelitev diplom policijskih sil v Gazi, 16. junij 2012]] [[Slika:Numan_Kurtulmuş_İsmail_Heniye.jpeg|sličica| Hanija in turški minister za kulturo Numan Kurtulmuş, 20. novembra 2012]] [[Slika:25th_anniversary_of_Hamas_(25).jpg|sličica| Hanija in Kaled Mašal v Gazi, 8. decembra 2012]] Hanija je bil imenovan za predsednika vlade 16. februarja 2006 po zmagi Hamasove "Liste za spremembe in reformzraelskih varnostnih sil " 25. januarja 2006. Uradno je bil predstavljen predsedniku [[Mahmud Abas|Mahmudu Abasu]] 20. februarja in prisegel 29. marca 2006. ==== Reakcija zahoda ==== Izrael je po volitvah proti palestinskim oblastem prišel na dan z vrsto kaznovalnih ukrepov, med drugim z gospodarskimi sankcijami. Vršilec dolžnosti premierja [[Ehud Olmert]] je napovedal, da Izrael palestinskim oblastem ne bo nakazal približno 50 milijonov dolarjev mesečno v obliki davčnih prejemkov, ki jih je Izrael pobiral v imenu palestinskih oblasti. Hanija je sankcije zavrnil in izjavil, da se Hamas ne bo ne razorožil ne priznal Izraela. Hanija je izrazil obžalovanje, da je Hamas postal žrtev kaznovalnih ukrepov, in dodal, da bi se "(Izrael) moral drugače odzvati na demokracijo, ki jo izraža palestinsko ljudstvo". ZDA so zahtevale, da se 50 milijonov dolarjev neporabljenih sredstev tuje pomoči za palestinske oblasti vrne ZDA, s čimer se je palestinski gospodarski minister [[Mazen Sonokrot]] strinjal.<ref>[http://news.xinhuanet.com/english/2006-02/19/content_4200756.htm "PNA agrees to return 50-million-dollar fund to US"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080419202638/http://news.xinhuanet.com/english/2006-02/19/content_4200756.htm|date=19 April 2008}}, ''[[Xinhua]]'', 19 February 2006</ref> Glede izgubljene tuje pomoči iz Združenih držav in [[Evropska unija|Evropske unije]] je Hanija menil: "Zahod svoje donacije vedno izrablja za to, da za izvaja pritisk na palestinsko ljudstvo." <ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4731058.stm "Hamas dismisses Israeli sanctions"], ''[[BBC]]'', 20 February 2006</ref> Nekaj mesecev po zmagi Hamasa na volitvah leta 2006 je Hanija [[George Walker Bush|ameriškemu predsedniku Bushu]] poslal pismo, v katerem je pozval "ameriško vlado k neposrednim pogajanjem z izvoljeno vlado", ponudil dolgoročno premirje z Izraelom in pristanek na meje iz leta 1967, Pozval je h koncu mednarodnega bojkota, ker "spodbuja nasilje in kaos". Ameriška vlada ni odgovorila in je vztrajala na bojkotu.<ref name="h20081114">{{Navedi novice|title=In 2006 letter to Bush, Haniyeh offered compromise with Israel|url=http://www.haaretz.com/print-edition/news/in-2006-letter-to-bush-haniyeh-offered-compromise-with-israel-1.257213|work=Haaretz|date=14 November 2008|accessdate=2023-11-25|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103052627/http://www.haaretz.com/print-edition/news/in-2006-letter-to-bush-haniyeh-offered-compromise-with-israel-1.257213|url-status=dead}}</ref> ==== Spor z Abasom ==== Z Abasom naj bi bil sklenjen dogovor, da prepreči Abasov poziv k novim volitvam. 20. oktobra 2006, na predvečer tega dogovora, da se konča strankarske spopad med Fatahom in Hamasom, je Hanijev konvoj v Gazi prišel pod ogenj in eno od vozil je zgorelo.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6070116.stm "Haniya unhurt in convoy shooting"], ''[[BBC]]'', 20 October 2006</ref> Hanija v napadu ni bil poškodovan. Viri Hamasa so izjavili, da ne gre za poskus atentata. Po varnostnih virih palestinskih oblastinaj bi napadalci bili sorodniki člana Fataha, ki je bil ubit v spopadih s Hamasom.<ref>[http://www.haaretz.co.il/hasite/spages/777458.html "Haniyeh unhurt by attack on convoy in Gaza"], ''[[Haaretz]]'', 20 October 2006</ref> ==== Zavrnjen povratek v Gazo ==== Med tlečim konfliktom med Fatahom in Hamasom so 14. decembra 2006 na mejnem prehodu [[Rafa, Gaza|Rafa]] Haniju preprečili, da vstopi v Gazo iz Egipta. Mejni prehod so zaprli po ukazu izraelskega obrambnega ministra Amirja Peretza. Hanija se je vračal v Gazo s svojega prvega uradnega potovanja v tujino kot premier. Pri sebi je imel približno 30 milijonov [[Ameriški dolar|USD]] v gotovini, namenjenih plačilom palestinskim oblastem. Izraelske oblasti so pozneje izjavile, da bodo Haniju dovolile čez mejo, če bo pustil denar v Egiptu, da se nakaže na bančni račun [[Arabska liga|Arabske lige]]. Kot odziv na incident so na mejnem prehodu Rafa poročali o streljanju med borci Hamasa in palestinsko predsedniško gardo. Opazovalci EU, ki so upravljali prehod, naj bi bili varno evakuirani.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6180823.stm "Palestinian PM denied Gaza entry"], ''[[BBC]]'', 14 December 2006</ref> Ko je Hanija pozneje poskušal prečkati mejo, je med streljanjem en telesni stražar umrl, Hanijev najstarejši sin pa je bil ranjen. Hamas je incident obsodil kot poskus rivalskega Fataha na Hanijevo življenje, kar je sprožilo spopade med silami Hamasa in Fataha na Zahodnem bregu in v Gazi. Hanija je dejal, da ve, kdo so domnevni storilci, vendar jih ni želel imenovati in pozval je k enotnosti Palestincev. Egipt je od takrat ponudil posredovanje v razmerah.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6184951.stm "Egypt seeks to ease Gaza tensions"], ''[[BBC]]'', 15 December 2006</ref> ==== Vlada palestinske narodne enotnosti marca 2007 ==== [[Slika:Hamas_leader_Ismail_Haniyeh_meeting_Iranian_Supreme_Leader_Ali_Khamenei.jpg|sličica| Hanija in iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]] leta 2012]] Hanija je med oblikovanjem vlade narodne enotnosti med Hamasom in Fatahom 15. februarja 2007 odstopil.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6366367.stm "Palestinian unity deal under way"]''[[BBC]]'', 15 February 2007</ref> 18. marca 2007 je oblikoval novo vlado kot vodja novega kabineta, v kateri so bili politiki Fataha in Hamasa.<ref>{{Navedi knjigo|title=Palestine (West Bank and Gaza) Education System and Policy Handbook Volume 1 Strategic Information and Developments|date=3 March 2008|publisher=[[Lulu.com]]|isbn=978-1-4330-6755-6|pages=15|language=en}}</ref> 14. junija 2007 je med bitko za Gazo predsednik Mahmud Abas razpustil vlado enotnosti marca 2007 in razglasil [[Izredno stanje|izredne razmere]].<ref name="fox_disolve">{{Navedi novice|title=Abbas Dissolves Palestinian Authority Government in Wake of Hamas-Fatah War|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,282195,00.html|date=14 June 2007|accessdate=14 June 2007|work=Fox News}}</ref> <ref name="telegraph_dissolve">{{Navedi novice|first=Charles|last=Levinson|last2=Matthew Moore|title=Abbas declares state of emergency in Gaza|url=https://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=/news/2007/06/14/wgaza614.xml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070618102009/http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=/news/2007/06/14/wgaza614.xml|archivedate=18 June 2007|date=14 June 2007|accessdate=14 June 2007|location=London|work=The Daily Telegraph}}</ref> Hanijo so razrešili, Abas pa je s predsedniškim odlokom prevzel vlado v Gazi in Zahodnemu bregu.<ref name="bbc_dissolve"/> === Po bitki za Gazo === Okoli leta 2016 se je Hanija iz Gaze preselil v [[Katar]]. Trenutno ima urad v [[Doha|Dohi]].<ref>{{Navedi splet|last=Rothwell|first=James|title=THE HAMAS LEADER BEHIND GROUP’S DEADLIEST ATTACK ON ISRAEL|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/10/08/hamas-leader-ismail-haniyeh-behind-attack-on-israel/|publisher=The Telegraph (UK)|accessdate=15 November 2023}}</ref> Dne 13. oktobra 2016 je pravni odbor palestinskega zakonodajnega sveta (PLC) podprl zahtevo za vrnitev Hanijeve vlade na območje Gaze po njenem odstopu 2. junija 2014. Podpora je bila podana kot odgovor na PLC-jev pregled študije, ki so jo predložili člani Hamasovega parlamenta, v jezi zaradi navideznih napak vlade po odstopu Hanyeha. Po lastnih besedah Hamasa je šlo za obsodbo soglasne vlade, ki "snedla besedo, dano v internem dogovoru med Hamasom in frakcijami Palestinske osvobodilne organizacije za oblikovanje soglasne vlade leta 2014, in zamenjala številne ministre z voditelji [[Fatah|Fataha]] – in tako vlado spremenila v vlado Fataha." Kljub priporočilu PLC in prošnji Hamasa sta soglasna vlada in Fatah zahtevo zavrnila, pri čemer sta v sporočilu za javnost navedla njeno nezakonitost in nevarnost nadaljnjih delitev med Gazo in Zahodnim bregom pod nadzorom Hamasa.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2016/10/hamas-return-haniyeh-government-gaza.html|title=Hamas calls for return of Haniyeh's government|date=21 October 2016|work=Al-Monitor|language=en-us|accessdate=9 December 2016}}</ref> === Vodja politbiroja Hamasa === Novembra 2016 so krožila poročila o tem, da je Hanija nasledil Kaleda Mašala kot vodjo Hamasa.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.timesofisrael.com/ex-gaza-leader-haniyeh-reportedly-to-replace-mashaal-as-hamas-head/|title=Ex-Gaza leader Haniyeh reportedly to replace Mashaal as Hamas head|work=The Times of Israel|accessdate=9 December 2016}}</ref> Mašal, Hanija in [[Mahmud Abas|palestinski predsednik Mahmud Abas]] so se pred kratkim srečali v Katarju, da bi razpravljali o nacionalni spravi in prihajajočih nacionalnih volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.haaretz.com/middle-east-news/.premium-1.749573|title=Abbas, Hamas leaders hold first talks in two years to discuss Palestinian unity|work=Haaretz|accessdate=9 December 2016}}</ref> Ta sestanek je bil znak za to, da je bil Hanija izbran pred drugima dvema verjetnima kandidatoma, višjim članom Hamasa Mousso Mohammedom Abu Marzukom in voditeljem Hamasa Mahmudom Zahharjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.middle-east-online.com/english/?id=79808|title=Will there be changes under new Hamas and Fatah leaders?|last=Alabbasi|first=Mamoon|date=15 November 2016|website=Middle East Online|accessdate=9 December 2016|archivedate=20 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220172043/http://www.middle-east-online.com/english/?id=79808}}</ref> Hanija je septembra zapustil Gazo, da bi obiskal vrsto arabskih in muslimanskih držav v pripravah na svojo novo vlogo, in se uradno preselil v katarsko prestolnico [[Doha]], kjer je Mašal živel.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofisrael.com/shadowy-hamas-official-with-ties-to-iran-tapped-to-lead-gaza/#ifrndnloc|title=Shadowy Hamas official with ties to Iran tapped to lead Gaza|work=The Times of Israel|accessdate=9 December 2016}}</ref> Pričakuje se, da vodja Hamasovega politbiroja živi zunaj območja Gaze.<ref name=":0"/> Februarja 2020 se je Hanija srečal s [[Predsednik Turčije|turškim predsednikom]] [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepom Tayyipom Erdoğanom]]. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo: "Nadaljnji stiki predsednika Erdogana s to teroristično organizacijo služijo samo izolaciji Turčije od mednarodne skupnosti, škodujejo interesom palestinskega ljudstva in spodkopavajo globalna prizadevanja za preprečevanje terorističnih napadov iz Gaze." <ref>{{Navedi novice|title=US Criticizes Turkey for Hosting Hamas Leaders|url=https://www.voanews.com/usa/us-criticizes-turkey-hosting-hamas-leaders|work=VOA News|date=26 August 2020}}</ref> Avgusta 2020 je Hanija v telefonskem pogovur z Mahmudom Abasom zavrnil mirovni sporazum med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, kar je Reuters označil za "redko izkazovanje enotnosti".<ref>{{Navedi novice|title=Israel hails UAE deal but Palestinians – and settlers – dismayed|url=https://www.reuters.com/article/us-israel-emirates-trump-reactions/israel-hails-uae-deal-but-palestinians-and-settlers-dismayed-idUSKCN2592R5|work=Reuters|date=13 August 2020|first=Stephen|last=Farrell}}</ref> 26. julija 2023 se je Hanija srečal z Erdoğanom in predsednikom palestinskih oblasti [[Mahmud Abas|Mahmudom Abasom]]. Razlog za srečanje so bila prizadevanja Turčije za spravo [[Fatah|Fataha]] s Hamasom.<ref>{{Navedi novice|title=Erdogan hosts PA's Abbas, Hamas head Haniyeh to prepare for détente talks|url=https://www.timesofisrael.com/erdogan-hosts-pas-abbas-hamas-head-haniyeh-to-prepare-for-detente-talks/|work=The Times of Israel|date=26 July 2023}}</ref> ==== Vojna Izrael-Hamas ==== 7. oktobra 2023, na dan napada Hamasa na Izrael, je bil Hanija v [[Carigrad|Istanbulu]] v Turčiji.<ref>{{Navedi splet|last=Tastekin|first=Fehim|title=Eying Gaza mediator role, Turkey cools Hamas ties, Erdogan restrains rhetoric|url=https://www.al-monitor.com/originals/2023/10/eying-gaza-mediator-role-turkey-cools-hamas-ties-erdogan-restrains-rhetoric|publisher=Al-Monitor|accessdate=15 November 2023}}</ref> in v govoru na televiziji dejal, da " kar se je zgodilo, razkriva veličino naših priprav. To, kar se je zgodilo danes, razkriva šibkost sovražnika..." in da nameravajo palestinske frakcije razširiti napad na Zahodni breg in Jeruzalem.<ref>{{Navedi splet|title=Hamas leader Haniyeh: Battle ‘will spread to West Bank, Jerusalem’|url=https://www.arabnews.com/node/2387146/middle-east|publisher=Arab News|accessdate=15 November 2023}}</ref> Dalje je rekel, da Izrael, "ki ni sposoben zaščititi se pred uporniki", ne more zagotoviti zaščite za druge arabske države in da "vsi sporazumi o normalizaciji, ki ste jih podpisali s tem telesom, tega (palestinskega) konflikta ne morejo rešiti".<ref>{{Navedi splet|title=Hamas leader Haniyeh says Israel can't provide protection for Arab countries|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/hamas-leader-haniyeh-says-israel-cant-provide-protection-arab-countries-2023-10-07/|publisher=Reuters|accessdate=15 November 2023}}</ref> 15. oktobra 2023 so Hanijo in njegovo spremstvo izgnali iz Turčije, ki ni želela biti dojeta kot zaščitnica Hamasa, ko so začele prihajati v javnost podrobnosti o napadih 7. oktobra. Hanija se je kasneje srečal z iranskim zunanjim ministrom Hosseinom Amir-Abdollahianom v Dohi v Katarju.<ref name="timesofisrael-haniyeh">{{Navedi novice|title=Report: Hamas chiefs were asked to leave Turkey after October 7 attacks|url=https://www.timesofisrael.com/report-hamas-chiefs-were-asked-to-leave-turkey-after-october-7-attacks/|work=The Times of Israel|date=23 October 2023}}</ref> 1. novembra 2023 je Hanija obtožil Izrael, da je zagrešil "barbarske pokole nad neoboroženimi civilisti", potem ko je Izrael izvedel napad na begunsko taborišče Jabalia v operaciji, ki je veljal visokemu članu Hamasa Ibrahimu Biariju, in odločil, da se bodo spopadi nadaljevali, dokler "Palestinci ne dobijo svojih zakonitih pravic do svobode, neodvisnosti in vrnitve.<ref>{{Navedi novice|title=Hamas leader accuses Israel of 'barbaric massacres' after refugee camp hit|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/11/1/hamas-leader-accuses-israel-of-barbaric-massacres-after-refugee-camp-hit|work=Al Jazeera|date=1 November 2023}}</ref> 2. novembra 2023 je Hanija izjavil, da bo Hamas, če se bo Izrael strinjal s prekinitvijo ognja in odprtjem humanitarnih koridorjev za večjo pomoč v Gazo, "pripravljen na politična pogajanja o rešitvi dveh držav z [[Jeruzalem|Jeruzalemom]] kot prestolnico Palestine," in dodal, da so "izraelski ujetniki cilj istega uničenja in smrti kot naši ljudje." <ref>{{Navedi novice|title=Haniyeh says Hamas ready for negotiations on a two-state solution if Israel stops war on Gaza|url=https://english.ahram.org.eg/NewsContent/58/1262/511435/War-on-Gaza/War-on-Gaza/Haniyeh-says-Hamas-ready-for-negotiations-on-a-two.aspx|work=Al-Ahram|date=1 November 2023}}</ref> === Odnosi z Izraelom === Avgusta 2006 je Hanija na svojem prvem obisku v tujini kot premier v Iranu dejal: "Nikoli ne bomo priznali uzurpatorske cionistične vlade in bomo nadaljevali bomo z svojim džihadu podobnim gibanjem do osvoboditve Jeruzalema." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/news/world/2006-12-08-palestinian-pm_x.htm|title=Palestinian prime minister vows not to recognize Israel|date=8 December 2006|work=USA Today}}</ref> Decembra 2010 je Hanija na tiskovni konferenci v Gazi izjavil: "Sprejemamo palestinsko državo na mejah iz leta 1967, z Jeruzalemom kot glavnim mestom, izpustitev palestinskih zapornikov in rešitev vprašanja beguncev." Poleg tega je dejal, da se bo v primeru, da palestinski volivci potrdijo takšen mirovni sporazum z Izraelom, njegova vlada držala sporazuma, ne glede na prejšnja stališča Hamasa o tem vprašanju.<ref name="haaretz10">{{Navedi novice|title=Hamas vows to honor Palestinian referendum on peace with Israel|url=http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/hamas-vows-to-honor-palestinian-referendum-on-peace-with-israel-1.328234|accessdate=17 November 2012|work=Haaretz|date=1 December 2012|archive-date=2015-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20151015233322/http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/hamas-vows-to-honor-palestinian-referendum-on-peace-with-israel-1.328234|url-status=dead}}</ref> 23. marca 2014 je Hanija med festivalom v spomin na deseto obletnico atentata na šejka Ahmada Jasina imela govor pred množico privržencev Hamasa in dejala: "Znotraj Gaze znova in znova ponavljam: Izraela ne bomo priznali.. Blokada Gaze na žalost postaja vse tesnejša." Med tem govorom je množica vzklikala: "Naprej, Hamas, pojdi! Mi smo top, ti pa granate. … Oh Kasam, naša ljubezen, bombardiraj Tel Aviv." <ref>[http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/03/hamas-gaza-rally-crisis-siege-anniversary-yassin.html##ixzz392Bm5WzV Low turnout at Hamas rally sign of declining support?] </ref> === Osama bin Laden === 2. maja 2011 so ameriške sile ubile [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladna]], Hamasov tekmec Fatah pa je umor pohvalil.<ref name="reuters.com" /> Hanija je namesto tega obsodil umor Bin Ladna kot "nadaljevanje ameriškega zatiranja in prelivanja krvi muslimanov in Arabcev".<ref name="reuters.com">[https://www.reuters.com/article/us-binladen-palestinians-idUSTRE7414SS20110502 Abbas government welcomes bin Laden death, Hamas deplores], Reuters 2 May 2011</ref> Politični analitiki so dejali, da gre za poskus ohlajanja razhajanj na [[Gaza|območju Gaze]] s salafijskimi skupinami, ki jih navdihuje Al Kaida in ki Hamas obsojajo kot preveč zmernega.<ref name="reuters.com" /> Drugi analitik je zapisal, da je bila Hanijeva izjava namenjena arabskemu občinstvu in je videl priložnost, da se loči od Fataha in izkoristi protiameriška čustva.<ref>{{Navedi novice|last=Lazar Berman|title=Did Hamas Really Just Say That?|url=https://www.aei.org/foreign-and-defense-policy/terrorism/did-hamas-really-just-say-that/}}</ref> Vlada Združenih držav je njegove izjave obsodila kot "nezaslišane".<ref>[http://www.voanews.com/english/news/usa/US-Hamas-Leaders-Bin-Laden-Remarks-Outrageous--121187969.html "US: Hamas Leader's bin Laden Remarks 'Outrageous'" by David Gollust], ''Voice of America'',3 May 2011</ref> == Osebno in družinsko življenje == [[Slika:Qasem_Soleimani_funeral_2.jpg|sličica|Hanija, za Hamenejem, na pogrebu Kasema Sulejmanija]] Hanija je poročen in ima 13 otrok.<ref name="YNET07152014">{{Navedi novice|url=http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4543634,00.html|title=Hamas got rich as Gaza was plunged into poverty|last=Peskin|first=Doron|date=15 July 2014|work=[[Ynet]]|accessdate=16 July 2014}}</ref> Leta 2009 je družina živela v begunskem taborišču Al-Shati na severu Gaze.<ref name="tbt"/> Leta 2010 je Hanija kupil {{Convert|2500|m2|acre|1}} zemljišča v Rimalu, soseski ob plaži v mestu Gaza.<ref name="YNET07152014" /> Hanija je zemljišče registriral na ime svojega zeta.<ref name="YNET07152014" /> Pozneje naj bi Hanija kupil dodatne domove in jih registriral pod imeni svojih otrok.<ref name="YNET07152014" /> Glede na članek ''Yneta'' iz leta 2014 je Hanija milijonar, ki izvira iz 20-odstotnega davka, zaračunanega na vse predmete, ki vstopajo skozi tunele iz Egipta v Gazo.<ref name="YNET07152014" /> Najstarejšega sina Hanije so egiptovske oblasti aretirale na mejnem prehodu Rafa z nekaj milijoni dolarjev, ki jih je nameraval odnesti v Gazo.<ref name="YNET07152014" /> Sestre Hanije Kolidia, Laila in Sabah so izraelske državljanke in živijo v [[Beduini|beduinskem]] mestu Tel as-Sabi v južnem Izraelu.<ref name="tt06022006">{{Navedi novice|title=Hamas leader's three sisters live secretly in Israel as full citizens|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/israel/1520134/Hamas-leaders-three-sisters-live-secretly-in-Israel-as-full-citizens.html|work=The Telegraph|date=2 June 2006}}</ref> Kolodia se je najprej preselila v Tel as-Sabi, sestri sta ji nato sledili <ref name="tt06022006" /> Kolidijin mož je rekel: "Naše življenje je tukaj normalno in želimo si, da tako ostane." <ref name="tt06022006" /> Laila in Sabah sta oba ovdoveli, vendar živita dalje v Tel as-Sabiju, predvidoma da ne bi izgubili izraelskega državljanstva.<ref name="tt06022006" /> Nekateri med otroci treh sester so služili v [[Izraelske obrambne sile|Izraelskih obrambnih silah]] (IDF).<ref name="tt06022006" /> V začetku leta 2012 so izraelske oblasti ugodile prošnji za potovanje Hanijeve sestre Suhile Abd el-Salam Ahmed Hanije in njenega kritično bolnega moža na nujno zdravljenje srca, ki ga bolnišnice v Gazi niso mogle zdraviti.<ref name="aa20120808">{{Navedi novice|title=Hamas PM's brother-in-law treated in Israeli hospital|url=http://www.alarabiya.net/articles/2012/08/08/231069.html|work=Al Arabiya|date=8 August 2012}}</ref> Po uspešnem zdravljenju v medicinskem centru Rabin v Petah Tikvi v Izraelu se je par vrnil v Gazo.<ref name="aa20120808" /> Hanijeva vnukinja je bila zdravljena v izraelski bolnišnici novembra 2013, njegova tašča pa junija 2014 v izraelski bolnišnici <ref name="reuters10192014">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-mideast-gaza-hamas-daughter-idUSKCN0I80LO20141019|title=Hamas leader's daughter received medical treatment in Israel: sources|last=Williams|first=Dan|date=19 October 2014|publisher=[[Reuters]]}}</ref> Oktobra 2014, nekaj mesecev po vojni med Izraelom in Gazo leta 2014, je Hanijeva hči preživela teden dni v izraelski bolnišnici v Tel Avivu na nujnem zdravljenju, potem ko je prišlo do zapletov med rutinskem posegom.<ref name="reuters10192014" /> Septembra 2016 je Hanija z ženo in dvema sinovoma odpel iz Gaze na Gazo na [[hadž]] v Meko. To potovanje, razumljeno kot začetek kampanje, je podprlo govorice, da naj bi Hanija nadomestil Mašala.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofisrael.com/the-arcane-pathway-to-hamass-top-post-and-who-might-win-it/|title=The arcane pathway to Hamas's top post, and who might win it|work=The Times of Israel|accessdate=9 December 2016}}</ref> Leta 2020 je bil na pogrebu Kasima Suleimanija v Teheranu.<ref>{{Navedi splet|date=6 January 2020|title=Hamas leader Haniyeh attends Soleimani's funeral in Iran|url=https://arab.news/5ufpt|accessdate=21 May 2021|website=Arab News|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=6 January 2020|title=Hamas leader attends Soleimani's funeral in Iran|url=https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2020/01/06/Hamas-leader-attends-Soleimani-s-funeral-in-Iran|accessdate=21 May 2021|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref> Hanija trenutno živi v [[Katar|Katarju]].<ref>{{Navedi splet|first=Lina|last=Alshawabkeh|title=Hamas: Who are the group's most prominent leaders?|date=17 October 2023|publisher=BBC|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-67103298|accessdate=20 October 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Evan|last=Dyer|title=How tiny Qatar hosts the leaders of Hamas without consequences|date=18 October 2023|publisher=CBC News|url=https://www.cbc.ca/news/politics/qatar-hamas-israel-1.6999416|accessdate=20 October 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/business/2023/11/02/hamas-funding-ismail-haniyeh-us-sanctions/|title=Hamas's vast financial network faces new U.S. scrutiny|work=The Washington Post}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/israel-fires-missile-at-gaza-house-of-hamas-chief-haniyeh-report-palestine-101699084636620.html|title=Israel fires missile at Gaza house of Hamas chief Haniyeh: Report|publisher=Hindustan Times}}</ref> Oktobra 2023 je bilo v izraelskem zračnem napadu na njegovo družinsko hišo v mestu Gaza ubitih 14 članov njegove družine, med njimi njegov brat in nečak.<ref>{{Navedi novice|title=Israel strikes Gaza home of Hamas political leader-in-exile, killing 14|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/israel-strikes-gaza-home-of-hamas-political-leader-in-exile-killing-14/|work=The Times of Israel|date=17 October 2023}}</ref> Novembra 2023 naj bi bila njegova vnukinja žrtev izraelskega zračnega napada na mesto Gaza.<ref>[https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/granddaughter-of-hamas-chief-haniyeh-reportedly-killed-in-gaza/ Granddaughter of Hamas chief Haniyeh reportedly killed in Gaza]</ref> Kasneje istega meseca je njegov najstarejši vnuk umrl v izraelskem napadu.<ref>[https://www.ynetnews.com/article/b1iwnl5vp Palestinian media: Ismail Haniyeh's grandson killed in IDF attack in Gaza]</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Navedi novice|title=Profile: Ismail Haniya|url=http://www.aljazeera.com/archive/2006/02/20084916260799585.html|work=Al Jazeera|date=19 February 2006}} * {{Navedi novice|title=We Do Not Wish to Throw Them into the Sea|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/02/24/AR2006022402317_pf.html|work=The Washington Post|date=26 February 2006}} * {{Navedi novice|title=Spiegel Interview with Palestinian Prime Minister Ismail Haniyeh: 'We Want Peace and Stability'|url=http://www.spiegel.de/international/spiegel/spiegel-interview-with-palestinian-prime-minister-ismail-haniyeh-we-want-peace-and-stability-a-421332.html|work=Der Spiegel|date=12 June 2006}} * {{Navedi novice|title=The Most Dangerous Job in Gaza|url=http://www.vanityfair.com/politics/features/2006/09/gaza200609|work=Vanity Fair|date=September 2006|last=David Margolick}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hanija, Ismail}} [[Kategorija:Palestinski politiki]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo arabsko besedilo]] mo8jd0wxhixasjdbw0oq4kb9n8g222t 0 554691 6689135 6266744 2026-06-14T10:20:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689135 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality |en_name=Komsomolsk na Amuru |ru_name=Комсомольск-на-Амуре |image_skyline=Komsomolsk na Amuru.jpg |image_caption=Pogled na Komsomolsk na Amuru |coordinates = {{coord|50|34|N|137|00|E|display=inline,title}} |map_label_position=top |image_coa=Герб Комсомольска-на-Амуре.svg |coa_caption= |image_flag=Флаг Комсомольска-на-Амуре.svg |flag_caption= |anthem= |anthem_ref= |holiday= |holiday_ref= |federal_subject=[[Habarovski okraj]] |federal_subject_ref=<ref name="Ref50">Resolution #143-pr</ref> |adm_data_as_of=September 2011 |adm_city_jur=mestu krajevnega pomena Komsomolsk na Amuru |adm_city_jur_ref=<ref name="Ref50"/> |adm_ctr_of1=mesta krajevnega pomena Komsomolsk na Amuru |adm_ctr_of1_ref=<ref name="OKATO1">{{OKATOReference|08 409}}</ref> |adm_ctr_of2= |adm_ctr_of2_ref=<ref name="OKATO">{{OKATOReference|08 220}}</ref> |inhabloc_cat=mesta |inhabloc_cat_ref=<ref name="Ref50"/> |inhabloc_type= |inhabloc_type_ref= |mun_data_as_of=June 2004 |urban_okrug_jur=Urbano okrožje Komsomolsk na Amuru |urban_okrug_jur_ref=<ref name="Ref740">Law #192</ref> |mun_admctr_of1=Urbanega okrožja Komsomolsk na Amuru |mun_admctr_of1_ref=<ref name="Ref740" /> |mun_admctr_of2= |mun_admctr_of2_ref=<ref name="Ref710">Law #264</ref> |leader_title=Župan |leader_title_ref= |leader_name=Aleksander Viktorovič Žornik |leader_name_ref= |representative_body= |representative_body_ref= |area_of_what= |area_as_of= |area_km2=325.10 |area_km2_ref=<ref>{{navedi splet|url=http://www.gks.ru/scripts/db_inet2/passport/table.aspx?opt=8709000200620072008200920102011|title=Результат запроса|website=www.gks.ru|access-date=November 1, 2017|archive-date=December 24, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131224105456/http://www.gks.ru/scripts/db_inet2/passport/table.aspx?opt=8709000200620072008200920102011|url-status=dead}}</ref> |pop_2010census=263906 |pop_2010census_rank=70. |pop_2010census_ref=<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> |pop_density= |pop_density_as_of= |pop_density_ref= |pop_latest= |pop_latest_date= |pop_latest_ref= |established_date=1932 |established_title= |established_date_ref= |current_cat_date=1933 |current_cat_date_ref= |prev_name1= |prev_name1_date= |prev_name1_ref= |postal_codes=6810xx |postal_codes_ref= |dialing_codes=4217 |dialing_codes_ref= |website=http://www.kmscity.ru |website_ref= |commonscat=Komsomolsk-on-Amur |date=May 2010 }} '''Komsomolsk na Amuru''' ({{lang-rus|Комсомольск-на-Амуре|r=Komsomolsk-na-Amure|p=kəmsɐˈmolʲsk nɐɐˈmurʲə}}) je mesto v [[Habarovski okraj|Habarovskem okraju]] v [[Rusija|Rusiji]], ki leži na zahodnem bregu [[Amur]]ja na ruskem [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži ob [[Bajkalsko-amurska magistrala|Bajkalsko-amurski magistrali]], 356 km severovzhodno od [[Habarovsk]]a. Leta 2021 je imel 238.505 prebivalcev. V mestu deluje [[Ladjedelnica Amur]] s 15.000 zaposlenimi.<ref name=moscowtimes>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/sponsored/russianow/5350541/Russian-Government-snaps-up-shipyard.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20090522194734/http://www.telegraph.co.uk/sponsored/russianow/5350541/Russian-Government-snaps-up-shipyard.html|url-status=dead|archive-date=22 May 2009|title=Russian Government snaps up shipyard|last=Abdullaev|first=Nadi|date=18 May 2009|work=The Moscow Times|publisher=Rossiyskaya Gazeta/Daily Telegraph|accessdate=4 January 2010}}</ref> ==Zgodovina== Mesto bodočega Komsomolska na Amurju so v 13. stoletju zasedli [[Mongoli]] in je postalo del dinastije Juan. Pozneje jo je nadomestila [[dinastija Čing]], dokler ni to območje prešlo pod [[Ruski imperij]] z [[Aigunskas pogodba|Aigunsko pogodbo]] leta 1858. Vas '''Permskoje''' ({{lang|ru|Пе́рмское}}) je ustanovila skupina migrantskih kmetov iz območja današnjega Permskega okraja. Vlada [[RSFSR]] je leta 1931 razglasila načrte za gradnjo ladjedelnice na Amurju na mestu današnjega Komsomolska. Gradnja se je začela leta 1932. Mesto so gradili večinoma člani [[Komsomol]]a, zato je prejelo ime ''Komsomolsk''. Pri gradnji so sodelovali tudi člani gulagov s tega območja.<ref>Aleksander Solzhenitsyn, ''The Gulag Archipelago: 1918-1956'', 592-593</ref> Dodatek ''na Amuru'' je bil dodan, da se je naselje ločilo od ostalih z istim imenom. Leta 1933 Komsomolsk prejme status mesta. Konec 40. let 20. stoletja je bila ladjedelnica skupaj z obrati za drugo težko industrijo končana. Mesto se je razvilo v regionalni center za industrije, kot je proizvodnja letal, [[metalurgija]], [[strojegradnja]], [[rafiniranje nafte]] in [[ladjedelništvo]]. Danes je Komsomolsk na Amuru glavni center za gradnjo Suhojevih vojaških letal in potniškega reaktivca [[Suhoj Superjet]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.team.aero/controls/news/view.php?id=392&c=2|title=Team.Aero - Sukhoi Rolls Out Superjet 100 in Aeroflot Livery|website=Team.Aero|access-date=November 1, 2017|archive-date=November 7, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107014526/http://www.team.aero/controls/news/view.php?id=392&c=2|url-status=dead}}</ref> [[MiG-15]]bis <ref>{{navedi splet|url=http://aviation.stackexchange.com/questions/22074/what-was-the-yearly-number-of-mig-15s-produced|title=What was the yearly number of MiG-15's produced?|website=aviation.stackexchange.com|access-date=November 1, 2017}}</ref> in Lisunov [[Li-2]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.oldwings.nl/st/li2.pdf|title=Beriev Be-6|website=oldwings.nl|access-date=7 June 2023|archive-date=2018-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180417163112/http://www.oldwings.nl/st/li2.pdf|url-status=dead}}</ref> sta bila oba proizvajana v Komsomolsku na Amuru. ==Sklici== {{sklici}} {{Kategorija v Zbirki|Komsomolsk-on-Amur}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Habarovski okraj]] gkai71sohmp7p092jfqz3eqxuixppt9 0 559695 6688921 6221237 2026-06-13T18:40:53Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Zvezna univerza v Kazanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza|name=Kazanska zvezna univerza|logo=|motto=|website=[http://kpfu.ru/ kpfu.ru]|established=1804|city=[[Kazan]]|native_name=Казанский федеральный университет|native_name_lang=ru|rector=Lenar Safin|academic_staff=~ 4400|students=~ 50200|language=[[ruščina]], [[tatarščina]], [[angleščina]]|image=Kazan Federal University building 08-2016.jpg|caption=Glavna stavba Kazanske zvezne univerze}} '''Kazanska zvezna univerza''' ({{Jezik-ru|Казанский федеральный университет}}; {{Lang-tt|Казан федераль университеты}}) je druga najstarejša [[univerza]] v [[Rusija|Rusiji]] z neprekinjenim delovanjem s sedežem v [[Kazan|Kazanu]] v [[Tatarstan|Tatarstanu]]. Velja za pomembno izobraževalno ustanovo v Rusiji in izobraževalno središče predvsem za študente iz [[Volga|Povolžja]], [[Sibirija|Sibirije]] in [[Kavkaz|Kavkaza]]. == Zgodovina == [[Slika:Kazan_State_University_with_arabic.jpg|sličica|270x270_pik| Univerza med 1917 in 1928 z napisom v stari [[Pisava ıske-imlâ|tatarski pisavi]].]] Univerza je bila ustanovljena 5. novembra 1804 (17. novembra po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]) z ukazom carja [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra&nbsp;I.]], delovati pa je začela leto pozneje. V prvih desetletjih svojega obstoja je postalo pomembno središče izobraževanja in znanosti. Pojavile so se različne znanstvene smeri in šole, vključno z [[matematika|matematiko]], [[kemija|kemijo]], [[fizika|fiziko]], [[medicina|medicino]], [[jezikoslovje|jezikoslovjem]] in [[geologija|geologijo]]. V polnem obsegu s štirimi oddelki (za moralne in politične vede, fizikalne in matematične vede, medicinske vede in literarne vede) je univerza začela delovati leta 1814. Iz teh oddelkov so leta 1835 nastale prve fakultete. Sčasoma so jih dodali še več. V prvih desetletjih univerze so imeli pomembno vlogo nemški profesorji, med drugim: Johann Bartels, Johann Friedrich Erdmann, Christian Frähn. Nemški profesor in rektor univerze Karl Fuchs je ustanovil medicinsko fakulteto v Kazanu in kot prvi Evropejec raziskoval tatarsko zgodovino in kulturo. Leta 1844 je nemško-baltski profesor univerze v Kazanu Karl Ernst Claus odkril [[kemični element]] [[rutenij]]. Danes univerzo poleg 15 fakultet med drugim sestavljajo še kemijski inštitut, fizikalni inštitut, inštitut za orientalske študije, jezikovni inštitut in dve podružnici univerze. Trenutno tukaj študira okoli 50.000 študentov. == Znani alumni == <small>V abecednem vrstnem redu:</small> * [[Gabdulčaj Ačatov]] (1927–1986), sovjetski jezikoslovec in turkolog * [[Bruno Fridrichowič Adler]] (1874–1942), rusko-nemški etnolog in antropolog * [[Walter Anderson]] (1885–1962), nemški folklorist * [[Mili Aleksejevič Balakirev|Mili Balakirev]] (1837–1910), ruski skladatelj * [[Jan Baudouin de Courtenay]] (1845–1929), poljski jezikoslovec in slavist * [[Nikolai Nikolajewič Beketov|Nikolaj Beketov]] (1827–1911), ruski kemik * [[Vasilij Vasiljevič Bervi]] (1829–1918), ruski ekonomist in sociolog * [[Pjotr Dmitrijevič Boborikin|Pjotr Boborikin]] (1836–1921), ruski pisatelj * [[Aleksander Mihailovič Butlerov|Alexander Butlerov]] (1828–1886), ruski kemik * [[Karl Ernst Claus]] (1796–1864), nemško-ruski farmacevt in kemik * [[Franz von Erdmann]] (1793–1862), nemški orientalist * [[Johann Friedrich Erdmann]] (1778–1846), nemški zdravnik * [[Eduard Friedrich Eversmann]] (1794–1860), nemški zoolog * [[Christian Martin Joachim Frähn]] (1782–1851), nemški orientalist * [[Karl Fuchs (zdravnik)|Karl Friedrich Fuchs]] (1776–1846), nemško-ruski zdravnik * [[Jevgenija Semjonovna Ginsburg|Jevgenija Ginsburg]] (1904–1977), ruska zgodovinarka in pisateljica * [[Vladimir Afanasjevič Karavajev|Vladimir Karavajev]] (1811–1892), rusko-ukrajinski kirurg in oftalmolog * [[Aleksander Kasimovič Kasembek]] (1802–1870), azerbajdžansko-ruski orientalist * [[Vladimir Lenin]] (1870–1924), sovjetski politik * [[Karl Lindemann (zoolog)|Karl Lindemann]] (1847–1929), ruski zoolog, entomolog in predstavnik rusko-nemških interesov * [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaj Lobačevski]] (1792–1856), ruski matematik * [[Vladimir Vassiljevič Markovnikov|Vladimir Markovnikov]] (1837–1904), ruski kemik * [[Konstantin Sergejevič Mereškovski|Konstantin Mereškovski]] (1855–1921), ruski botanik * [[Afanasij Prokofjevič Ščapov|Afanasij Ščapov]] (1830–1876), ruski zgodovinar * [[Aleksander Mihajlovič Zajcev|Aleksander Zajcev]] (1841–1910), profesor organske kemije * [[Nikolaj Nikolajevič Sinin|Nikolaj Sinin]] (1812–1880), ruski kemik * [[Mihail Minskij]] (Spirin) (1918–1988), rusko-ukrajinski pevec * [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Lev Tolstoj]] (1828–1910), ruski pisatelj * [[Georg von Wrangel]] (1783–1841), ruski pravnik == Glej tudi == * [[Seznam univerz v Rusiji]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1804]] [[Kategorija:Univerze v Rusiji]] [[Kategorija:Kazan]] [[Kategorija:Zvezna univerza v Kazanu| ]] q3835gok5of77y6hmrplzqhaf0yvsaa 0 560256 6689028 6422745 2026-06-14T01:06:27Z Kerlq 261609 Update img + name + date of taking office 6689028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje uradni naziv | post = Predsednik vlade | body = Madžarska | insignia = Coat of arms of Hungary (oak and olive branches).svg | insigniasize = 120px | insigniacaption = [[Grb Madžarske|Grb, ki ga uporablja Predsednik vlade]]<ref>{{Citation |title=2011. évi CCII. törvény Magyarország címerének és zászlajának használatáról, valamint állami kitüntetéseiről |url=http://net.jogtar.hu/jr/gen/hjegy_doc.cgi?docid=A1100202.TV |work=CompLex Hatályos Jogszabályok Gyűjteménye |trans-title=Act CCII of 2011 on the Use of the Coat of Arms and Flag of Hungary and on State Awards |language=hu |via=net.jogtar.hu |mode=cs1}}</ref> | native_name = {{Lang|hu|Magyarország miniszterelnöke}} | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | imagesize = 220px | incumbent = [[Péter Magyar]] | incumbentsince = 9. maj 2026 | department = {{ublist|[[Vlada Madžarske]]|Urad predsednika vlade}} | seat = [[Ksamostan, Budimpešta|Karmeličanski samostan]] (Budimpešta, Ulica Színház 5-7) | member_of = {{hlist|[[Vlada Madžarske|Kabinet]]|[[Evropski svet]]|[[Državni zbor Madžarske|Parlament]]}} | residence = | reports_to = [[Državni zbor Madžarske|Državni zbor]] | style = G. predsednik vlade (neformalno)<br>[[Njegova ekscelenca]] (diplomatsko) | nominator = [[Predsednik Madžarske|Predsednik]] | appointer = Izvoljen s strani [[Državni zbor Madžarske|Državnega zbora]] | formation = 17. marec 1848 | deputy = [[Zsolt Semjén|Podpredsednik vlade]] | termlength = Štiri leta, brez omejitve mandatov | salary = 4 823 000 [[Madžarski forint|Ft]]/US$ 13.460 mesečno<ref>{{navedi splet |last=Nagy Máté |date=10 Sep 2022 |title= Így változott Orbán Viktor fizetése 2010 óta.|url=https://telex.hu/belfold/2022/06/14/orban-viktor-fizetes-fizetesemeles-atlagfizetes |access-date=13 March 2022 |website=Index |language=hu}}</ref> | website = [http://www.kormany.hu/en/the-prime-minister The Prime Minister's Office] https://www.miniszterelnok.hu/ }} {{Politika Madžarske}} '''Predsednik vlade Madžarske''' ({{Jezik-hu|Magyarország miniszterelnöke}}) je [[vodja vlade]] [[Madžarska|Madžarske]] in ima izvršilno moč. Predsednik vlade in [[Vlada Madžarske|Vlada]] sta kolektivno odgovorna za svojo politiko in dejanja [[madžarska državna skupščina|parlamentu]], svoji [[Seznam političnih strank na Madžarskem|politični stranki]] in [[volitve na Madžarskem|volivcem]]. [[Seznam predsednikov vlad Madžarske|Trenutni]] nosilec funkcije je [[Viktor Orbán]], vodja stranke [[Fidesz|Fidesz – madžarske državljanske zaveze]], ki opravlja funkcijo njenega predsednika od 29. maja 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Members of the Government|url=http://www.kormany.hu/en/members-of-the-government|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180224222358/http://www.kormany.hu/en/members-of-the-government|archivedate=24 February 2018|accessdate=10 March 2018|website=Website of the Hungarian Government}}</ref> Po [[Ustava Madžarske|Madžarski ustavi]] predsednika vlade imenuje [[predsednik Madžarske]], formalno pa ga izvoli državni zbor. Po ustavi mora predsednik za predsednika vlade imenovati vodjo politične stranke, ki je dobila večino sedežev v državnem zboru.<ref name="Flaw">{{Citat|title=The Fundamental Law of Hungary|url=https://njt.hu/translation/TheFundamentalLawofHungary_20201223_FINrev.pdf}}</ref> Če nobena stranka ne osvoji večine, predsednik opravi posvet z voditelji vseh strank, ki so zastopane v skupščini, in predlaga osebo, za katero se zdi najverjetneje, da bo lahko zagotovila večino v skupščini. Nato je ta oseba formalno izvoljena z enostavno večino skupščine. V praksi, ko pride do takšne situacije, je predsednik vlade vodja stranke, ki je na volitvah dobila [[Večina (volitve)|večino]] glasov, ali vodja največje stranke v vladajoči koaliciji. == Uradni naziv == Naziv vodje vlade na Madžarskem v madžarščini je ''miniszterelnök''. V dobesednem prevodu to pomeni »[[ministrski predsednik]]«. == Zgodovina pisarne == [[Slika:Barabas-batthyany.jpg|sličica|Portret [[grof]]a [[Ludvik Batthyány|Lajosa Batthyányja]] [[Miklós Barabás|Miklósa Barabása]], 1848. Imenovan je bil za prvega predsednika madžarske vlade.]] === Palatin Madžarske === {{Glavni|Palatin (Kraljevina Ogrska)}} '''Palatin''' ({{Jezik-la|comes palatii, comes palatinus}}, pozneje ''{{Jezik|la|palatinus (regni)}}'', {{Jezik-hu|nádorispán/nádor}}, {{Jezik-sk|nádvorný župan / nádvorný špán}}, pozneje: ''{{Jezik|sk|palatín/nádvorník}}'', {{Jezik-de|Palatin}}) je bil najvišji uradnik v [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]], ki je imela izjemno moč in vpliv. Bil je drugi najvišji položaj po kralju in je imel pomembne pristojnosti v državni upravi in pravosodju od vzpona kraljevine do 1848/1918. Sprva je bil predstavnik kralja, kasneje pa podkralj ([[Namestnik kralja|namestnik]]). V zgodnjih stoletjih kraljevine ga je neposredno imenoval kralj, pozneje pa ga je izvolil [[parlament Kraljevine Ogrske]]. Po tem, ko so [[Habsburžani]] utrdili svojo oblast na Madžarskem, so ponovno uvedli sistem, kjer je palatina imenoval kralj, kar je okrepilo kraljevo moč. To visoko dostojanstvo je bilo na koncu podeljeno kot dedna pravica kadetski (mlajši) veji habsburške dinastije - [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Kralj Franc Jožef]] je to uredil z imenovanjem svojega brata [[Jožef Anton Habsburški|Jožefa]] za palatina. === Ustanovitev položaja === {{Glavni|Madžarska revolucija leta 1848}} Med Madžarsko revolucijo leta 1848, kjer so zahtevali večjo nacionalno samostojnost in demokratične reforme, so revolucionarji želeli ustanoviti Madžarski kabinet, ki bi bil neodvisen od [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] in Budimske kanclerjeve pisarne. Ta urad je bila takrat urad cesarskega generalnega guvernerja, kar pomeni, da je imel izvršilno moč na Madžarskem. V eni od [[12 točk madžarskih revolucionarjev iz leta 1848|12 točk]] piše: ''2.'' ''Odgovorna vlada v [[Budim|Buda]]-[[Pešta|Pešti]].'' Zahtevali so vzpostavitev odgovorne vlade, ki bi dejansko služila interesom madžarskega naroda, namesto da bi izvajala voljo avstrijskega cesarstva. [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] je 17. marca 1848 za prvega predsednika vlade Madžarske imenoval grofa [[Ludvik Batthyány|Ludvika Batthyányja]]. V tem zgodovinskem kontekstu je bilo »ministrstvo« uporabljeno kot izraz za celotno vlado, ne samo za posamezne vladne oddelke, kot je to običajno danes. Izraz »oddelki« je bil uporabljen za posamezne dele vlade ali ministrstva, kar je enakovredno današnjim ministrstvom, ki so specializirana za določena področja. Po neuspehu madžarske revolucije in boja za svobodo proti Avstrijskemu cesarstvu leta 1849 je bil položaj predsednika vlade formalno nezaseden za določeno obdobje. == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov vlad Madžarske]] * [[Seznam madžarskih vladarjev]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.kormany.hu/en/the-prime-minister Uradno vladno spletno mesto urada predsednika vlade] {{HungarianPrimeMinisters}} {{Evropski svet}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Madžarske]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1848]] 1c1jkajghmgg5s3c187ct7w2ywh760v 0 568920 6688788 6686076 2026-06-13T14:33:22Z Mlakopet 198850 /* Vidnejši člani stranke */ Zupancic Ostrc 6688788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{Cite web |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Cite web| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Elena Zavadlav Ušaj | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]] ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. V [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklicu državnega zbora]] so Anže Logar (predsednik stranke), Eva Irgl (podpredsednica) in Tine Novak (član stranke) februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] in osvojila 6 mandatov. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Dopolnitev imena === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim se podajajo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar kandidira v okraju Logatec, na kandidatni listi sta podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. Po pričetku iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike]] se je stranka skupaj s strankami [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicije Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in FOKUS]] ter stranke [[Resni.ca]] povezala v [[Tretji blok]], ki nasprotuje relativnima zmagovalkama volitev Gibanju Svoboda ter Slovenski demokratski stranki. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]], Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije * '''Podpredsednica:''' [[Eva Irgl]] , Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije * '''Generalna sekretarka:''' [[Elena Zavadlav Ušaj]], Članica Državnega sveta Republike Slovenije * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Romana Jordan]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek Nadzorni odbor: Gašper Krč, Martin Mlakar, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (20 članov):''' [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Ermin Hvalica, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Tadej Ostrc, Senko Pličanič, Leopold Pogačar, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Julija Urbančič, Matjaž Vede == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] 7smty3e2vivaqaymlq87c0h8jnmmp23 0 571398 6689043 6622242 2026-06-14T05:30:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Kajberski prelaz <br><br/>{{nq|د خیبر درہ}} <small>(paštunsko)</small><br/>{{nq|درۂ خیبر}} <small>(urdu)</small> | photo = File:KhyberPassPakistan.jpg | photo_caption = Prelaz povezuje Landi Kotal z dolino Pešavar | nadmorska višina_m = 1070 | elevation = 1793,4 m | elevation_ref = | location = med Landi Kotal in Džamrud, [[Pakistan]] | map = Pakistan | map_caption = Lega Kajberskega prelaza | relief = 1 | label = Kajberski prelaz | label_position = top | range = Bele gore (Spīn Ghar, Safēd Kōh) | coordinates = {{coord|34.07570|N|71.20394|E|type:pass|display=inline}} | traversed = [[File:Pakistan_N-5.svg|1000x25px]] državna cesta N-5; Železnica Khyber Pass Railway linija Rohri–Čaman | topo = }} '''Kajberski prelaz''' (urdujsko: درۂ خیبر; {{langx|ps|د خيبر دره|De Xēber Dara}}, lit. 'Dolina Kiber') je gorski [[prelaz]] v provinci Kiber Paktunkva v [[Pakistan]]u, na meji z afganistansko provinco Nangarhar. Povezuje mesto Landi Kotal z dolino Pešavar pri Džamrudu tako, da prečka del Belih gora. Odkar je bil del starodavne [[svilna pot|svilne poti]], je bil ključna trgovska pot med [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in [[Indijska podcelina|Indijsko podcelino]] ter strateška vojaška točka za različne države, ki so jo nadzorovale. Kajberski prelaz velja za enega najbolj znanih gorskih prelazov na svetu.<ref>{{Cite web |last=Wright |first=Colin |title=Maliks of Khyber Pass. |url=https://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/photocoll/m/019pho0000002s2u00097000.html |access-date=2023-03-07 |website=www.bl.uk |archive-date=2023-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230307001104/https://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/photocoll/m/019pho0000002s2u00097000.html |url-status=dead }}</ref> == Geografija == Po azijski avtocesti 1 (AH1) je vrh prelaza pri mestu Landi Kotal pet kilometrov znotraj Pakistana, spušča se 460 m v dolino Pešavar pri Džamrudu, približno 30 km od afganistanske meje s prečkanjem dela gorovja Spin Ghar.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/khyber-pass-COM_365323?lang=en|title=KHYBER PASS|first=Andreas|last=Wilde|date=September 27, 2022|publisher=Brill|via=referenceworks.brillonline.com|accessdate=2024-12-11|archive-date=2024-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240317102622/https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/khyber-pass-COM_365323?lang=en|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == [[File:The Khyber Pass with the fortress of Alimusjid - lithograph by James Rattray - 1848 (2).jpg|thumb|Kajberski prelaz s trdnjavo Ali Masjid leta 1848]] [[File:Khyber chiefs with captain tucker.jpg|thumb|left|Afganistanski poglavarji in britanski politični častnik so leta 1878 pozirali v utrdbi Džamrud ob koncu Kajberskega prelaza]] [[File:Elephant battery of heavy artillery along the Khyber Pass at Campbellpur LCCN2004707363.tif|thumb|Slonja baterija težke artilerije britanske indijske vojske vzdolž Kajberskega prelaza pri Campbellpurju, 1895]] Zgodovinski vdori na Indijsko podcelino so potekali predvsem preko Kajberskega prelaza, kot so napadi [[Kir II.|Kira]], [[Darej I.|Dareja I.]], [[Džingiskan]]a in kasnejših [[Mongoli|Mongolov]], kot so Duva, Kutlugh Khvaja in Kebek. Pred [[Kušansko cesarstvo|kušansko dobo]] Kajberski prelaz ni bil široko uporabljana trgovska pot.<ref>{{cite book |last1=Tarn |first1=William Woodthorpe |title=The Greeks in Bactria and India |date=2010 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781108009416 |url=https://books.google.com/books?id=-HeJS3nE9cAC&q=purushapura+bactria|access-date=28 March 2017}}</ref> Prelaz so prečkale vojaške ekspedicije, ki so jih sprožali imperiji, kot so [[Ahemenidi]] in [[Sasanidi]], pa tudi nomadski osvajalci iz Srednje Azije, vključno s Sakami, Juezhi in [[Heftaliti]]. Indijski imperiji so le redko razširili svoj nadzor čez prelaz, izjema je bil maurijsko kralj Čandragupta. Kajberski prelaz je bil priča širjenju grškega vpliva v Indijo in širjenju [[budizem|budizma]] v nasprotni smeri. Kljub vojaškim dejavnostim je trgovina tam še naprej uspevala. Postal je kritični del svilne poti, glavne trgovske poti iz vzhodne Azije v Evropo.<ref>{{cite book |last1=Tarn |first1=William Woodthorpe |title=The Greeks in Bactria and India |date=2010 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781108009416 |url=https://books.google.com/books?id=-HeJS3nE9cAC&q=purushapura+bactria|access-date=28 March 2017}}</ref> [[Partsko cesarstvo]] se je borilo za nadzor nad prehodi, kot je ta, da bi zaslužilo s trgovino s svilo, žadom, rabarbaro in drugim razkošjem, ki se je premikalo iz Kitajske v Zahodno Azijo in Evropo. Skozi Kajberski prelaz je [[Gandara]] (v današnjem Pakistanu) postala regionalno trgovsko središče, ki je povezovalo [[Bagram]] v Afganistanu s [[Taxila|Taxilo]] v Pakistanu, in dodalo indijsko luksuzno blago, kot so slonovina, poper in tekstil, v trgovino na svileni cesti.<ref>{{cite book |title=Insight Guides Silk Road |date=2017 |publisher=Apa Publications (UK) Limited |isbn=9781786716996 |page=424 |url=https://books.google.com/books?id=X4mPDgAAQBAJ&pg=PT424 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Arnold |first1=Guy |title=World Strategic Highways |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=9781135933739 |page=12 |url=https://books.google.com/books?id=scC2AgAAQBAJ&q=Khyber+Pass+silk+road&pg=PR12 }}</ref> V islamskem obdobju so muslimanski vladarji, vključno z Mahmudom Ghaznavijem, Mohamedom iz Ghorja in [[Babur]]jem, uporabljali Kiber in bližnje prelaze za svoje invazije na Indijsko podcelino. Moguli so poskušali nadzorovati prelaz, vendar so se soočili z odporom lokalnih plemen. Ahmad Šah Durrani je bil zadnji večji islamski osvajalec, ki je prečkal prelaz, čeprav so imeli pohodi njegovih naslednikov omejen trajni učinek. Končno so [[Sikhi]] pod vodstvom Randžita Singha leta 1834 zavzeli Kajberski prelaz.<ref name="Docherty2008">{{cite book|title=The Khyber Pass: A History of Empire and Invasion|url=https://books.google.com/books?id=oSbovvxLlWgC&pg=PA186|year=2008|publisher=Union Square Press|isbn=978-1-4027-5696-2}}</ref> V 19. stoletju je [[Britanska vzhodnoindijska družba]] želela zavarovati Kajberski prelaz pred morebitnimi ruskimi grožnjami. Regija je bila sporna med anglo-afganistanskimi vojnami, nadzor pa je prešel med Britance, Sikhe in Afganistance. Po drugi anglo-afganistanski vojni (1878–1880) je regija Kiber prešla pod britanski nadzor in izvajala se je politika plačevanja lokalnim plemenom za vzdrževanje varnosti poti. Britanci so vlagali v razvoj infrastrukture, gradnjo cest, železnic in telegrafov čez prelaz. Iz strateških razlogov je po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] vlada [[Britanska Indija|Britanske Indije]] skozi prelaz zgradila močno inženirsko železnico. Železnica Kiber Pass od Džamruda blizu Pešavarja do afganistanske meje blizu Landi Kotala je bila odprta leta 1925. Pogost izraz v času britanskega kolonialnega obdobja je opisoval dolžino takratne Britanske Indije kot ''Kiber do Kanjakumarija''.<ref name="Nalwa2009">{{cite book|last=Nalwa|first=Vanit |title=Hari Singh Nalwa, "champion of the Khalsaji" (1791-1837)|url=https://books.google.com/books?id=ULhgNexD92QC&pg=PA318|year=2009|publisher=Manohar|location=New Delhi|isbn=978-81-7304-785-5|pages=318–}}</ref><ref name="Rajghatta2017">{{cite news |last1=Rajghatta |first1=Chidanand |title=Attock to Cuttack, PM Narendra Modi causes a stir |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/politics-and-nation/attock-to-cuttack-pm-narendra-modi-causes-a-stir/articleshow/59332065.cms |newspaper=The Economic Times |access-date=23 June 2020 |language=en |date=27 June 2017}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so na dnu doline postavili betonske zmajeve zobe zaradi britanskih strahov pred nemško tankovsko invazijo na Indijo.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/pakistan/north-west-frontier-province/the-khyber-pass |title=Introducing The Khyber Pass |publisher=Lonelyplanet.com |date=2009-03-24 |access-date=2010-11-12 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607080116/http://www.lonelyplanet.com/pakistan/north-west-frontier-province/the-khyber-pass |archive-date=2011-06-07 }}</ref> [[File:Khyber pass.jpeg|thumb|Bab-e-Khyber, vhodna vrata Kajberskega prelaza]] Po razdelitvi Britanske Indije leta 1947 je Kajberski prelaz postal del Pakistana. Potniški promet prek prelaza je bil občasen, saj je Kiber Steam Safari, skupno podjetje zasebnega podjetja in pakistanskih železnic, delovalo v 1990-ih. Prelaz je postal splošno znan na tisoče Zahodnjakom in Japoncem, ki so ga prepotovali v času hipijevske poti, z avtobusom ali avtomobilom iz [[Kabul]]a do afganistanske meje. Na pakistanski mejni postaji so popotnikom svetovali, naj se ne umaknejo s ceste, saj je bila lokacija komaj nadzorovano plemensko območje pod zvezno upravo. Nato je po carinskih formalnostih sledila hitra dnevna vožnja čez prelaz. S ceste si je bilo mogoče ogledati spomenike, ki so jih zapustile enote britanske indijske vojske iz časa britanskega kolonializma, pa tudi utrdbe na pobočjih. Območje Kajberskega prelaza je bilo povezano z industrijo ponarejenega orožja, ki izdeluje različne vrste orožja, znane zbirateljem orožja kot kopije Kajberskega prelaza, z uporabo lokalnega jekla in kovačnic. Severno od prelaza leži država plemena Šalmani in plemena Mulagori. Na jugu je Afridi Tirah, medtem ko so prebivalci vasi v samem prelazu člani klana Afridi. Skozi stoletja so paštunski klani, zlasti Afridi in afganistanski Šinvari, smatrali prelaz za svoj rezervat in so popotnikom zaračunavali dajatev za varno bivanje. Ker je bil to že dolgo njihov glavni vir dohodka, je bil odpor proti izzivom avtoritete Šinvari pogosto silovit. == Nedavna zgodovina == {{update|section|date=January 2021}} Med vojno v Afganistanu je bil Kajberski prelaz glavna pot za oskrbo [[Nato]]vih sil z vojaškim orožjem in hrano na afganistanskem območju spopadov, odkar so ZDA leta 2001 začele invazijo na Afganistan. Skoraj 80 odstotkov zalog Nata in ZDA, ki so bile pripeljane po cesti so bile prepeljane preko prelaza. Uporabljali so ga tudi za prevoz civilistov z afganistanske strani na pakistansko. Do konca leta 2007 je bila pot razmeroma varna, saj je tam živečim plemenom (predvsem Afridi, paštunsko pleme) pakistanska vlada plačevala za varnost. Januarja 2009 je Pakistan zaprl most kot del vojaške ofenzive proti talibanskim gverilcem. Ta vojaška operacija je bila osredotočena predvsem na Džamrud, okrožje ob cesti Kiber. Cilj je bil »dinamit ali buldožer porušiti domove moških, osumljenih dajanja ali podpiranja talibanskih skrajnežev ali izvajanja drugih nezakonitih dejavnosti«.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2009/01/03/world/asia/03pstan.html?_r=2&partner=rss&emc=rss |title=Pakistan Briefly Reopens Key NATO Supply Route |access-date=18 June 2012 |work=The New York Times |first=Richard A. |last=Oppel Jr |date=2 January 2009 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520182953/http://www.nytimes.com/2009/01/03/world/asia/03pstan.html?_r=2&partner=rss&emc=rss |archive-date=20 May 2013 }}</ref> Ta vse bolj nestabilna situacija v severozahodnem Pakistanu je povzročila, da so ZDA in Nato razširile dobavne poti skozi Srednjo Azijo ([[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]] in [[Tadžikistan]]). Obravnavana je bila celo možnost dobave materiala prek iranskega skrajnega jugovzhodnega pristanišča Čabahar.<ref>{{cite web |url=http://www.understandingwar.org/pakistan-and-afghanistan |title=Pakistan and Afghanistan |publisher=Institute for the Study of War |access-date=18 June 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120209091839/http://www.understandingwar.org/pakistan-and-afghanistan |archive-date=9 February 2012 }}</ref> Leta 2010 se je že tako zapleten odnos s Pakistanom (ki ga ZDA ves čas obtožujejo, da gosti talibane na tem obmejnem območju, ne da bi to prijavil) zaostril, potem ko so Natove sile pod pretvezo omilitve talibanske oblasti na tem območju izvedle napad z brezpilotna letala nad [[Durandova linija|Durandovo linijo]], prestopila mejo Afganistana in ubila tri pakistanske vojake. Pakistan je odgovoril z zaprtjem prehoda 30. septembra, kar je povzročilo kolono več tovornjakov Nata na zaprti meji.<ref>{{cite web |url=http://www.therightperspective.org/2010/10/12/pakistan-reopens-khyber-pass-to-usnato/ |title=Pakistan Reopens Khyber Pass To US/NATO |access-date=18 June 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120724134609/http://www.therightperspective.org/2010/10/12/pakistan-reopens-khyber-pass-to-usnato/ |archive-date=24 July 2012 }}</ref> Ta konvoj so napadli skrajneži, očitno povezani z [[Al Kaida|Al Kaido]], kar je povzročilo uničenje več kot 29 naftnih tankerjev in tovornjakov ter umorjenih več vojakov.<ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/story/2010/10/05/ST2010100506293.html |title=Pakistan reopens border to NATO supply trucks |publisher=Washington Post Foreign Service |author=Karin Brulliard |date=October 9, 2010 |access-date=18 June 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110209120315/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/story/2010/10/05/ST2010100506293.html |archive-date=9 February 2011 }}</ref> Avgusta 2011 je aktivnost na prelazu ponovno ustavila uprava agencije Kiber zaradi več možnih napadov upornikov na Natove sile, ki so bile deležne obdobja velikega števila napadov na tovornjake, namenjene za oskrbo Nata. in koalicije ISAF po vsej mejni črti.<ref>{{cite web |url=https://www.nation.com.pk/17-Aug-2011/nato-supplies-via-khyber-pass-halted-due-to-security |title=Nato supplies via Khyber Pass halted due to security |author=Ahmad Nabi |date=August 17, 2011 |access-date=18 June 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111174602/http://nation.com.pk/pakistan-news-newspaper-daily-english-online/politics/17-Aug-2011/Nato-supplies-via-Khyber-Pass-halted-due-to-security |archive-date=11 January 2012 }}</ref> == V popularni kulturi == Številne lokacije po vsem svetu so poimenovane po Kajberskem prelazu: * Strma in ovinkasta manjša cesta v Mugdock Country Park blizu [[Glasgow]]a, [[Škotska]]. Cesta je mejnik vzdolž West Highland Way in je priljubljena med lokalnimi cestnimi kolesarji.<ref>{{Cite web|url=https://www.trailforks.com/trails/khyber-pass-46210/|title=Khyber Pass Trail at Mugdock Park|website=Trailforks|language=en|access-date=2020-03-30}}</ref> *Predmestje Civil Lines, Delhi, Indija.<ref>[http://www.mapsofindia.com/delhi/khyber-pass.html Khyber Pass Map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111030194959/http://www.mapsofindia.com/delhi/khyber-pass.html |date=2011-10-30 }}. Mapsofindia.com (2013-03-01). Retrieved on 2013-07-12.</ref><ref>{{cite web|url=http://maps.google.co.uk/maps?q=Khyber+Pass+Delhi&oe=utf-8&rls=org.mozilla:en-GB:official&client=firefox-a&um=1&ie=UTF-8&hq=&hnear=0x390cfdb93379cf6d:0xa7a3d2284306f7ab,Khyber+Pass,+Civil+Lines,+New+Delhi,+Delhi,+India&gl=uk&ei=r-vUTZ-UF4eg8QOemvzXDA&sa=X&oi=geocode_result&ct=title&resnum=1&ved=0CCgQ8gEwAA|title= Khyber Pass Delhi|work= Google Maps|access-date= 2013-07-12}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://indiapropertyexpert.com/mgf-city-khyber-pass-north-delhi.htm |title=MGF City , Khyber Pass , North Delhi |access-date=2011-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120310123032/http://indiapropertyexpert.com/mgf-city-khyber-pass-north-delhi.htm |archive-date=2012-03-10 |url-status=dead }}</ref> * Khyber Pass Road, glavna cesta v predmestju Newmarket, [[Auckland]], Nova Zelandija([https://www.google.com/maps/place/Khyber+Pass+Rd,+Auckland,+New+Zealand/@-36.8660807,174.769711,967m/data=!3m1!1e3!4m5!3m4!1s0x6d0d47dec8819525:0x25b0e169619e11c4!8m2!3d-36.8658339!4d174.7695836?hl=en Google Earth view]) * Umetna skala v East Park, Kingston upon Hull, Združeno kraljestvo.<ref>{{cite web|url=http://static.hullcc.gov.uk/hullinprint/archive/september2002/easts_eden.php|title=East's Eden|publisher=Kingston upon Hull City Council|date=September 2002|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517222532/http://static.hullcc.gov.uk/hullinprint/archive/september2002/easts_eden.php|archive-date=2013-05-17}}</ref> * Khyber Road v Phoenix Park, [[Dublin]], Irska.<ref name="The Irish Times">{{cite web |last1=McNally |first1=Frank |title=An Irishman's Diary |url=https://www.irishtimes.com/opinion/an-irishman-s-diary-1.1313471 |newspaper=The Irish Times |date=20 February 2013 |access-date=2 May 2021}}</ref> * Strma in ovinkasta cesta navzgor po West Cliffu pri Whitby, Združeno kraljestvo. * Ulica za pešce v Stromness, Orkney, Škotska<ref>{{Cite web|url=https://www.openstreetmap.org/|title=OpenStreetMap|website=OpenStreetMap|language=en|access-date=2019-08-07}}</ref> * Pub Khyber Pass v Fhiladelfiji, Pensilvanija. * Khyber Himalayan Resort and Spa v Gulmargu, [fDžamu in Kašmir]] * Gorsko kolesarska pot, ki povezuje pot Top of the World v [[Whistler, Britanska Kolumbija|Whistlerju]], Britanska Kolumbija z Whistler Creekside Village. * Podzemna železnica na podzemni postaji King's Cross St Pancras. Po požaru King's Cross novembra 1987 je bil zamenjan.<ref>{{Cite web|url=https://www.thisislocallondon.co.uk/news/518170.new-subway-to-replace-kings-cross-khyber-pass/|title=New subway to replace Kings Cross "Khyber Pass"|website=This Is Local London|date=12 August 2004 }}</ref> Druge reference so naslednje: * Potovanje z avtobusom po tej cesti je bilo zelo lepo napisano in del njegovega prvega dejanja v izbranih spominih ''Deshe Bideshe'' (1948) Syed Mujtaba Ali. * Pred razdelitvijo Indije je bil prelaz omenjen kot del skupnega hindustanskega izraza, ki se uporablja za opis dolžine kolonialne Indije, ''Khyber sé Kanyakumari''. * 'Khyber Pass' je ''Cockney rimani'' sleng, kar pomeni 'rit'. Ta uporaba je omenjena v filmu iz leta 1968 ''Carry On Up the Khyber''. * V filmu iz leta 1975 ''The Man Who Would Be King'' (Mož, ki bi bil kralj), lik Peachy Carnehan pripoveduje Rudyardu Kiplingu, kako sta on in njegov soborec Danny Dravot borila pod vodstvom Fredericka Robertsa jard za jardom skozi Kajberski prelaz med drugo anglo-afganistanska vojno 1878-1880 * Podkast ''Twilight Histories'' ima epizodo z naslovom ''Napoleon v Afganistanu'', ki se delno dogaja na Kajberskem prelazu. * Pesem Vampire Weekend ''M79'' se nanaša na Kajberski prelaz * Pesem Toma Cochrana ''Life Is a Highway'' (prispevek Rascal Flatts in drugi) omenja Kajberski prelaz * Album ''Rio Grande Blood'' skupine Ministry (2006) vsebuje pesem z naslovom ''Khyber Pass'', ki jo omenja kot možno skrivališče za takrat pogrešane in na prostosti [[Osama bin Laden|Osame bin Ladna]]. Ta pesem je bila predstavljena tudi na koncu filma ''The Hurt Locker''. * Pesem ''Red War'' izvajalca Probot v kateri je vokal Max Cavalera, omenja prehod. * Britanska rock skupina [[Pink Floyd]] se sklicuje na Khyber v svoji pesmi ''Up the Khyber'', predstavljeni na zvočnem zapisu filma ''More''. * V epizodi risane serije ''The World of Commander McBragg'' z naslovom ''Khyber Pass'' se mora istoimenski poveljnik ubraniti deset tisoč kričečih pripadnikov plemena na Kajberskem prelazu. * Deli knjige Jaya McInerneyja iz leta 1985 ''Odkupnina'' se dogajajo na Kajberskem prelazu ali blizu njega * Kajberski prelaz je prikazan v več pesmih Rudyarda Kiplinga: pojavi se po imenu v ''Baladi o kraljevi šali'',<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.nationalgeographic.org/media/khyber-pass/|title=The Khyber Pass|last=National Geographic Society|date=2011-11-21|website=National Geographic Society|language=en|access-date=2019-08-07|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807221242/https://www.nationalgeographic.org/media/khyber-pass/|url-status=dead}}</ref> kot prelaz v ''Aritmetika na meji'' in napol fikcionaliziran kot jezik Jagai v ''Balada o vzhodu in zahodu''.<ref>{{Cite web|url=http://www.kiplingsociety.co.uk/rg_eastwest1_p.htm|title=The Ballad of East and West|website=www.kiplingsociety.co.uk|access-date=2019-08-07|archive-date=2019-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822223407/http://kiplingsociety.co.uk/rg_eastwest1_p.htm|url-status=dead}}</ref> * V filmu iz leta 2023 ''Ghosted'' je kmet Cole, ki ga igra Chris Evans, ugrabljen na Kajberskem prelazu in ga reši operativka CIE Sadie, ki jo igra Ana de Armas, kot prikazuje lokacijska kartica na 35'15", čeprav je film je bil dejansko posnet v Novi Mehiki.<ref>{{Cite web|url=https://wegotthiscovered.com/movies/where-was-ghosted-filmed-all-ghosted-filming-locations/|title=Where was 'Ghosted' filmed? All 'Ghosted' filming locations|date=21 April 2023 |access-date=2023-04-27}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.atlasofwonders.com/2023/04/where-was-ghosted-filmed.html|title=Where was Ghosted filmed?|access-date=2023-04-27}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:Pakistan_Khyber_Pass_IMG_9928.jpg|Kajberski prelaz proti jugu proti Pešavarju Image:Pakistan_Khyber_Pass_IMG_9792.jpg|Tipičen pakistanski tovornjak za prevoz potnikov Image:Pakistan_Khyber_Pass_IMG_9903.jpg|Izprani most Image:KhyberRailway 01.jpg|Kiberska železnica. S HGS 2-8-0 pakistanskih železnic spredaj in zadaj se čarterski vlak vzpenja na Kajberski prelaz skozi niz cik-cak vzponov, da pridobi višino Image:Liebigbild-Bala Hissar and Khaiber Pass.jpg|Oglasna kartica iz leta 1910, ki prikazuje Kajberski prelaz File:Army Camp near Khyber Pass.jpg|Tabor britanske indijske vojske blizu Kajberskega prelaza (ok. 1920) Image:Mountain passes of Afghanistan2.png|Gorski prelazi v Afganistanu File:Khyber-Pass.jpg| File:Khyber Pass Area Map.jpg| KhyberPassPakistan.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Khyber Pass}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/Khyber_Pass wikivoyage] * [https://web.archive.org/web/20111011140147/http://www.epeshawar.memebot.com/khyber_gate.html History of Khyber Pass, Pakistan] (archived) * [https://web.archive.org/web/20160324194029/http://www.twilighthistories.com/2015/07/28/napoleon-in-afghanistan/ Twilight histories, Napoleon in Afghanistan] (archived) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Pakistana]] [[Kategorija:Zgodovina Pakistana]] l9ix11ntvuesojpbjcchu4a3t65uyoo 0 575782 6689110 6634449 2026-06-14T09:03:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Klavdia | image = | caption = | native_name = Κλαυδία | native_name_lang = el | birth_name = Klavdia Papadopoulou | alias = | birth_date = | birth_place = | origin = | genre = {{hlist|[[indie pop]]}} | occupation = {{hlist|pevka}} | instrument = | years_active = 2020–danes | label = Panik Records | website = }} '''Klavdia Papadopulu''' ({{Langx|el|Κλαυδία Παπαδοπούλου}}), znana tudi kot '''Klavdia''', [[Grki|grška]] [[pevka]], * [[18. avgust]] [[2002]], [[Aspropirgos]], [[Grčija]].<ref>{{Navedi splet|title=Κλαυδία Παπαδοπούλουov – About – Contact and Basic info – Facebook|url=https://www.facebook.com/klavapapadopoulou/about_contact_and_basic_info|website=facebook.com|publisher=[[Facebook]]|accessdate=5 February 2024|archivedate=5 February 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250205133227/https://www.facebook.com/klavapapadopoulou/about_contact_and_basic_info}}[[wikipedija:Preverljivost|{{Sup|[''self-published'']}}]]</ref><ref>{{Navedi splet|last=Kontrafouri|first=Filio|date=2025-01-30|title=Eurovision 2025: Greece to Be Represented by Klavdia’s "Asteromata"|url=https://greekreporter.com/2025/01/31/greece-eurovision-2025-klavdia-asteromata/|accessdate=2025-01-31|website=[[Greek Reporter]]|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=|date=2025-01-14|title=Klavdia: Who Is The Singer Competing To Represent Greece At Eurovision 2025?|url=https://greekcitytimes.com/2025/01/14/klavdia-who-is-the-singer-competing-to-represent-greece-at-eurovision-2025/|accessdate=2025-01-31|language=en}}</ref> == Kariera == Klavdia je postala širši javnosti znana leta 2017, ko se je pri 15 letih udeležila avdicije za peto sezono šova ''Grčija ima talent''.<ref>{{Navedi splet|language=el|url=https://www.parapolitika.gr/lifestyle/article/1512381/klaudia-i-proti-tileoptiki-emfanisi-tis-se-ilikia-15-eton/|title=Κλαυδία: Η πρώτη τηλεοπτική εμφάνισή της σε ηλικία 15 ετών|website=Parapolitika|date=2025-02-02|accessdate=2025-02-06}}</ref> Leta 2018 je sodelovala v peti sezoni oddaje ''The Voice Grčija''. Bila je članica ekipe [[Helena Paparizou|Helene Paparizu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/its-klavdia-greece-eurovision-2025-asteromata|title=It's Klavdia for Greece at Eurovision 2025 with "Asteromáta"|date=2025-01-30|accessdate=2025-01-30}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|language=it-IT|last=Antonio Adessi|url=https://www.eurofestivalnews.com/2025/01/30/eurovision-2025-klavdia-grecia/|title=Eurovision 2025: Klavdia sarà la rappresentante della Grecia|date=2025-01-30|accessdate=2025-01-30}}</ref> V oddaji je prišla v finale, a se ni uvrstila med najboljše tri.<ref>{{Navedi splet|language=el|url=https://www.newsbeast.gr/media/arthro/4344059/ti-kerdise-i-lemonia-mpeza-i-nikitria-toy-the-voice|title=Τι κέρδισε η Λεμονιά Μπέζα, η νικήτρια του The Voice|website=Newsbeast|date=2018-12-21|accessdate=2025-01-30}}</ref> Kmalu po šovu talentov je Klavdia podpisala pogodbo z grško založbo Panik Records, pri kateri je izdala svoje prve single, med drugim »Haramanta« in »Vasanizomai«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ifpi.gr/digital_en.html|title=Official IFPI Charts - Digital Singles Chart (Local) - Week: 03/2025|website=[[IFPI Greece]]|accessdate=31 January 2025|archiveurl=https://archive.today/20250129034910/https://www.ifpi.gr/digital_en.html|archivedate=29 January 2025}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|language=it-IT|last=Antonio Adessi|url=https://www.eurofestivalnews.com/2025/01/30/eurovision-2025-klavdia-grecia/|title=Eurovision 2025: Klavdia sarà la rappresentante della Grecia|date=2025-01-30|accessdate=2025-01-30}}</ref> Konec leta 2022 se je prijavila za predstavnico Grčije na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]]. Prišla je v ožji izbor, a je grška radiotelevizija na koncu za predstavnika izbrala [[Viktor Vernikos|Viktorja Vernikosa]].<ref>{{Navedi splet|last=Anthony Granger|url=https://eurovoix.com/2022/12/28/greece-seven-participants-eurovision-2023-selection/|title=Greece: Seven Artists & Songs in Eurovision 2023 Selection Revealed|date=2022-12-28|accessdate=2025-02-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2023/01/30/greece-victor-vernicos-eurovision-2023/|title=Greece: Victor Vernicos to Eurovision 2023|date=30 January 2023|accessdate=30 January 2023}}</ref> Leta 2024 je izdala EP ''Klavdia''. === Pesem Evrovizije === Dne 10. januarja 2025 je grška televizijska hiša ERT objavila, da je Klavdia ena izmed udeležencev ''Ethnikos Telikosa'', tekmovanja, ki bo služil kot nacionalni izbor Grčije [[Pesem Evrovizije 2025]]. Na izboru, ki je potekal 30. januarja je nastopila s pesmijo »Asteromata«.<ref>{{Navedi splet|last=Emily Grace|url=https://eurovoix.com/2025/01/09/greece-eurovision-2025-tomorrow/|title=Greece: Eurovision 2025 National Final Entries To Be Released Tomorrow|date=2025-01-09|accessdate=2025-01-10}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|language=el|url=https://www.ertnews.gr/eidiseis/ellada/eurovision-2025-ta-12-tragoudia-tou-ethnikou-telikou/|title=Eurovision 2025: Τα 12 τραγούδια του Εθνικού Τελικού|website=[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]]|date=2025-01-10|accessdate=2025-01-10}}</ref> V skupnem seštevku je zmagala in pridobila pravico zastopati Grčijo na evrovizijskem odru v [[Basel|Baslu]].<ref name=":02">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/its-klavdia-greece-eurovision-2025-asteromata|title=It's Klavdia for Greece at Eurovision 2025 with "Asteromáta"|date=2025-01-30|accessdate=2025-01-30}}</ref> Na tekmovanju se je uvrstila v finale, v katerem je zasedla šesto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/basel-2025/grand-final|title=Grand Final of Basel 2025|accessdate=2015-05-20|website=eurovision.tv}}</ref> == Diskografija == === Studijski album === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col" |Naslov ! scope="col" |Podrobnosti |- ! scope="row" |''Asteromata'' | * Objavljeno: 19. maja 2025<ref>{{cite web|title=Upcoming album · Asteromata|url=https://open.spotify.com/prerelease/6GQGCgXGD5YR0QTdSbiIN4?si=5abcfd748e4e46b9|website=[[Spotify]]|access-date=18 May 2025|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Založba: Arcade Music / Panik Records * Formati: Digitalni prenos, streaming |} === EP === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col" |Naslov ! scope="col" |Podrobnosti |- ! scope="row" |''Klavdia'' | * Objavljeno: 16. februarja 2024<ref>{{Navedi splet|title=Klavdia - EP - Album by Klavdia|url=https://music.apple.com/us/album/klavdia-ep/1729864488|website=[[Apple Music]]|accessdate=1 February 2025|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220172402/https://music.apple.com/us/album/klavdia-ep/1729864488|url-status=dead}}</ref> * Založba: Panik Records * Formati: digitalni prenos, pretakanje |} === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" |Leto ! colspan="1" scope="col" |Najvišje uvrstitve na lestvici ! rowspan="2" scope="col" |Album / EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |GRE<ref>Peak chart positions for singles in Greece:</ref> |- ! scope="row" |»Lonely Heart« | rowspan="2" |2022 |— |''Asteromata'' |- ! scope="row" |»{{lang|el-Latn|Edo gyrnao|i=no}}« |— | |- ! scope="row" |»{{lang|el-Latn|Haramata|i=no}}« | rowspan="2" |2023 |37 |''Klavdia'' |- ! scope="row" |»Holy Water« |— | |- ! scope="row" |»{{lang|el-Latn|Vasanizomai|i=no}}« | rowspan="3" |2024 |— |''Klavdia'' |- ! scope="row" |»Movin' Too Fast« {{small|(skupaj s Playmen)}} |— | |- ! scope="row" |»{{lang|el-Latn|Nyxta mou megali|i=no}}« {{small|(skupaj z Oge in Arcade)}} |46 | rowspan="2" |''Asteromata'' |- ! scope="row" |»[[Asteromata]]« | rowspan="3" |2025 |2 |- ! scope="row" |»Back to Blue« <small>(skupaj z Edward Maya in Valentino Indy)</small> |— | |- ! scope="row" |»Anemos« |— | |- | colspan="7" style="font-size:85%" |»—« označuje posnetek, ki ni bil uvrščen na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju. |} == Sklici == {{sklici|2}}{{s-start}} {{s-ach|ach}} {{s-bef|before=[[Marina Satti]]<br/>{{nobold|z »[[Zari (skladba, Marina Satti)|Zari]]«}}}} {{s-ttl|title=[[Grčija na Pesmi Evrovizije]]|years=2025}} {{s-aft|after=[[Akylas]]<br/>{{nobold|s »[[Ferto]]«}}}} {{s-end}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Papadopoulou, Klavdia}} [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Predstavniki Grčije na Pesmi Evrovizije]] iq86qpptejsgh0710zvaep47pcqdqey 0 576061 6689081 6680347 2026-06-14T08:50:03Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR136 - 75. oddaja 2. sezone 6689081 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |74 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (58x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | Peter Jančič | align=center|17 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|15 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] c6cpiameugm0cuwkyqbyqxj221lbg2b 6689083 6689081 2026-06-14T08:50:27Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 75. epizoda 2. sezone (19.5.2026) 6689083 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |75 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (58x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | Peter Jančič | align=center|17 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|15 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 6m4a6izi800l6jr8nmyqn40zf8pivzi 6689084 6689083 2026-06-14T08:51:08Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR136 - Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka (Videtič, Turk) 6689084 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |75 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (58x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | Peter Jančič | align=center|17 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|15 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] omfjtqcx4z8v33tfstmkeuqfubi66jy 6689085 6689084 2026-06-14T08:51:32Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 76. epizoda 2. sezone (22.5.2026) 6689085 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |76 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (58x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | Peter Jančič | align=center|17 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|15 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] lsjsi6sofh4ht8qx8wxih3pl09mkq2f 6689087 6689085 2026-06-14T08:52:04Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR137 - 76. oddaja 2. sezone 6689087 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |76 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (59x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] svgy9a2ye78zkrcco5aeu6t01d3bbo0 6689089 6689087 2026-06-14T08:53:27Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR137 - Poskusi mehkega državnega udara (Jančič, Pertinač) 6689089 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |76 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (59x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] bc7wxkwqe5sa22bjhqxmmw7wv4y3w5y 6689090 6689089 2026-06-14T08:54:20Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 77. epizoda 2. sezone (26.5.2026) 6689090 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |77 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (59x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|27 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|14 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 8a6i9iq781tlovahcsroq94fjgoiki2 6689091 6689090 2026-06-14T08:54:43Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR138 - 77. oddaja 2. sezone 6689091 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |77 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (60x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|28 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] jrke5u5zb2fikwbsfzs1iqs4r25xqcz 6689092 6689091 2026-06-14T08:55:56Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR138 - Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja (Jeretič, Videtič) 6689092 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |77 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (60x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|28 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] tomwhjr05ltpzfmd8lao7c8ck1cdm2f 6689093 6689092 2026-06-14T08:56:37Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 78. epizoda 2. sezone (29.5.2026) 6689093 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |78 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (60x), Pertinač (17x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|28 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 5fn3x2xmjdpmkqzizz57zvnmtfgmgt8 6689094 6689093 2026-06-14T08:57:05Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR139 - 78. oddaja 2. sezone 6689094 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |78 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (60x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|28 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 7hdb0u18qj92vcwv8f01g86sw4obxnz 6689096 6689094 2026-06-14T08:58:30Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR139 - Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? (Kadič, Gregorčič) 6689096 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |78 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (60x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|28 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] t6dgcpu9vn03z4d273wppfya8kqtf1v 6689098 6689096 2026-06-14T08:59:02Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 79. epizoda 2. sezone (2.6.2026) 6689098 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |79 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (60x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|28 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] ihpwuj7ww3d3vg0b0fc1ej0yohq6f7h 6689099 6689098 2026-06-14T08:59:24Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR140 - 79. oddaja 2. sezone 6689099 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |79 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (61x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|29 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] f0rzxf7w0j11pifxkj0wmov2a51o5ya 6689102 6689099 2026-06-14T09:01:03Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR140 - Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? (Jančič, Videtič) 6689102 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |79 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (61x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|29 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] b79qitdmvszb3t0kd5ip2m73h4pi9jf 6689103 6689102 2026-06-14T09:02:05Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 80. epizoda 2. sezone (5.6.2026) 6689103 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |80 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (61x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|29 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|18 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] jplm7dz2yp9n1a3xqii130nuie29zna 6689106 6689103 2026-06-14T09:02:31Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR141 - 80. oddaja 2. sezone 6689106 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |80 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|30 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] po7l6q2kui3wmyixcfnmfx75u0dzbh3 6689108 6689106 2026-06-14T09:03:32Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR141 - Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem (Turk, Videtič) 6689108 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |80 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|30 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] tn3xs34tj71uqp1wgt6gp0mfpy3vy78 6689109 6689108 2026-06-14T09:03:49Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 81. epizoda 2. sezone (9.6.2026) 6689109 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |81 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (18x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|30 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|19 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|17 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] b9nkiefno2pjsa70i9khoxguyow9ksy 6689111 6689109 2026-06-14T09:04:15Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR142 - 81. oddaja 2. sezone 6689111 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |81 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (19x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|30 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] syfy41ist5cpmzwy5ofgs0iw7or3o5h 6689113 6689111 2026-06-14T09:07:11Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR142 - Post tranzicijska vlada? (Turk, Kadič) 6689113 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |81 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (19x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|30 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 13v87dgyp6a1vweki7i2nwj0c7on6an 6689114 6689113 2026-06-14T09:08:16Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 82. epizoda 2. sezone (12.6.2026) 6689114 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |82 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (19x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|30 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|10 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 7k178uzvne2exgrr8s7j4ci1c6jsblu 6689115 6689114 2026-06-14T09:08:39Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR143 - 82. oddaja 2. sezone 6689115 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |82 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|31 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|11 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] hxw4o96e6x0q1bm11w1dklafbh4bnh3 6689116 6689115 2026-06-14T09:09:27Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR143 - Vse o aferi Black Cube (Videtič, Nežmah) 6689116 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |82 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|31 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|11 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] bvav4rig8ryjqotemni4aq82kk4hhoq 0 580862 6688771 6412622 2026-06-13T12:25:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688771 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Galičnik |native_name = Галичник |nickname = |image_skyline = Поглед на Галичник 3.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Severna Makedonija |latd=41 |latm=35 |lats=39 |latNS=N |longd=20 |longm=39 |longs=11 |longEW=E |coordinates_region = MK |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{nowrap|{{zastava|Severna Makedonija}}}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = [[Slika:Coat of arms of Mavrovo and Rostuša Municipality.svg|18px]] [[Občina Mavrovo i Rostuše|Mavrovo i Rostuše]] |elevation_m = 1270–1500 |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref name="popis2021"/> |population_total = 48 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 1254 Rostuša |area_code = |footnotes = }} '''Galičnik''' ({{jezik-mk|Галичник|italic=yes}}) je [[naselje]] v goratem zahodnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] v zgodovinski pokrajini Mala reka. Upravno pripada [[občina Mavrovo i Rostuše|občini Mavrovo i Rostuše]]. Nekdaj velika vas je danes skoraj brez stalnih prebivalcev, zaradi ohranjene avtentične arhitekture, bogate kulturne dediščine in slikovite pokrajine pa je postala turistična znamenitost. == Etimologija == Po eni izmed razlag je ime „Galičnik“ izpeljano iz imena reke [[Galik]], ki teče blizu [[Solun]]a. Druga razlaga pravi, da se kraj imenuje po divjih kurah – „galicah“, ki so v velikem številu naseljevale južne lege nad današnjo cerkvijo sv. Petra in Pavla. == Zemljepis == Vas leži na pobočjih gore [[Bistra (gora)|Bistre]] v osrčju pokrajine [[Mijačija|Mijačije]], v regiji Mala Reka. Od [[Mavrovo|Mavrova]] in [[Mavrovsko jezero|Mavrovskega jezera]] je oddaljeno 16 kilometrov. Najbližje mesto je [[Gostivar]], do katerega je 45 kilometrov. Leži na nadmorski višini med 1270 in 1500 metri in ga obdajajo pašniki. == Zgodovina == Najstarejši podatki o naselitvi Galičnika datirajo v 10. in začetek 11. stoletja, s čimer velja za eno najstarejših vasi v Mijačiji. Prvo obdobje vasi je zaznamovalo mešanje [[Vlahi|vlaških]] družin z [[Makedonci]] slovanske kulture. Prisotnost Vlahov v Mijačiji izkazujejo nekateri toponimi iz okolice Galičnika, pa tudi priimki nekaterih današnjih galiških družin: Kuculoski, Guguloski, Kiproski. [[Slika:Molba za dozvola za kupuvanje, Galicnik, 1917.JPG|sličica|levo|170px|Kolkovana prošnja Kipra Mitreva iz vasi Sušica, Galičniška okolija, za izdajo dovoljenja za nakup ovac (18. marec 1917)]] V obdobju [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] vladavine so se dogajali poskusi [[Islamizacija|islamizacije]] prebivalstva, a je to ostalo [[krščanstvo|krščansko]], za kar ima med drugim zasluge Tomo Tomoski, znan vaški glavar na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Zaradi širjenja nemakedonskega prebivalstva v današnji [[Albanija|Albaniji]], ki ga je osmanska oblast spodbujala, so se ljudje od 15. do 18. stoletja vztrajno priseljevali v Galičnik. [[Slika:Galičnik, old.jpg|sličica|Galičnik in Galičani v začetku 20. stoletja]] V 19. stoletju je bil po zaslugi priseljevanja, visoke rodnosti in ugodnih pogojev za živinorejo Galičnik že manjše mesto. Turški potopisci so ga v 18. in 19. stoletju opisovali kot pomembno gospodarsko središče ne le za regijo, temveč za celoten imperij. Konec 19. stoletja je bil Galičnik celo večji od Gostivarja. Razsvetljenec Jordan Hadži Konstantinov - Džinot je v drugi polovici 19. stoletja dejal, da je v vasi 500 hiš. Ob predpostavki, da je v eni hiši živelo povprečno 8 ljudi, se lahko število prebivalcev oceni na 4000. V tem obdobju je imel Galičnik znaten kulturni vpliv v evropskem delu Osmanskega cesarstva, predvsem prek svojih preporoditeljev: [[Partenija Zografski|Partenije Zografskega]], [[Ǵorǵija Pulevski|Ǵorǵije Pulevskega]], Makarije Frčkoskega, [[Panajot Ǵinovski|Panajota Ǵinovskega]] in drugih. [[Slika:Nosii-Galicnik(1903-1908).jpg|sličica|Vsakdan ob vodnjaku „Upija“, začetek 20. stoletja]] Kot tretje obdobje Galičnika se šteje obdobje od 1912 do danes. [[Balkanski vojni]] sta ovčarstvo, ki je pričelo stagnirati že v prejšnjem stoletju, še dodatno prizadeli, ker v času grške okupacije ovac ni bilo možno prezimiti v [[Egejska Makedonija|Egejski Makedoniji]]. Vse več moških je odhajalo iskat delo drugam in se izurilo v različnih poklicih: mlekarstvu, pekarstvu, slaščičarstvu itd. Dejavnost nekaterih galiških sezonskih delavcev je bila tako donosna, da so do 30. let postali celo milijonarji v tedanjih ameriških dolarjih. [[Slika:Куќа на Трајан и Ристе Поповски.jpg|sličica|Hiša Trajana in Risteja Popovskega. Spominska plošča obeležuje sestanek KPJ leta 1942.]] V hiši Trajana in Risteja Popovskega je 20. aprila 1942 potekal prvi sestanek gališke celice [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] v navzočnosti člana pokrajinskega odbora KPJ [[Kuzman Josifovski - Pitu|Kuzmana Josifovskega - Pituja]]. Skupno 23 vaščanov je zabeleženih kot žrtve [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Mak.pdf |title=Попис на жртвите од војната 1941-1945, СР Македонија. |accessdate=2025-03-21 |archive-date=2024-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225170602/https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Mak.pdf |url-status=dead }}</ref> == Demografija == Po statistiki, ki jo je leta 1900 objavil bolgarski geograf Vasil K'nčov, je v Galičniku živelo 3300 ljudi, vsi [[Makedonci]].<ref name=":0">Васил К’нчов. „[http://www.promacedonia.org/vk/vk_2_42.htm Македонија. Етнографија и статистика]“. Софија, 1900, стр.263.</ref> Na etnografski karti [[Monastirski vilajet|Bitolskega vilajeta]] iz leta 1901 je Galičnik zaveden kot popolnoma makedonska vas v Rekanski [[kaza|kazi]] s 605 hišami.<ref name="vilajet">{{navedi knjigo |editor-last=Михајловски |editor-first=Роберт |year=2017 |title=Етнографска карта на Битолскиот вилает |publisher=Каламус |url=http://www.kalamus.com.mk/pdf_spisanija/e-book/Etnografska-karta-na-Bitolskiot-vilaet.pdf |pages=48}}</ref> Po podatkih eksarhijskega sekretarja Dimitra Miševa iz leta 1905 je imel Galičnik 4840 makedonskih prebivalcev.<ref name=":1">Brancoff, D.M. „La Macédoine et sa Population Chrétienne“. Paris, 1905, рp. 184-185.</ref> V drugi polovici 20. stoletja je Galičnik doživel močan odliv prebivalstva: leta 1994 je v vasi stalno živela le še ena oseba.<ref name="stat-rm">{{navedi splet |title=Население по возраст и по пол, по населени места, според пописите спроведени во Република Македонија по Втората светска војна |publisher=Državni zavod za statistiko Republike Severne Makedonije |url=http://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/mk/MakStat/MakStat__Popisi__PopisNaNaselenie__PopisiNaseleniMesta/Popisi_nm_1948_2002_NasPoVozrPol_mk.px/?rxid=46ee0f64-2992-4b45-a2d9-cb4e5f7ec5ef |accessdate=2025-03-21 |archive-date=2022-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216063606/http://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/mk/MakStat/MakStat__Popisi__PopisNaNaselenie__PopisiNaseleniMesta/Popisi_nm_1948_2002_NasPoVozrPol_mk.px/?rxid=46ee0f64-2992-4b45-a2d9-cb4e5f7ec5ef |url-status=dead }}</ref> Ob najnovejšem popisu, ki je potekal leta 2021, je bilo v Galičniku zabeleženih 48 prebivalcev, od tega 47 Makedoncev in en Vlah.<ref name="popis2021">{{navedi splet |title=Вкупно резидентно население на Република Северна Македонија според етничката припадност, по населени места, Попис, 2021 |publisher=Državni zavod za statistiko Republike Severne Makedonije |url=https://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/mk/MakStat/MakStat__Popisi__Popis2021__NaselenieVkupno__PodatociNaselenie/T1503P21.px/ |accessdate=2025-03-20}}</ref> {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1900 |p1=3300 |a2=1905 |p2=4840 |a3=1948 |p3=906 |a4=1953 |p4=948 |a5=1961 |p5=644 |a6=1971 |p6=17 |a7=1981 |p7=10 |a8=1991 |p8=1 |a9=1994 |p9=1 |a10=2001 |p10=3 |a11=2021 |p11=48 |viri=<ref name=":0"/><ref name="vilajet"/><ref name=":1"/><ref name="stat-rm"/><ref name="popis2021"/> }} == Gospodarstvo == [[Slika:Kashkaval-Galichki-Republik of Macedonia.jpg|sličica|levo|Gališki ''kaškaval'']] V preteklosti je gospodarstvo Galičnika temeljilo na [[ovčereja|ovčereji]], veliko ljudi pa je odšlo na ''pečalbo'' – sezonsko delo v tujino, od koder so pošiljali denar. Danes je Galičnik le še turistična destinacija, saj so ga domačini kot stalno prebivališče že zdavnaj opustili. Večina jih je stare družinske hiše obnovila in jih uporablja kot počitniške hiše. Cenjen je kakovosten gališki [[kaškaval]] (trdi sir), pa tudi beli sir. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Galichnik-St-Peter&Paul-Church.jpg|sličica|Cerkev sv. Petra in Pavla]] V Galičniku in okolici so štiri cerkve. Osrednja vaška cerkev je cerkev sv. [[Sveti Peter|Petra]] in [[Sveti Pavel|Pavla]], zgrajena leta 1930 in posvečena leto pozneje. Dve cerkvi sta posvečeni [[Petka Balkanska|sveti Petki]], ena iz 5. in druga iz 16. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |last=Јелена Павловска, Наташа Ниќифоровиќ и Огнен Коцевски |title=Карта на верски објекти во Македонија |editor=Валентина Божиновска |publisher=Комисија за односи во верските заедници и религиозните групи |location=Менора - Скопје |date=2011 |isbn=978-608-65143-2-7}}</ref> Najnovejša cerkev v kraju je cerkev [[Marijino rojstvo|Marijinega rojstva]], katere temeljni kamen so položili 27. maja 2012.<ref>{{navedi splet|url=https://bigorski.org.mk/vesti/nastani/osvetuvanje-kamen-temelnik-i-dar-ikona/ |title=Осветување камен темелник и дар на вредна икона |publisher=Бигорски манастир |accessdate=2025-03-21}}</ref> === Arhitektura Galičnika === [[Slika:Galičnik 03.jpg|sličica|Hiša v Galičniku]] Stara vaška arhitektura je ena glavnih znamenitosti Galičnika. Na strmem terenu v obliki amfiteatra so se v nivojih gradile kamnite hiše kockaste oblike s položnimi piramidnimi strehami. Glavna dejavnika pri gradnji sta bila varnost in funkcionalnost. Hiše imajo povečini dve, novejše pa tudi tri nadstropja. Spodnje nadstropje je t. i. ''trem'' – hlev za živino in dva ''kleda'', temni delno vkopani kleti. V drugem nadstropju so glavni bivalni prostori. Glavni prostor je hiša, ''kuḱa'', kjer je ognjišče in kjer se pripravlja hrana. V starejših hišah zavzema skoraj ves prostor, novejše pa imajo več izb, ''odai''. Tretje nadstropje je namenjeno spanju. Nekatere hiše imajo t. i. „pisano izbo“ (''šarena odaja''), ki je služila za sprejem gostov. V nadstropjih so najpogosteje centralno postavljeni hodniki, ''gizentii''. Nekatere hiše imajo tudi ''paraklis'', sobico z [[Ikona|ikonami]], ki je služila za molitev in je predstavljala nekakšno domačo kapelo. Okna hiš so v Galičniku zgodovinsko sorazmerno zgodaj zasteklili. So različnih velikosti; nižja okna so manjša in višja večja. Spodnja okna so zaščitena z železnimi rešetkami. Hiše imajo dvoja do troja vhodna vrata, obdana z klesanimi kamni. Prvotne hiše so bile ''slamenice'',<ref>Томоски и Брезовски -„Галичка архитектура“</ref> grajene iz lomljenega kamna in krite s slamo. Imele so pritličje in nadstropje, v pritličju je bil trem. Hiše, ki danes stojijo v Galičniku, so bile večinoma zgrajene konec 19. in začetek 20. stoletja. Notranjost hiš je bogato opremljena z lesenim pohištvom, vendar je prednost vedno imela funkcionalnost. === Gališka svatba === [[Slika:Галичка Свадба.JPG|sličica|Oro na gališki svatbi]] [[Gališka svatba]] (''галичката свадба'', ''galičkata svadba'') se prireja vsako leto na [[petrovdan]], drugo nedeljo v juliju. Medtem ko se je nekdaj na petrovdan v Galičniku hkrati poročilo tudi po več kot 40 parov, se danes ta večdnevni obred prireja predvsem kot kulturna manifestacija. Mladoporočence danes vsako leto izbira posebna komisija, pogoj pa je, da je vsaj eden od njiju po rodu iz Galičnika. Vsi udeleženci praznovanja nosijo [[Narodna noša|narodne noše]]. Med svatbo se izvede več kot 30 starodavnih običajev, med drugim okraševanje hiš s cvetjem, postavitev zastave, mesenje obredne pogače, vabljenje pokojnih prednikov, britje ženina, ogled neveste, sprejem muzikantov, ki igrajo na [[tapan]]e in [[zurla|zurle]], vodenje neveste k trem vodnjakom, opazovanje ženina skozi prstan, kako prihaja v hišo k nevesti, in različna ''ora'' ([[Kolo (ples)|kola]]): ''svekrvino'', ''nevestinsko'' in ''teškoto''. === Drugo === Letno dan ali dva pred petrovdanom potekajo „Ovčarska srečanja“ (''Ovčarski sredbi''), pri katerih sodelujejo folklorne skupine iz Makedonije različnih narodnosti. Poleg tekmovanj v striženju in molže ovac poteka degustacija in ocenjevanje sirov. Od 90. let dalje se vsako leto avgusta v Galičniku organizira likovna kolonija z mednarodno udeležbo. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://www.balkanfolk.com/gallery.php?id=77&picid=630 Slike z ''Galičke svadbe'' 2008] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Severni Makedoniji]] e6jht8xaoof3foreacs9509smyt73jz 0 581175 6689070 6669209 2026-06-14T07:23:35Z Sportomanokin 14776 /* Velike enotedenske dirke */ 6689070 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Gal Glivar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 171 cm | weight = 62 kg | currentteam = {{UCI team code|ADC}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2021–2023 | proteam1 = {{UCI team code|ADR|2021}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}</ref> | proyears2 = 2023 | proteam2 = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)'' | proyears3 = 2024 | proteam3 = {{UCI team code|UAZ|2024}} | proyears4 = 2025– | proteam4 = {{UCI team code|ADC|2025}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]]. Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite web | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}</ref>, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]]. Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.<ref>{{cite web|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Dirka ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 74 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | — | DNF | 74 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | — | 39 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | 70 | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | 126 | 52 |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | 71 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | 40 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | 76 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | 30 | 34 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | 85 | DNF |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Dirka ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | 39 | 36 | 42 | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 26 | DNF | style="background:silver;" |'''2''' | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | 8 | 7 | 7 | — | — | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] k8nx0bqvoexldlg3fy5e225j1413s2l 0 583409 6689046 6434432 2026-06-14T05:41:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689046 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Kalta Minor | image = [[File:Kalta_Minar.jpg|200px]] | image_size = | image_alt = <!-- or |alt= --> | image_caption = <!-- or |caption= --> | coordinates = {{coord|41.37830|60.35797|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | architectural_style = [[Islamska arhitektura]] | address = [[Hiva]], [[Uzbekistan]] | years_built = 1852-1855 | groundbreaking_date = | start_date = 1852 | stop_date = 1855 | topped_out_date = | completion_date = <!-- or |est_completion= --> | opened_date = | inauguration_date = | relocated_date = | renovation_date = 1996-97 | closing_date = | demolition_date = <!-- or |destruction_date= --> | cost = | owner = | height = 29 m (nedokončan) | material = opeka, glazirane plaoščice | size = | floor_count = | floor_area = | architect = Muhammad Amin Khan | architecture_firm = | parking = | public_transit = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | references = | footnotes = }} '''Kalta minor''' je spominski [[minaret]] v mestu [[Hiva]]. Stoji na sprednji strani medrese Mohameda Amina Kana in včasih velja za njen del.<ref name="centralasiaguide">{{cite web |title=Kalta Minor Minaret in Khiva |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/khiva/kalta-minor-minaret/ |website=central-asia.guide |access-date=7 November 2023 |archive-date=2025-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250522092407/https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/khiva/kalta-minor-minaret/ |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Kalta minor je ustvaril Mohamed Amin Bahadur Kan, kan [[Hivski kanat|Hivskega kanata]], kot največji in najvišji minaret v muslimanskem svetu. Po načrtu naj bi bil minaretov premer 70–80 metrov, njegov premer pa naj bi se z naraščanjem višine močno zmanjševal, kar naj bi povečalo stabilnost minareta. Mohamed Amin Kan se je celo odločil zgraditi najvišji minaret na svetu, ki bi presegel 73-metrski [[Qutub Minar]] v Indiji.<ref name="unesco">{{cite web |title=Qutb Minar and its Monuments, Delhi |url=https://whc.unesco.org/en/list/233 |website=whc.unesco.org |access-date=7 November 2023}}</ref> Premer njegovega podnožja je 14,2 metra. Nekateri viri omenjajo, da naj bi dosegel 110 metrov.<ref name="meros">{{cite web |title=Kalta minor (qisqa minora) |url=https://meros.uz/object/kalta-minor-qisqa-minora |website=meros.uz |access-date=2023-09-16}}</ref> Gradnja se je začela leta 1852 in se nenadoma ustavila leta 1855, ko je višina minareta dosegla 29 metrov. Po besedah ​​hivskega zgodovinarja in pisatelja gradnja ni bila dokončana, ker je Mohamed Amin Kan leta 1855 umrl v bitki pri Sarahsu. Zgodovinar Mulla Olim Maxdum Hodži je v svojem delu ''Zgodovina Turkestana'' zapisal o gradnji minareta: {{quote|Po dokončanju medrese je Mohamed Amin Kan ukazal zgraditi najvišji minaret poleg medrese. Gradnja minareta je bila v teku (1855), ko je Mohamed Amin Kan poslal vojsko v Iran in bil v bitki mučeniško ubit, zaradi česar je minaret, ki ga je začel graditi kan, ostal nedokončan.<ref>{{cite web |title=Muhammad Aminxon. Muhammad Aminxon madrasasi |url=http://xorazmiy.uz/oz/pages/view/246 |website=xorazmiy.uz |access-date=2023-09-15}}</ref>}} Minaret je bil zgrajen pred očmi hivskega pesnika, zgodovinarja in državnika Mohameda Rize Ogahija. Na minaretu si lahko ogledate 12 od 16 zgodovinskih verzov Ogahijeve poezije. Leseno stopnišče v notranjosti je bilo pogosto popravljano. Napis, ki je bil med obnovo obnovljen v prvotni obliki, minaret primerja z drevesom Tubo, ki raste v raju, in ga imenuje steber, ki drži nebesni obok, torej nebeško kupolo. Ogahiy je za dokončanje minareta napisal več pesniških datumov. Eden od njih je zapisan na čudovitih glaziranih ploščicah nad minaretom. Napisi so bili med sovjetsko oblastjo zlomljeni in odtrgani. Po osamosvojitvi Uzbekistana so te napise našli v Ogahiyevem rokopisu in jih restavrirali. Črke je restavriral mojster Rustam Tohirov. Kalta Minor je znan po svoji nedokončanosti in edinstvenih okraskih. Je edini minaret, ki je v celoti prekrit z glaziranimi ploščicami.<ref>{{cite web |title=1000 yillik tarixga ega ustun, xon o‘limi sabab chala qolgan minora, zamonasining “konditsioner”i. Markaziy Osiyoda saqlanib qolgan yagona shahar-muzey — Ichan qal’aga sayohat |url=https://daryo.uz/2022/04/26/1000-yillik-tarixga-ega-ustun-xon-olimi-sabab-chala-qolgan-minora-zamonasining-konditsioneri-markaziy-osiyoda-saqlanib-qolgan-yagona-shahar-muzey-ichan-qal |website=daryo.uz |access-date=2023-09-15 }}</ref> == Arhitektura == Pri okraševanju minareta se pogosto uporabljajo geometrijski vzorci. Iz drugega nadstropja se lahko povzpnete na vrh minareta. V notranjosti vodi leseno stopnišče. Stopnišče je bilo pogosto popravljano. V dekoraciji so uporabljene bele, zelene in turkizne ploščice (zaradi pogoste uporabe turkiznih ploščic se imenuje tudi modri minaret). Ob 2500. obletnici Hive (1996–97) so ustanovitelji delniške družbe »Hayot« v celoti obnovili napise na glaziranih ploščicah, ki so padli z zgornjega dela Kalta Minor, in obnovili so tudi napise ''nasta'liq'' v perzijščini, ki jih je napisal Ogahiy. Črke je obnovil mojster Rustam Tohirov. Kalta Minor je znana po svoji nedokončanosti in edinstvenih okraskih.<ref>{{cite book |last1=Bobojonov|first1=D.|last2=Abdurasulov|first2= M. |title=Firdavsmonand shahar |publisher=Xorazm Ma'mun akademiyasi nashriyoti 2008 |page=20}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150px" > File:Uzbekistan 2007 042 Kalta minor Khiva.jpg|Kalta Minor in medresa Mohameda Amin kana File:Xiva kalta minor.jpg|Pogled na minaret File:Кальта-Мина.jpg|Kalta Minor leta 1984 File:Kalta Minor 05.jpg|Kalta Minor ponoči </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kalta Minor}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Hiva]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Uzbekistanu]] ma77b1c3baprput68w5pu7s38r8y7r9 0 583546 6688992 6648534 2026-06-13T21:17:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688992 wikitext text/x-wiki Na [[Wikipedija|Wikipediji]] je bila ideološka pristranskost, zlasti v njeni [[Angleška Wikipedija|angleško govoreči različici]], predmet akademske analize in javne kritike projekta. Vprašanja se nanašajo na to, ali je njena vsebina pristranska do selektivnih virov zaradi [[Politika|političnih]], [[Religija|verskih]], [[Zgodovina|zgodovinskih]] ali drugih [[Ideologija|ideologij]], ki se jih morda držijo njeni prostovoljni uredniki. Vse to vzbuja zaskrbljenost glede morebitnih učinkov, ki bi jih to lahko imelo na [[Zanesljivost Wikipedije|zanesljivost enciklopedije]].<ref name=Burnsed>{{cite news |last1=Burnsed |first1=Brian |title=Wikipedia Gradually Accepted in College Classrooms |url=https://www.usnews.com/education/best-colleges/articles/2011/06/20/wikipedia-gradually-accepted-in-college-classrooms |access-date=June 2, 2018 |work=[[U.S. News & World Report]] |date=June 20, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612212951/https://www.usnews.com/education/best-colleges/articles/2011/06/20/wikipedia-gradually-accepted-in-college-classrooms |archive-date=June 12, 2018 |url-status=live}}</ref> Wikipedija ima notranjo politiko, ki določa, da morajo biti članki napisani z nevtralnega stališča, katerega cilj je pravično, sorazmerno in nepristransko predstaviti pomembna stališča, ki so jih zanesljivi viri o določeni temi preverljivo objavili.<ref name="Reagle">{{cite book |author1=Joseph M. Reagle Jr. |author-link1=Joseph M. Reagle Jr. |title=Good Faith Collaboration: The Culture of Wikipedia |url=https://archive.org/details/goodfaithcol_reag_2010_000_10578531 |date=2010 |publisher=[[MIT Press]] |isbn=978-0-262-01447-2 |pages=[https://archive.org/details/goodfaithcol_reag_2010_000_10578531/page/10 11], 55–58 |lccn=2009052779}}</ref> Ugotovitve skupaj kažejo, da so članki na Wikipediji, ki jih ureja veliko število urednikov z nasprotnimi ideološkimi stališči, vsaj tako nevtralni kot drugi podobni viri, vendar članki z manjšim obsegom urejanja, ki ga je napisalo manj – ali bolj ideološko homogenih – sodelavcev, bolj verjetno odražajo uredniško pristranskost tistih, ki prispevajo.<ref name="Segregation">{{cite journal |last1=Greenstein |first1=Shane |author-link1=Shane Greenstein |last2=Gu |first2=Yuan |last3=Zhu |first3=Feng |title=Ideological segregation among online collaborators: Evidence from Wikipedians |journal=[[National Bureau of Economic Research]] |date=March 2017 |orig-year=October 2016 |doi=10.3386/w22744 |doi-access=free}}</ref><ref name="ProductiveFriction">{{Cite journal |last1=Holtz |first1=Peter |last2=Kimmerle |first2=Joachim |last3=Cress |first3=Ulrike |date=October 23, 2018 |title=Using big data techniques for measuring productive friction in mass collaboration online environments |journal=International Journal of Computer-Supported Collaborative Learning |volume=13 |issue=4 |pages=439–456 |doi=10.1007/s11412-018-9285-y |s2cid=54459581 |doi-access=free}}</ref> == Raziskave == === Članki, povezani z ameriško politiko === Raziskave kažejo, da je Wikipedija nagnjena h kršitvam nevtralnosti, ki jih povzročajo njeni pristranski uredniki, vključno s sistemsko pristranskostjo. Celovita študija, izvedena na desetih jezikovnih različicah Wikipedije, je pokazala, da spori med uredniki nastajajo predvsem na področju [[Politika|politike]], ki zajema [[Politik|politike]], [[Politična stranka|politične stranke]], politična gibanja in [[Ideologija|ideologije]]. Te politične teme so predstavljale približno 25 % sporov, opaženih v vseh preučevanih jezikovnih različicah.<ref>{{Cite book |last1=Yasseri |first1=Taha |last2=Spoerri |first2=Anselm |last3=Graham |first3=Mark |last4=Kertesz |first4=Janos |date=2014 |chapter=The Most Controversial Topics in Wikipedia: A Multilingual and Geographical Analysis |pages=[https://archive.org/details/globalwikipediai0000unse/page/n40 25] |arxiv=1305.5566 |ssrn=2269392 |s2cid=12133330 |editor-last1=Fichman |editor-first1=P. |editor-last2=Hara |editor-first2=N. |title=Global Wikipedia: International and Cross-cultural Issues in Online Collaboration |url=https://archive.org/details/globalwikipediai0000unse |location=Lanham |publisher=Rowman & Littlefield |doi=<!-- don't use the SSRN doi--> |isbn=978-0-8108-9101-2}}</ref> Študija [[Shane Greenstein|Shanea Greensteina]] in [[Feng Zhu|Feng Zhuja]] na Harvard Business School iz leta 2012 je preučila vzorec 28.382 člankov, povezanih z ameriško politiko od januarja 2011, in merila njihovo stopnjo pristranskosti z "indeksom pristranskosti", ki temelji na metodi, ki sta jo leta 2010 razvila [[Matthew Gentzkow]] in [[Jesse Shapiro]] za merjenje pristranskosti v časopisnih medijih.<ref name="Econometrica">{{cite journal |last1=Gentzkow |first1=M |last2=Shapiro |first2=J. M. |author-link1=Matthew Gentzkow |author-link2=Jesse M. Shapiro |title=What Drives Media Slant? Evidence From U.S. Daily Newspapers |journal=[[Econometrica]] |date=January 2010 |volume=78 |issue=1 |pages=35–71 |doi=10.3982/ECTA7195 |url=http://www.nber.org/papers/w12707.pdf |access-date=June 4, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314151529/https://www.nber.org/papers/w12707.pdf |archive-date=March 14, 2019 |url-status=live}}</ref> Ta indeks pristranskosti naj bi meril ideološko nagnjenost k [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] ali [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanski stranki]] na podlagi ključnih izrazov v besedilu, kot so "[[Iraška vojna|vojna v Iraku]]", "državljanske pravice", "trgovinski primanjkljaj", "gospodarska rast", "nezakonito priseljevanje" in "varnost meja".  Vsaki besedi je dodeljen izraz naklona glede na to, kako pogosto jo uporabljajo demokratski ali republikanski člani ameriškega kongresa. Ta ožja ocena je dodeljena prispevku na Wikipediji, ki vključuje isto ključno frazo. Avtorji so zaključili, da so bili starejši članki na Wikipediji večinoma levičarsko pristranski, čeprav so novejši članki bolj nevtralni. Povedali so, da članki zaradi revizije niso bistveno spremenili svoje pristranskosti, temveč so sčasoma novejši članki s kontrastnimi stališči igrali vlogo pri ponovnem uravnoteženju povprečnih perspektiv med urejanji.<ref name="GZ2012">{{cite journal |last1=Greenstein |first1=Shane |last2=Zhu |first2=Feng |author-link1=Shane Greenstein |title=Is Wikipedia Biased? |url=https://archive.org/details/sim_american-economic-review_2012-05_102_3/page/342 |journal=[[American Economic Review]] |date=May 2012 |volume=102 |issue=3 |pages=343–348 |doi=10.1257/aer.102.3.343 |s2cid=15747824}}</ref><ref name="Wisdom">{{cite journal |arxiv=1712.06414 |doi=10.1038/s41562-019-0541-6 |pmid=30971793 |title=The wisdom of polarized crowds |journal=Nature Human Behaviour |volume=3 |issue=4 |pages=329–336 |year=2019 |last1=Shi |first1=Feng |last2=Teplitskiy |first2=Misha |last3=Duede |first3=Eamon |last4=Evans |first4=James A. |s2cid=8947252}}</ref>{{rp|4–5}} V poznejši študiji so isti raziskovalci primerjali približno 4000 člankov na Wikipediji, povezanih z [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|ameriško politiko]] (ki jih je napisala spletna skupnost), z ustreznimi članki v [[Enciklopedija Britannica|Enciklopediji Britannica]] (ki so jih napisali strokovnjaki) z uporabo podobnih metod kot v svoji študiji iz leta 2010, da bi preučili "nagnjenost" (demokratska proti republikanski) in količinsko opredelili stopnjo pristranskosti. Avtorji so ugotovili, da so članki na Wikipediji bolj nagnjeni k demokratskim stališčem kot pa članki v Enciklopediji Britannici, ter tudi da so članki na Wikipediji veliko bolj pristranski, zlasti tisti, ki se osredotočajo na državljanske pravice, korporacije in vlado. Vnosi o priseljevanju so se nagibali k republikanskim stališčem. Nadalje so ugotovili, da se razlika v pristranskosti med parom člankov zmanjšuje z več revizijami in da je bila razlika v pristranskosti v primerjavi z Enciklopedijo Britannico statistično zanemarljiva, ko so bili članki bistveno obnovljei. Posledica tega je, po mnenju avtorjev, da je potrebnih veliko prispevkov, da se zmanjša precejšnja pristranskost in nagnjenost na nekaj, kar je bolj blizu nevtralnosti.<ref name=":9">{{Cite journal |last1=Kalla |first1=Joshua L. |last2=Aronow |first2=Peter M. |date=September 2, 2015 |title=Editorial Bias in Crowd-Sourced Political Information |journal=[[PLOS One]] |volume=10 |issue=9 |pages=e0136327 |doi=10.1371/journal.pone.0136327 |pmid=26331611 |pmc=4558055 |bibcode=2015PLoSO..1036327K |doi-access=free}}</ref> Študija, objavljena leta 2015, ki se je osredotočila na [[Angleška Wikipedija|angleško]] [[Angleška Wikipedija|različico Wikipedije]], je preučevala odstranjevanje pozitivnih ali negativnih informacij v biografijah ameriških senatorjev. Raziskovalci so v biografske članke ameriških senatorjev dodali pozitivno in negativno vsebino, pridobljeno iz zanesljivih referenc. Njihove ugotovitve so pokazale, da je bila negativna vsebina bolj verjetno odstranjena in da je bila odstranjena hitreje v primerjavi s pozitivno vsebino. Raziskovalci so ugotovili tudi, da obstaja večja uredniška pristranskost v člankih na Wikipediji, povezanih s trenutnimi ameriškimi senatorji. Ko pa je bil podoben preizkus izveden na straneh Wikipedije nedavno upokojenih in umrlih senatorjev, ni bilo opaziti enakega neskladja pri odstranjevanju pozitivne in negativne vsebine. To kaže, da je ugotovljena pristranskost specifična za strani aktivnih politikov in ne kaže na sistemsko težavo znotraj Wikipedije. Raziskovalci so ugotovili, da so informacije, ustvarjene s skupnimi projekti, kot je Wikipedija, lahko dovzetne za uredniško pristranskost, ki daje prednost politično aktivnim posameznikom.<ref name="Faris 2017">{{Cite journal |last1=Faris |first1=Robert M. |last2=Roberts |first2=Hal |last3=Etling |first3=Bruce |last4=Bourassa |first4=Nikki |last5=Zuckerman |first5=Ethan |last6=Benkler |first6=Yochai |date=2017 |title=Partisanship, Propaganda, and Disinformation: Online Media and the 2016 U.S. Presidential Election |url=https://dash.harvard.edu/handle/1/33759251 |journal=[[Berkman Klein Center for Internet & Society]] |language=en-US |issn=3375-9251 |via=Digital Access to Scholarship at Harvard |archive-date=October 23, 2022 |access-date=January 22, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221023001249/https://dash.harvard.edu/handle/1/33759251 |url-status=live }}</ref> V poročilu Harvardovega centra Berkman Klein za internet in družbo iz leta 2017 je bila Wikipedija na lestvici »valence kandidatov« študije, ki je uporabila politično usmerjenost uporabnikov [[Twitter|Twitterja]], ki so delili vsebino s spletnega mesta, da bi pokazala politično usmerjenost spletnega mesta med [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriškimi volitvami leta 2016]], opredeljena kot sredinsko desno spletno mesto. Wikipedija je bila ena od le treh spletnih mest, ki jih je poročilo označilo kot sredinsko desno, drugi dve spletni strani pa sta bili [[RealClearPolitics]] in [[National Review]].<ref name=":9"/> Študija iz leta 2023 je primerjala članke o kontroverznih temah v več wikijih, ki jih upravlja skupnost: študija je želela preveriti, ali bi politična usmerjenost sodelovalnega wiki projekta povzročila pristranskost v vsebini, z izbiro množice sodelavcev. Ugotovitve so pokazale, da je vsebina wikijev z eksplicitnimi ideološkimi pristranskostmi, kot sta [[RationalWiki]] in [[Conservapedia]], bolj neuravnotežena kot vsebina wikijev (kot je Wikipedija) ali enciklopedij (kot je Encyclopedia Britannica), ki zagovarjajo nevtralnost.  Vsebina Wikipedije ni imela bistveno večjega nagiba kot Vsebina Enciklopedije Britannice, medtem ko sta bili tako RationalWiki kot Conservapedia "bolj natrpani z moralno vsebino".<ref name="Krebs2023">{{cite journal |last1=Krebs |first1=Marie-Christin |last2=Oeberst |first2=Aileen |last3=von der Beck |first3=Ina |date=April 22, 2023 |title=The Wisdom of the Crowd is not a Forgone Conclusion. Effects of Self-Selection on (Collaborative) Knowledge Construction |journal=Topics in Cognitive Science |volume=16 |issue=2 |pages=206–224 |doi=10.1111/tops.12647 |pmid=37086058 |s2cid=258276697 |doi-access=free}}</ref> === Sodelovanje uporabnikov === Študija, izvedena leta 2013, se je osredotočila na uporabnike, ki so odkrito izrazili svojo podporo ameriški Demokratski ali Republikanski stranki. Raziskava je pokazala, da so ti uporabniki pogosteje prispevali k tematikam, ki so se ujemala z njihovo lastno politično usmeritvijo. Vendar pa niso kazali polariziranega urejanja, saj se niso nagibali k izogibanju sodelovanju s političnimi nasprotniki, hkrati pa niso kazali naklonjenosti sodelovanju izključno z zavezniki. Avtorji so predlagali, da bi skupna identiteta Wikipedijstov lahko odtehtala potencialno razdiralne vidike osebne identitete, kot je politična pripadnost. Ta ugotovitev loči Wikipedijo od drugih družbenih platform, kot sta [[Twitter]] in blogi, kjer uporabniki pogosto kažejo močno polarizacijo s pretežno interakcijo z uporabniki, ki imajo podobne politične usmeritve. Nasprotno pa lahko Wikipedijo označimo kot platformo, kjer uporabniki kažejo višjo stopnjo interakcije med političnimi usmeritvami, podobno kot forumi in podobne platforme.<ref>{{Cite journal |last1=Neff |first1=Jessica J. |last2=Laniado |first2=David |last3=Kappler |first3=Karolin E. |last4=Volkovich |first4=Yana |last5=Aragón |first5=Pablo |last6=Kaltenbrunner |first6=Andreas |date=2013 |title=Jointly They Edit: Examining the Impact of Community Identification on Political Interaction in Wikipedia |journal=[[PLOS One]] |volume=8 |issue=4 |pages=e60584 |doi=10.1371/journal.pone.0060584 |pmid=23573269 |pmc=3616028 |arxiv=1210.6883 |bibcode=2013PLoSO...860584N |doi-access=free}}</ref> V delovnem dokumentu iz leta 2016, ki se je osredotočal na angleško Wikipedijo, so raziskovalci preučevali dejavnosti uporabnikov, ki so prispevali k člankom, povezanim z ameriško politiko. Na podlagi terminologije, predstavljene v njihovem prejšnjem članku iz leta 2012, so Greenstein, Zhu in [[Yuan Gu]] ugotovili, da uredniki nekoliko pogosteje prispevajo k člankom z nasprotnim stališčem od njihovih – tendenca, ki so jo avtorji imenovali nasprotja, ki se privlačijo. Nadalje so ugotovili, da razprave na Wikipediji kažejo na »prevalenco nerazločenih pogovorov skozi čas«, kar pomeni, da v razpravah na Wikipediji običajno sodelujejo uredniki z različnimi stališči – ki so jih avtorji imenovali nerazločeni – v nasprotju z razpravami, v katerih sodelujejo le uredniki s homogenimi stališči (razločenimi). Ugotovili so tudi, da se stopnja pristranskosti urednikov sčasoma in izkušnjami zmanjšuje, in sicer hitreje pri urednikih, ki sodelujejo pri zelo pristranskem gradivu: »[n]ajvečji upad je opaziti pri sodelavcih, ki urejajo ali dodajajo vsebino člankom, ki imajo več pristranskosti.« Ocenili so tudi, da v povprečju traja približno eno leto dlje, da republikansko gradivo doseže nevtralno stališče, kot pri demokratskem gradivu.<ref name=":8">{{Cite journal |last1=Shi |first1=Feng |last2=Teplitskiy |first2=Misha |last3=Duede |first3=Eamon |last4=Evans |first4=James A. |date=March 4, 2019 |title=The wisdom of polarized crowds |url=http://dx.doi.org/10.1038/s41562-019-0541-6 |journal=Nature Human Behaviour |volume=3 |issue=4 |pages=329–336 |doi=10.1038/s41562-019-0541-6 |pmid=30971793 |arxiv=1712.06414 |s2cid=256704289}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Yasseri |first1=Taha |last2=Menczer |first2=Filippo |date=2021 |title=Can the Wikipedia moderation model rescue the social marketplace of ideas? |journal=Communications of the ACM |volume=66 |issue=9 |pages=42–45 |doi=10.1145/3578645 |arxiv=2104.13754 |s2cid=233423271}}</ref> Študija, objavljena leta 2019 med ameriškimi uporabniki angleške različice, je prišla do podobnih ugotovitev. Študija je izpostavila znatno pristranskost politične usmerjenosti med uporabniki, ki prispevajo k političnim temam, in ugotovila trend, da več urejanj kot je vnosa, bolj uravnotežena je povprečna politična usmerjenost sodelujočih uporabnikov. Študija je tudi pokazala, da se kakovost člankov, kot jo prepoznava skupnost Wikipedije, izboljšuje z naraščajočo raznolikostjo politične usmerjenosti med sodelujočimi. Uporabniške skupine, sestavljene iz politično polariziranih posameznikov, na splošno v povprečju ustvarjajo boljše članke v primerjavi s skupinami, ki jih sestavljajo visoko politično usmerjeni uporabniki ali celo zmerni. Pozitivni učinki polarizacije so bili opaženi ne le pri člankih, povezanih s politiko, temveč tudi pri tistih, ki se nanašajo na družbena vprašanja in celo [[znanost]]. Politično polarizirane skupine se pogosto ne strinjajo, kar spodbuja osredotočene razprave, ki vodijo do kakovostnejših, bolj robustnih in celovitejših urejanj. Vendar pa so te ugotovitve omejene. Sodelujoči so lahko utrpeli pristranskost samoizbire, kar lahko vpliva na rezultate.<ref>{{Cite journal |last1=Yasseri |first1=Taha |last2=Sumi |first2=Robert |last3=Rung |first3=András |last4=Kornai |first4=András |last5=Kertész |first5=János |date=June 20, 2012 |title=Dynamics of Conflicts in Wikipedia |journal=[[PLOS One]] |volume=7 |issue=6 |pages=e38869 |doi=10.1371/journal.pone.0038869 |pmid=22745683 |pmc=3380063 |arxiv=1202.3643 |bibcode=2012PLoSO...738869Y |doi-access=free}}</ref> V študiji iz leta 2012, ki se je osredotočala na urejevalske vojne na Wikipediji, je bilo zapisano, da je soglasje pogosto mogoče doseči z razumnim načinom, tudi pri kontroverznih člankih. Spori, ki ponavadi podaljšujejo te urejevalske vojne, so predvsem posledica pristopa novih uporabnikov. Ugotovljeno je bilo, da večino urejevalskih vojn vodi majhno število uporabnikov, ki so pogosto vpleteni v spore, kljub svoji nizki splošni produktivnosti. V teh razpravah se rešitev pogosto ne doseže na podlagi utemeljenosti argumentov, temveč zaradi zunanjega posredovanja, izčrpanosti ali očitne številčne prevlade ene skupine nad drugo.<ref name="ProductiveFriction"/> Holtz in sodelavci so na podlagi ugotovitev eksperimentalnih raziskav predlagali teoretični model produkcije znanja v Wikipediji, pri čemer so uporabili koncept "produktivnega trenja". Ta model predpostavlja, da je za kolektivni proces ustvarjanja znanja potrebna določena raven interpretativnega konflikta znotraj skupine. Model je analogen socio-kognitivnemu modelu konflikta, ki se uporablja v psihologiji za pojasnitev individualnega učenja. V skladu s to hipotezo, če so napetosti ali trenja znotraj skupine prenizke, postane potencial za konstrukcijo znanja omejen, saj se obstoječe znanje šteje za zadostno za reševanje danega problema. Nasprotno pa, če trenje znotraj skupnosti sodelavcev postane pretirano visoko, lahko to privede do zavrnitve ustreznih idej ali celo do delitve skupine, podobno kot se posameznik težko prilagaja in uči, ko se sooči s preveliko količino novosti.<ref name="ProductiveFriction"/> Druga študija je pokazala, da je bila večina urednikov [[Francoska Wikipedija|francoske Wikipedije]] nagnjena k enakopravnemu sodelovanju v igri diktatorstva. Ta nagnjenost je bila povezana z njihovo vključenostjo v Wikipedijo (merjeno s porabljenim časom in navezanostjo).<ref name="Nguyen">{{cite journal |last1=Nguyen |first1=Godefroy Dang |first2=Sylvain |last2=Dejean |first3=Nicolas |last3=Jullien |title=Do open online projects create social norms? |journal=[[Journal of Institutional Economics]] |date=February 2018 |volume=14 |issue=1 |pages=45–70 |doi=10.1017/S1744137417000182 |s2cid=91179798 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01547505/file/JOIE%20VF.pdf |access-date=August 27, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190827160217/https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01547505/file/JOIE%2520VF.pdf |archive-date=August 27, 2019 |url-status=live}}</ref> == Poročanje medijev == Leta 2016 je [[Bloomberg News]] izjavil: »Zaradi odvisnosti enciklopedije od zunanjih virov, predvsem časopisov, bo le toliko raznolika kot ostali mediji – torej ne zelo.«<ref name="Bloomberg 2016">{{cite web |first1=Dimitra |last1=Kessenides |first2=Max |last2=Chafkin |date=December 22, 2016 |title=Is Wikipedia Woke? |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2016-12-22/how-woke-is-wikipedia-s-editorial-pool |access-date=November 23, 2019 |website=[[Bloomberg News]] |archive-date=September 23, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170923001045/https://www.bloomberg.com/news/features/2016-12-22/how-woke-is-wikipedia-s-editorial-pool |url-status=live }}</ref> Leta 2017 je revija Wired v članku s stališči o alternativi Wikipediji zapisala naslednje:<blockquote>»Res je, da doseg in vpliv desničarskih enciklopedij, kot sta Infogalactic in Metapedia, zaenkrat ostajata omejena. Vendar je že sam njihov obstoj znak, da privlačnost centraliziranega foruma za razkrivanje resnice bledi. Wikipedia bo morda ugotovila, da so njeni dnevi na vrhu šteti.« —Dobrodošli na Wikipediji alternativne desnice, Wired, 21. junij 2017</blockquote>Leta 2018 je Haaretz zapisal: »Wikipediji je uspelo, da so jo obtožili, da je preveč liberalna in preveč konzervativna, in prejema kritike z vsega spektra«, hkrati pa je opozoril, da Wikipedijo »običajno obtožujejo, da je preveč liberalna«.<ref>{{Cite news |last=Benjakob |first=Omer |date=May 27, 2018 |title=The Witch Hunt Against a 'pro-Israel' Wikipedia Editor |language=en |work=[[Haaretz]] |url=https://www.haaretz.com/world-news/russian-and-leftists-witch-hunt-against-pro-israel-wikipedia-editor-1.6115917 |access-date=March 16, 2022 |archive-date=2018-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180527120215/https://www.haaretz.com/world-news/russian-and-leftists-witch-hunt-against-pro-israel-wikipedia-editor-1.6115917 |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je britanska konzervativna revija [[The Critic]] objavila članek dveh ameriških akademikov, v katerem sta zapisala, da so razprave na oglasni deski Wikipedije o zanesljivih virih privedle do zavrnitve večjega števila desničarskih virov kot levičarskih. Avtorja sta trdila, da Wikipedijin arbitražni odbor več obračuna z desničarskimi uporabniki kot levičarski mi, pri štirih od približno tridesetih spornih tem, in trdila, da uredniki Wikipedije in [[fundacija Wikimedia]] priznavajo le »eno sprejemljivo mnenje« o teh temah.<ref>{{Cite web |title=The Left-Wing Bias of Wikipedia |date=October 22, 2020 |first1=Shuichi |last1=Tezuka |first2=Linda A. |last2=Ashtear |website=[[The Critic (modern magazine)|The Critic]] |url=https://thecritic.co.uk/the-left-wing-bias-of-wikipedia/ |access-date=January 18, 2025 |archive-date=January 20, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250120064048/https://thecritic.co.uk/the-left-wing-bias-of-wikipedia/ |url-status=live }}</ref> [[CNN]] je leta 2022 objavil, da se Wikipedijina ideološka pristranskost »morda ujema z ideološko pristranskostjo novičarskega ekosistema«. [[Boston Globe]] je zapisal: »Zanimanje urednika Wikipedije za članek izhaja iz njegovih vrednot in mnenj, njihovi prispevki pa so filtrirani skozi njihovo splošno interpretacijo realnosti. Z odlokom ali ne, je nevtralno stališče nemogoče. Celo urednik Wikipedije tega ne more preseči.« Slate je v članku iz leta 2022 zapisal: »Desničarski komentatorji se že leta pritožujejo nad domnevno levičarsko pristranskostjo Wikipedije, vendar niso mogli ponuditi ustrezne alternativne enciklopedične možnosti: Konzervativna različica Wikipedije, [[Conservapedia]], se že dolgo spotika z minimalnim bralstvom,« hkrati pa je opozoril, da konservativci »na splošno niso tako obsežno napadali Wikipedije« kot drugi medijski viri. Tudi leta 2022 je [[Vice News]] poročal: »Raziskovalci so ugotovili, da ima Wikipedija rahlo demokratsko pristranskost glede tematike o ameriški politiki, ker je veliko urednikov Wikipedije mednarodnih, povprečna država pa ima stališča, ki so levičarsko nagnjena k temam, kot so [[zdravstvo]], [[podnebne spremembe]], korporativna moč, [[kapitalizem]] itd.« Istega leta je [[Elon Musk]] na [[Twitter|Twitterju]] zapisal, da se Wikipediji ne more več zaupati.<ref>{{Cite web |last1=Koebler |first1=Jason |last2=Jr |first2=Edward Ongweso |date=December 8, 2022 |title=We Are Watching Elon Musk and His Fans Create a Conspiracy Theory About Wikipedia in Real Time |url=https://www.vice.com/en/article/qjk5j7/we-are-watching-elon-musk-and-his-fans-create-a-conspiracy-theory-about-wikipedia-in-real-time |access-date=July 3, 2023 |website=[[Vice Media]] |language=en |archive-date=May 9, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509185345/https://www.vice.com/en/article/qjk5j7/we-are-watching-elon-musk-and-his-fans-create-a-conspiracy-theory-about-wikipedia-in-real-time |url-status=live }}</ref> == Odzivi == === Larry Sanger === [[Larry Sanger]], soustanovitelj Wikipedije, je bil kritičen do Wikipedije, odkar je bil leta 2002 odpuščen kot edini zaposleni urednik in je zaradi tega zapustil projekt.<ref name="Duval">{{cite book |last1=Duval |first1=Jared |title=Next Generation Democracy: What the Open-Source Revolution Means for Power, Politics, and Change |date=November 14, 2010 |publisher=Bloomsbury Publishing USA |isbn=978-1-60819-484-1 |page=80 |url=https://books.google.com/books?id=UGf-3WVIiTYC |access-date=August 7, 2022 |language=en}}</ref><ref name="Schwartz2015">{{cite news |last=Schwartz |first=Zach |date=November 11, 2015 |title=Wikipedia's Co-Founder Is Wikipedia's Most Outspoken Critic |work=[[Vice (magazine)#Website|Vice]] |url=https://www.vice.com/read/wikipedias-co-founder-is-wikipedias-biggest-critic-511 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151114004055/http://www.vice.com/read/wikipedias-co-founder-is-wikipedias-biggest-critic-511 |archive-date=November 14, 2015}}</ref><ref name="Australian IT">{{cite news |date=October 19, 2006 |title=Wikipedia founder sets up rival |work=The Australian |agency=[[Agence France-Presse]] |url=http://www.theaustralian.com.au/australian-it-old/wikipedia-founder-sets-up-rival/story-e6frgamx-1111112381852 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140808154706/http://www.theaustralian.com.au/australian-it-old/wikipedia-founder-sets-up-rival/story-e6frgamx-1111112381852 |archive-date=August 8, 2014}}</ref> Kasneje je ustanovil in delal za konkurente Wikipedije, vključno s [[Citizendium|Citizendiumom]] in [[Everipedia|Everipedio]]. Med drugimi kritikami je Sanger leta 2021 javno izrazil mnenje, da članki na Wikipediji predstavljajo [[Politična levica|levičarsko]] in [[Liberalizem|liberalno]] stališče, oziroma "stališče establišmenta". Sanger je navedel številne primere tega, kar vidi kot levičarsko in liberalno pristranskost, npr. da legalizacija [[Psihoaktivna droga|drog]], ki jo Wikipedija imenuje "liberalizacija drog", vsebuje le malo informacij o morebitnih nevarnostih politik legalizacije drog, da članek na Wikipediji o [[Joe Biden|Joeju Bidnu]] vsebuje zelo malo podatkov o pomislekih, ki so jih imeli [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanci]] glede njega in njegovih obtožb o [[Ukrajina|Ukrajini]] ter da članka na Wikipediji o [[Komunizem|komunizmu]] in [[Socializem|socializmu]] ne vsebujeta nobene širše razprave o [[Genocid|genocidih]] in [[Zločini proti človeštvu v komunizmu|drugih zločinih]], ki so se zgodili pod njuno vladavino.<ref name=":3">{{Cite web |last=Aggarwal |first=Mayank |date=July 16, 2021 |title=Nobody should trust Wikipedia, says man who invented Wikipedia |url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/wikipedia-founder-larry-sanger-democrats-b1885138.html |access-date=September 17, 2021 |work=[[The Independent]] |quote=He argued that there should be at least a paragraph about the Ukraine scandal but there is very little of that. |archive-date=July 16, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210716075947/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/wikipedia-founder-larry-sanger-democrats-b1885138.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxnews.com/politics/wikipedia-bias-socialism-pages-whitewashed|title=Wikipedia co-founder Larry Sanger blasts site for left-wing bias: ‘The word for it is propaganda’|date=16. junij 2021|publisher=Brian Food}}</ref> Zaradi teh zaznanih pristranskosti Sanger meni, da Wikipedija ni vredna zaupanja. Wikipedijo je obtožil tudi, da je opustila svojo politiko nevtralnosti (nevtralnega stališča).<ref name="Slate-Neutrality">{{cite news |last=Harrison |first=Stephen |date=June 9, 2020 |title=How Wikipedia Became a Battleground for Racial Justice |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |url=https://slate.com/technology/2020/06/wikipedia-george-floyd-neutrality.html |access-date=August 17, 2021 |archive-date=February 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230210114545/https://slate.com/technology/2020/06/wikipedia-george-floyd-neutrality.html |url-status=live }}</ref> Raziskovalci so analizirali pristranskosti urednikov Wikipedije in kako so nekatere spremembe na Wikipediji, vključno s tem, kako uredniki, ki so »pro-obrobni«, običajno zapuščajo projekt, izboljšale njeno verodostojnost. Te spremembe vključujejo izboljšave politike NPOV. Opazili so tudi, da Sangerju te spremembe niso všeč:<blockquote>Angleška Wikipedija je sčasoma preoblikovala svojo vsebino s postopno reinterpretacijo svojega dvoumnega pravila o nevtralnem stališču (NPOV), osrednjega pravila glede vsebine na Wikipediji. To je imelo pomembne posledice, saj je organizacijo, ki je nekoč dajala verodostojnost in lažno ravnovesje psevdoznanoijam zarote in ekstremizmu, spremenila v proaktivnega razkrinkalca, preverjevalca tev in identifikatorja obrobnega diskurza ...</blockquote>Poleg tega ustanovitelji Wikipedije niso posredovali, da bi med uporabniki povzročili nove interpretacije smernic. Sanger, ki je oblikoval osrednje pravilo NPOV, je obsodil interpretacije smernice, ki so se pojavile sčasoma. Leta 2021 je Wikipedija zanikala obtožbe Larryja Sangerja o posebni politični pristranskosti, tiskovni predstavnik enciklopedije pa je dejal, da so študije tretjih oseb pokazale, da njeni uredniki prihajajo iz različnih ideoloških stališč in da »ko se več ljudi vključuje v proces urejanja na Wikipediji, bolj nevtralni članki postajajo«.<ref name=":6">{{Cite news |last=Spence |first=Madeleine |date=August 1, 2021 |title=Larry Sanger: 'I wouldn't trust Wikipedia — and I helped to invent it' |language=en |work=[[The Sunday Times]] |url=https://www.thetimes.com/uk/wales/article/larry-sanger-i-wouldnt-trust-wikipedia-and-i-helped-to-invent-it-cflrhmdhx |url-status=live |access-date=August 1, 2021 |archive-url=https://archive.today/20210801095207/https://www.thetimes.co.uk/article/larry-sanger-i-wouldnt-trust-wikipedia-and-i-helped-to-invent-it-cflrhmdhx |archive-date=August 1, 2021}}</ref> === Conservapedia === Ameriški odvetnik in krščanski konservativni aktivist [[Andrew Schlafly]] je leta 2006 ustanovil spletno enciklopedijo z imenom [[Conservapedia]], da bi se uprl temu, kar je zaznal kot levičarsko pristranskost, prisotno na Wikipediji.<ref>{{cite news |last1=Johnson |first1=Bobbie |date=March 1, 2007 |title=Rightwing website challenges 'liberal bias' of Wikipedia |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/technology/2007/mar/01/wikipedia.news |url-status=live |access-date=June 5, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180616103440/https://www.theguardian.com/technology/2007/mar/01/wikipedia.news |archive-date=June 16, 2018}}</ref> Uredniki Conservapedie so sestavili seznam domnevnih primerov levičarske pristranskosti na Wikipediji, vključno s trditvami, da je "protiameriška", "protikrščanska" in "protikapitalistična".<ref>{{Cite news |last=Turner |first=Adam |date=March 5, 2007 |title=Conservapedia aims to set Wikipedia right |work=IT Wire |url=http://www.itwire.com/opinion-and-analysis/seeking-nerdvana/10160-conservapedia-aims-to-set-wikipedia-right |url-status=live |access-date=May 12, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331030927/http://www.itwire.com/opinion-and-analysis/seeking-nerdvana/10160-conservapedia-aims-to-set-wikipedia-right |archive-date=March 31, 2012}}</ref> === Jimmy Wales === Leta 2006 je soustanovitelj Wikipedije [[Jimmy Wales]] dejal:<blockquote>Skupnost Wikipedije je zelo raznolika, od liberalnih do konservativnih, libertarnih in še več. Če bi bila povprečja pomembna, in zaradi narave programske opreme wiki (brez glasovanja) skoraj zagotovo niso, bi rekel, da je skupnost Wikipedije nekoliko bolj liberalna kot povprečno prebivalstvo ZDA, ker smo globalni in je mednarodna skupnost angleško govorečih nekoliko bolj liberalna kot prebivalstvo ZDA. Ni podatkov ali anket, ki bi to potrdile.</blockquote>Leta 2007 je Wales dejal, da trditve o liberalni pristranskosti na Wikipediji "niso podprte z dejstvi".<ref>{{Cite news |first=Andrew |last=Chung |date=March 11, 2007 |title=Conservative wants to set Wikipedia right |language=en-CA |work=[[The Toronto Star]] |url=https://www.thestar.com/news/insight/2007/03/11/conservative_wants_to_set_wikipedia_right.html |access-date=December 16, 2021 |archive-date=July 8, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180708191521/https://www.thestar.com/news/insight/2007/03/11/conservative_wants_to_set_wikipedia_right.html |url-status=live }}</ref> Med polemiko o [[Gamergate|Gamergatu]] leta 2014 je Wales domnevno v odgovoru na elektronsko pošto študenta računalništva, ki je trdil, da Wikipediji popolnoma manjka kakršen koli poskus nevtralnosti glede Gamergata, zapisal: "Zelo težko verjamem, da gre pri Gamergatu 'v resnici za etiko v novinarstvu', ko pa je vsaka moja osebna izkušnja z njim vključevala žalitve, grožnje, doxing itd. s strani ljudi, ki podpirajo Gamergate", in da je bilo gibanje "trajno omadeževano in ugrabljeno s strani peščice ljudi, ki niso to, kar bi si upali".<ref>{{Cite web |last=Van Winkle |first=Dan |date=December 19, 2014 |title=Wikipedia's Jimmy Wales Not Taking Gamergate's Crap |url=https://www.themarysue.com/jimmy-wales-not-taking-gamergate-crap/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303042151/https://www.themarysue.com/jimmy-wales-not-taking-gamergate-crap/ |archive-date=March 3, 2021 |access-date=February 16, 2021 |website=[[The Mary Sue]] |language=en}}</ref> Wales je svoje komentarje v odgovoru na odpor podpornikov Gamergata branil z besedami, da "ne gre za to, v kaj verjame. Gg je znan po nadlegovanju. Ustavite se in razmislite, zakaj."<ref>{{Cite web |last=Nissim |first=Mayer |date=December 20, 2014 |title=Jimmy Wales replies to GamerGate criticism |url=http://www.digitalspy.com/videogames/a617618/wikipedias-jimmy-wales-replies-to-gamergate-criticism/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220710195142/https://www.digitalspy.com/videogames/a617618/wikipedias-jimmy-wales-replies-to-gamergate-criticism/ |archive-date=July 10, 2022 |access-date=July 10, 2022 |website=Digital Spy |language=en-GB}}</ref> V intervjuju z Lexom Fridmanom leta 2023 je Wales na vprašanje, ali ima Wikipedija levo usmerjeno pristranskost, odgovoril:<blockquote>Ja, torej ne mislim tako, ne na splošno. Mislim, da lahko vedno pokažeš na določene vnose in govoriš o določenih pristranskostih, ampak to je del procesa Wikipedije. Vsakdo lahko pride in to izpodbija ter nadaljuje. Ampak na [[Twitter|Twitterju]] precej pogosto opazim nekaj precej resnih obtožb o pristranskosti. In mislim, da tega pravzaprav ne opazim. Temu ne verjamem. In če ljudi vprašaš za primer, se običajno mučijo, odvisno od tega, kdo so in za kaj gre. Torej je zagotovo res, da nekatere ljudi, ki imajo precej obrobna stališča in ki poznajo celoten naval zgodovine v 500 letih, lahko štejemo za genije, ki so prebili pot. Ampak trenutno precej obrobna stališča. In preprosto so nezadovoljni, ker Wikipedija ne poroča o njihovih obrobnih stališčih kot o prevladujočih. In to, mimogrede, sega na vsa področja.</blockquote> == Polemike == === Hrvaška Wikipedija === Med letoma 2011 in 2021 so [[Hrvaška Wikipedija|hrvaško Wikipedijo]] upravljali uporabniki,<ref name="rep2">{{cite web |title=Croatian Wikipedia Disinformation Assessment-2021 – Meta |url=https://meta.wikimedia.org/wiki/Croatian_Wikipedia_Disinformation_Assessment-2021 |access-date=June 14, 2021 |website=Meta Wikimedia |language=en |archive-date=March 14, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220314105125/https://meta.wikimedia.org/wiki/Croatian_Wikipedia_Disinformation_Assessment-2021 |url-status=live }}</ref> kateri so bili skrajno desničarski nacionalisti, ti pa so ponarejali in promovirali pristranske vsebine o različnih temah: [[Fašizem|fašizmu]], [[Hrvaški Srbi|hrvaških Srbih]], pa tudi [[Ustaši|ustaših]] in skupnosti [[LGBT|LGBTQ]].<ref>{{cite web |date=October 18, 2018 |title=Što nas Wikipedia uči o medijskoj pismenosti: Kako su pali Daily Mail, Breitbart i InfoWars |url=https://faktograf.hr/2018/10/18/sto-nas-wikipedia-uci-o-medijskoj-pismenosti-kako-su-pali-daily-mail-breitbart-i-infowars/ |website=Faktograf.hr |language=hr |access-date=December 19, 2023 |archive-date=March 23, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190323105652/https://faktograf.hr/2018/10/18/sto-nas-wikipedia-uci-o-medijskoj-pismenosti-kako-su-pali-daily-mail-breitbart-i-infowars/ |url-status=live }}</ref>Te pristranske ureditve so vključevale zanikanje zgodovine, zanikanje ali zmanjševanje resnosti zločinov in skrajno desničarsko propagando.<ref name="Dewey">{{cite news |last=Dewey |first=Caitlin |date=August 4, 2014 |title=Men's rights activists think a "hateful" feminist conspiracy is ruining Wikipedia |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/news/the-intersect/wp/2014/08/04/mens-rights-activists-think-a-hateful-feminist-conspiracy-is-ruining-wikipedia/ |access-date=April 8, 2020 |archive-date=August 4, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140804220033/https://www.washingtonpost.com/news/the-intersect/wp/2014/08/04/mens-rights-activists-think-a-hateful-feminist-conspiracy-is-ruining-wikipedia/ |url-status=live }}</ref> To skupino urednikov je Wikipedija leta 2021 ustavila in jim onemogočila urejanje,<ref>{{cite news |last=Krnić |first=Lovro |date=March 16, 2021 |title=Početak kraja Endehapedije |language=hr |newspaper=[[Novosti (Croatia)|Novosti]] |url=https://www.portalnovosti.com/pocetak-kraja-endehapedije |access-date=July 10, 2021 |archive-date=May 1, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220501112018/https://www.portalnovosti.com/pocetak-kraja-endehapedije |url-status=live }}</ref> zaradi česar je bila deležna negativnega odziva z strani hrvaške vlade, medijev in zgodovinarjev.<ref name=":0">{{cite news |last=Jarić Dauenahuer |first=Nenad |date=March 23, 2021 |title=Hrvatska Wikipedija konačno prestaje biti ustaško ruglo |language=hr |work=[[Index.hr]] |url=https://www.index.hr/vijesti/clanak/hrvatska-wikipedija-konacno-prestaje-biti-ustasko-ruglo/2262043.aspx |access-date=July 10, 2021 |archive-date=January 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220106085030/https://www.index.hr/vijesti/clanak/hrvatska-wikipedija-konacno-prestaje-biti-ustasko-ruglo/2262043.aspx |url-status=live }}</ref><ref name="index130903">{{cite news |date=September 13, 2013 |title=Jovanovićeva poruka učenicima i studentima: Ne koristite hrvatsku Wikipediju! |language=hr |trans-title=Jovanović's message to pupils and students: Don't use Croatian Wikipedia! |work=[[Index.hr]] |url=https://www.index.hr/vijesti/clanak/jovanoviceva-poruka-ucenicima-i-studentima-ne-koristite-hrvatsku-wikipediju/700302.aspx |access-date=September 13, 2013}}</ref> Kot pomemben dejavnik je bila navedena majhnost hrvaške Wikipedije leta 2013 (466 aktivnih urednikov, od katerih jih je bilo 27 administratorjev). Istega leta je minister za šolstvo [[Željko Jovanović]] študentom svetoval, naj ne uporabljajo hrvaške Wikipedije; zgodovinarji so v vmesnem času priporočili uporabo angleške Wikipedije.<ref name="BIRN">{{cite news |last1=Milekic |first1=Sven |title=How Croatian Wikipedia Made a Concentration Camp Disappear |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/how-croatian-wikipedia-made-a-concentration-camp-disappear-03-23-2018 |access-date=May 26, 2018 |work=[[Balkan Insight]] |date=March 26, 2018 |location=Zagreb |archive-url=https://web.archive.org/web/20180331211903/http://www.balkaninsight.com/en/article/how-croatian-wikipedia-made-a-concentration-camp-disappear-03-23-2018 |archive-date=March 31, 2018 |url-status=live}}</ref> === Angleška Wikipedija === Februarja 2023 sta [[Jan Grabowski]] in [[Shira Klein]] v reviji Journal of Holocaust Research objavila raziskovalni članek, v katerem sta številne urednike angleške Wikipedije obtožila sodelovanja v kampanji za »[promocijo] izkrivljene različice zgodovine na Wikipediji«, pri čemer sta trdila, da njihova dejanja »[prikrivajo] vlogo poljske vpletenosti v [[Holokavst|holokavstu]] in [krepijo] stereotipe o Judih«.<ref name="GK2023">{{Cite journal |last1=Grabowski |first1=Jan |last2=Klein |first2=Shira |date=February 9, 2023 |title=Wikipedia's Intentional Distortion of the History of the Holocaust |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/25785648.2023.2168939 |journal=The Journal of Holocaust Research |volume=37 |issue=2 |language=en |pages=133–190 |doi=10.1080/25785648.2023.2168939 |s2cid=257188267 |quote="In the last decade, a group of committed Wikipedia editors have been promoting a skewed version of history on Wikipedia, one touted by right-wing Polish nationalists, which whitewashes the role of Polish society in the Holocaust and bolsters stereotypes about Jews." |archive-date=May 2, 2023 |access-date=March 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502104706/https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/25785648.2023.2168939 |url-status=live }}</ref><ref name="EliaShalev2023">{{cite news |last1=ELIA-SHALEV |first1=ASAF |title=Wikipedia's 'Supreme Court' tackles alleged conspiracy to distort articles on Holocaust |url=https://www.jpost.com/diaspora/antisemitism/article-733019 |access-date=March 11, 2023 |work=[[The Jerusalem Post]] |date=March 1, 2023 |archive-date=March 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230310231934/https://www.jpost.com/diaspora/antisemitism/article-733019 |url-status=live }}</ref><ref name="Aderet2023">{{cite news |last1=Aderet |first1=Ofer |title='Jews Helped the Germans Out of Revenge or Greed': New Research Documents How Wikipedia Distorts the Holocaust |url=https://www.haaretz.com/israel-news/2023-02-14/ty-article-magazine/.premium/new-research-documents-how-wikipedia-distorts-the-holocaust/00000186-4f0f-d02c-af9e-cfffa9900000 |access-date=March 11, 2023 |work=[[Haaretz]] |date=February 14, 2023 |language=en |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319131437/https://www.haaretz.com/israel-news/2023-02-14/ty-article-magazine/.premium/new-research-documents-how-wikipedia-distorts-the-holocaust/00000186-4f0f-d02c-af9e-cfffa9900000 |url-status=live }}</ref> Arbitražni odbor angleške Wikipedije je nato odprl primer za preiskavo in oceno dejanj urednikov v omenjenih člankih. Odbor je na koncu odločil, da se dvema urednikoma prepove pisanje o tematskih področjih, čeprav je Kleinova predlagana pravna sredstva kritizirala kot »[pomanjkanje] globine in posledic«.<ref>{{Cite web |last=Metzger |first=Cerise Valenzuela |date=May 16, 2023 |title=Ruling on Wikipedia's Distortion of Holocaust History Lacks Depth |url=https://news.chapman.edu/2023/05/15/ruling-on-wikipedias-distortion-of-holocaust-history-lacks-depth/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230527230915/https://news.chapman.edu/2023/05/15/ruling-on-wikipedias-distortion-of-holocaust-history-lacks-depth/ |archive-date=May 27, 2023 |access-date=September 25, 2023 |website=Chapman University |language=en}}</ref> [[Christoph Hube]] in [[Anna Samoilenko]] sta kritizirala Wikipedijo, zlasti angleško različico, zaradi nezadostne zastopanosti nezahodnih tem, ki jih je Samoilenko označila za »evrocentrične«. Anna Samoilenko je dejala, da Wikipedija »ponovno poudarja podobne pristranskosti, ki jih najdemo v 'slonokoščenem stolpu' akademske historiografije«.<ref name="Hube2017">{{cite book |last=Hube |first=Christoph |editor=Barrett, Rick |title=WWW '17 Companion: Proceedings of the 26th International Conference on World Wide Web Companion |publisher=International World Wide Web Conferences Steering Committee |location=Geneva, Switzerland |chapter=Bias in Wikipedia |date=2017 |pages=717–721 |doi=10.1145/3041021.3053375 |isbn=978-1-4503-4914-7 |s2cid=10472970}}</ref><ref name="Samoilenko">{{cite thesis |last1=Samoilenko |first1=Anna |title=Cultural neighbourhoods, or approaches to quantifying cultural contextualisation in multilingual knowledge repository Wikipedia |url=https://kola.opus.hbz-nrw.de/files/2206/dissertation_Anna_Samoilenko.pdf |publisher=[[University of Koblenz]] |access-date=January 30, 2024 }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Japonska Wikipedija === Številni znanstveniki so kritizirali več člankov na [[Japonska Wikipedija|japonski Wikipediji]] zaradi njihovega opisa različnih dogodkov [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], vključno s članki o [[Pokol v Nanjingu|pokolu v Nanjingu]], enoti 731 in tolažilnih ženskah.<ref>{{Cite book |last=Schneider |first=Florian |url=https://books.google.com/books?id=DXBoDwAAQBAJ |title=China's Digital Nationalism |date=August 16, 2018 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-087681-4 |pages=123–124 |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Gustafsson |first=Karl |date=July 18, 2019 |title=International reconciliation on the Internet? Ontological security, attribution and the construction of war memory narratives in Wikipedia |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0047117819864410 |journal=International Relations |language=en |volume=34 |issue=1 |pages=3–24 |doi=10.1177/0047117819864410 |s2cid=200020669}}</ref><ref name="YumikoSatoSlate">{{Cite web |last=Sato |first=Yumiko |date=March 19, 2021 |title=Non-English Editions of Wikipedia Have a Misinformation Problem |url=https://slate.com/technology/2021/03/japanese-wikipedia-misinformation-non-english-editions.html |access-date=August 23, 2021 |website=[[Slate (magazine)|Slate]] |archive-date=August 25, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230825194500/https://slate.com/technology/2021/03/japanese-wikipedia-misinformation-non-english-editions.html |url-status=live }}</ref><ref name="YumikoSatoJournal">{{Cite web |last=Sato |first=Yumiko |date=January 9, 2021 |script-title=ja:日本語版ウィキペディアで「歴史修正主義」が広がる理由と解決策 |trans-title=Reasons Why "Historical Revisionism" is Widespread on Japanese Wikipedia and Solutions for It |url=https://yumikosato.com/2021/01/09/japanese-wikipedia/ |access-date=August 23, 2021 |website=Yumiko Sato's Music Therapy Journal |language=Japanese |archive-date=August 6, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210806005724/https://yumikosato.com/2021/01/09/japanese-wikipedia/ |url-status=live }}</ref> === Španska Wikipedija === Leta 2022 je več konservativnih kulturnih in političnih osebnosti iz [[Španija|Španije]] objavilo manifest, v katerem so zapisali, da gre za »pomanjkanje nevtralnosti in ... očitno politično pristranskost v španski Wikipediji«, in trdili, da [[Španska Wikipedija|špansko Wikipedijo]] »urejajo ljudje, ki se skrivajo za anonimnimi uredniškimi računi in izkoriščajo priložnost za [[politični aktivizem]], bodisi z dodajanjem napačnih ali lažnih podatkov, bodisi z izbiranjem novic iz medijev z jasno politično in ideološko pristranskostjo, ki se nanašajo na kontroverzne, izkrivljene, zahrbtne ali netočne informacije«. Manifest so med drugim podpisali [[Juan Carlos Girauta]], [[Álvaro Vargas Llosa]], [[Cayetana Álvarez de Toledo]], [[Joaquín Leguina]], [[Albert Rivera (politik)|Albert Rivera]], [[Daniel Lacalle]] in [[Toni Cantó]].<ref name="ABC">{{Cite web |date=September 16, 2022 |title=Denuncian el sesgo político encubierto de Wikipedia en español |url=https://www.abc.es/cultura/denuncian-activismo-politico-encubierto-wikipedia-espanol-20220916095808-nt.html |access-date=September 20, 2022 |website=[[American Broadcasting Company|ABC]] |language=es |archive-date=September 18, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220918121905/https://www.abc.es/cultura/denuncian-activismo-politico-encubierto-wikipedia-espanol-20220916095808-nt.html |url-status=live }}</ref> Španska Wikipedija je bila deležna kritik tudi zaradi zelo pristransko napisanega članka o argentinski predsednici [[Cristina Kirchner|Cristini Kirchner]].<ref name="LA NACION 2020">{{cite web |title=Wikipedia. La tendencia prokirchnerista que esconde la enciclopedia virtual |website=[[La Nación]] |date=May 20, 2020 |url=https://www.lanacion.com.ar/economia/wikipedia-la-tendencia-prokirchnerista-esconde-enciclopedia-virtual-nid2367179/ |language=es |access-date=March 5, 2022 |archive-date=March 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305195226/https://www.lanacion.com.ar/economia/wikipedia-la-tendencia-prokirchnerista-esconde-enciclopedia-virtual-nid2367179/ |url-status=live }}</ref><ref name="Fontevecchia 2020">{{cite web |last=Fontevecchia |first=Agustino |title=Cristina vs. Google and the invisible battle for Wikipedia |website=[[Buenos Aires Times]] |date=August 8, 2020 |url=https://www.batimes.com.ar/news/opinion-and-analysis/cristina-vs-google-and-the-invisible-battle-for-wikipedia.phtml |access-date=March 5, 2022 |archive-date=March 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305195223/https://www.batimes.com.ar/news/opinion-and-analysis/cristina-vs-google-and-the-invisible-battle-for-wikipedia.phtml |url-status=live }}</ref><ref name="LA NACION 2021">{{cite web |title=¿Kirchnerpedia? La militancia copó las definiciones políticas de Wikipedia |website=[[La Nación]] |date=July 22, 2021 |url=https://www.lanacion.com.ar/ideas/kirchnerpedia-la-militancia-copo-las-definiciones-politicas-de-wikipedia-nid12032021/ |language=es |access-date=March 5, 2022 |archive-date=March 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305195224/https://www.lanacion.com.ar/ideas/kirchnerpedia-la-militancia-copo-las-definiciones-politicas-de-wikipedia-nid12032021/ |url-status=live }}</ref> V članku iz julija 2022 je [[Claudia Peiró]] iz [[Infobae]] kritizirala urejanje v članku o [[Kuba|Kubi]] na španski Wikipediji, ker so uporabniki Kubo opisali kot »demokratično državo brez strank« s »svobodnim, neposrednim in tajnim glasovanjem«.<ref>{{Cite news |title=Insólita definición de la Wikipedia sobre el régimen de Cuba: "Estado unipartidista convencional" y "democracia sin partidos" |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2022/07/14/insolita-definicion-de-la-wikipedia-sobre-el-regimen-de-cuba-estado-unipartidista-convencional-y-democracia-sin-partidos/ |last=Peiró |first=Claudia |date=July 14, 2022 |access-date=June 29, 2023 |work=[[Infobae]] |language=Spanish}}</ref> === Kampanja CAMERA === Aprila 2008 je The Electronic Intifada objavila članek z e-poštnimi sporočili, ki so si jih izmenjali člani Odbora za natančnost poročanja o [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Amerika|Ameriki]] (CAMERA). Navedeni namen skupine je bil pomagati preprečiti, da bi urejanja na Wikipediji, povezana z [[Izrael|Izraelom]], razveljavljali in cenzurirali protiizraelski uredniki.<ref name=BostGlobe>{{cite web |url=http://www.boston.com/lifestyle/articles/2008/05/03/war_of_the_virtual_wiki_worlds/ |title=War of the virtual Wiki-worlds |work=[[The Boston Globe]] |access-date=May 4, 2008 |date=May 3, 2008 |last=Beam |first=Alex |quote=In what was probably not a very smart idea, Gilead Ini, a senior research analyst for CAMERA, put out an e-mail call for 10 volunteers "to help us keep Israel-related entries on Wikipedia from becoming tainted by anti-Israel editors". [...] More than 50 sympathizers answered the call, and Ini put his campaign into motion. <br /> In follow-up e-mails to his recruits, Ini emphasized the secrecy of the campaign: "There is no need to advertise the fact that we have these group discussions", he wrote. "Anti-Israel editors will seize on anything to try to discredit people who attempt to challenge their problematic assertions, and will be all too happy to pretend, and announce, that a 'Zionist' cabal . . . is trying to hijack Wikipedia." <br /> [...] Someone leaked four weeks' worth of communications from within Ini's organization, and the quotes weren't pretty. Describing the Wiki-campaign, a member of Ini's corps writes, "We will go to war after we have built an army, equipped [sic] it, trained." There is also some back-and-forth about the need to become Wikipedia administrators, to better influence the encyclopedia's articles. |archive-url=https://web.archive.org/web/20090101100146/http://www.boston.com/lifestyle/articles/2008/05/03/war_of_the_virtual_wiki_worlds/ |url-status=live |archive-date=January 1, 2009}}</ref><ref name="McElroy">{{cite news |last1=McElroy |first1=Damien |title=Israeli battles rage on Wikipedia |url=http://www.telegraph.co.uk/news/1934857/Israeli-battles-rage-on-Wikipedia.html |access-date=April 5, 2021 |work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]] |date=May 7, 2008 |archive-url=https://archive.today/20080509185630/http://www.telegraph.co.uk/news/1934857/Israeli-battles-rage-on-Wikipedia.html |archive-date=May 9, 2008 |url-status=unfit}}{{cbignore|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Pet uporabnikov Wikipedije, ki so sodelovali v kampanji CAMERA, so sankcionirali arbitri angleške Wikipedije, ki so zapisali, da je odprta narava projekta "v osnovi nezdružljiva z ustanovitvijo zasebne skupine za prikrito usklajevanje urejanja s strani ideološko podobno mislečih posameznikov".<ref name="McElroy"/> == Glej tudi == * [[Vandalizem v Wikipediji|Vandalizem na Wikipediji]] * [[Zgodovina Wikipedije]] * [[Zanesljivost Wikipedije]] * [[Kritike Wikipedije]] == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite journal |last1=Margolin |first1=Drew B. |last2=Goodman |first2=Sasha |last3=Keegan |first3=Brian |last4=Lin |first4=Yu-Ru |last5=Lazer |first5=David |title=Wiki-worthy: collective judgment of candidate notability |journal=Information, Communication & Society |date=August 5, 2015 |volume=19 |issue=8 |pages=1029–1045 |doi=10.1080/1369118X.2015.1069871 |s2cid=55283904}} {{Fundacija Wikimedia}} [[Kategorija:Zanesljivost Wikipedije]] [[Kategorija:Wikipedija]] [[Kategorija:Zgodovina Wikipedije]] [[Kategorija:Kritike Wikipedije]] azg0br265raaetpv7nx0b6jn04frn7h 118 584108 6688900 6688485 2026-06-13T17:44:33Z Raprep 220594 urejanje besedila in virov 6688900 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze (nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974)) pred in po plebiscitu.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS pa je začelo oborožen spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]] in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nimata pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni intervenirala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem brezpogojnem (pridruženem?) članstvu v ES – če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES RS in RH niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^Repe:81 V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je streljanje pri Pogancih začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^Repe:286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A [[:hr:Veljko_Kadijević|Kadijević]] je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.^{Nikolić,Petrović:61}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;}^Utenkar}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 8voi51c661xiw7sc8d34146relg06r2 0 586847 6689034 6615092 2026-06-14T03:08:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689034 wikitext text/x-wiki [[Slika:Apachean ca.18-century.png|thumb|Območja plemenskih skupin Apačev (18. stoletje) in Navajev: '''Ch''' – [[Chiricahua Apači]], '''M''' – [[Mescalero Apači]], '''J''' – Jicarilla, '''L''' – [[Lipan Apači]], '''Pl''' – [[Kiowa Apači|Kiowa Apači (Plains Apači)]], '''WA''' – [[Zahodni Apači]], '''N''' – [[Navajo|Diné]] (Navajo)]] '''Jicarilla Apači''' ali '''Jicarilla''' (angleška izgovorjava: „Hee-ka-re-a“ ali „hick-ah-REE-uh“,<ref>{{Internetquelle |url=http://encyclopediaofsantafe.com/pages/words/jicarilla.html |titel=How to pronunce Jicarilla |werk=encyclopediaofsantafe.com |sprache=en |abruf=1970-01-01 |abruf-verborgen=1 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20131105142000/http://encyclopediaofsantafe.com/pages/words/jicarilla.html |archiv-datum=2013-11-05 }} {{Navedi splet |url=http://encyclopediaofsantafe.com/pages/words/jicarilla.html |title=arhivska kopija |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2013-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131105142000/http://encyclopediaofsantafe.com/pages/words/jicarilla.html |url-status=bot: unknown }}</ref> špansko: „majhen koš“), uradno danes '''Jicarilla Apache Nation''',<ref>[http://www.jicarillaonline.com/ Domača stran Jicarilla Apache Nation]</ref> so plemenska skupina]] [[Apači|Apačev]] na jugozahodu Združenih držav Amerike in kulturno – skupaj z [[Mescalero Apači]], [[Chiricahua Apači]], [[Lipan Apači]] in [[Kiowa Apači|Kiowa Apači (Plains Apači)]] – spadajo med vzhodne Apače (angleško ''Eastern Apache''). Danes živi približno 3.403 članov plemena<ref>[http://www.bia.gov/WhoWeAre/RegionalOffices/Southwest/WeAre/Jicarilla/index.htm INDIAN AFFAIRS – Jicarilla Agency]</ref> kot ''federally recognized tribe'' v približno 2.920 [[km²]] velikem rezervatu Jicarilla severozahodno od Santa Feja v Novi Mehiki z upravnim sedežem v Dulce (New Mexico), čeprav je njihovo tradicionalno plemensko ozemlje prvotno obsegalo približno 200.000 km² (50 milijonov [[Aker|akrov]])<ref>{{Webarchiv |url=http://www.jicarillaonline.com/History/jic_apachehistory.html |wayback=20140223190405 |text=The Jicarillas – A Resourceful People}}</ref>. == Jezik == Njihov jezik, '''Jicarilla''' ali '''Abáachi''', '''Abáachi mizaa''', spada – skupaj z Lipan Apache in Plains Apache (Kiowa Apache ali Naishan) – v vzhodno vejo južnoatapaskih [[Athapaskan|apaških jezikov]] [[Athapaskan|atapaškega jezika]]. Po Hoijerju in Oplerju pa se Plains Apači tako močno razlikuje od vseh apaških jezikov, da slednji skupaj tvorijo jugozahodno skupino, jezik Kiowa Apači pa kot ''edini'' član tvori tako imenovano Plains skupino. [[Slika:Apachean present.png|thumb|Današnji rezervati Zahodnih Apačev (rdeče), Mescalerov (vključno s Chiricahua in Lipan) (zeleno), Jicarillov (vijolično), Chiricahua (modro), Kiowa-Apačev (Plains Apache) (vključno z Lipan) (rjavo) in Diné (Navajo) (oranžno) na jugozahodu ZDA]] Leta 1990 je od približno 1.800 Jicarillov še 812 govorilo svoj materni jezik; po popisu iz leta [[2000]] je bilo še približno 300 maternih govorcev in približno enako število (ali nekaj več) tako imenovanih ''polgovorcev / semi-speakers'', ki jezik sicer razumejo, vendar ga redko uporabljajo v vsakdanjem življenju, če pa ga uporabljajo, potem z „napakami“, ki jih materni govorec takoj opazi (Victor Golla, Atlas of the World’s Languages 2007). Tudi leta 2010 je jezik z le še približno 300 maternih govorcev in približno 300 polgovorcev veljal za „varno ogroženega“ oziroma „resno ogroženega“ med ogroženimi jeziki, saj zaradi pretekle jezikovne politike Združenih držav Amerike večina Jicarillov po jezikovni spremembi na prevladujoči večinski jezik danes v vsakdanjem življenju večinoma uporablja ameriško angleščino. S tem je, kot mnogi drugi manjšinski jeziki, ogrožen z izumrtjem.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.endangeredlanguages.com/lang/2299 |title=Endangered Languages Project Jicarilla Apache |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2025-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250613154455/https://www.endangeredlanguages.com/lang/2299 |url-status=dead }}</ref> == Imena == Jicarilla so se sami imenovali '''T'Inde''', '''Dinde''' ali '''Didé'''<ref>{{Navedi splet |url=https://vocab.panlex.org/apj-000/eng-000 |title=PanLex Abáachi mizaa Vocabulary |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2024-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241130233005/https://vocab.panlex.org/apj-000/eng-000 |url-status=dead }}</ref>, kar dobesedno pomeni preprosto „oseba“ ali „ljudstvo“;<ref>[http://www.everyculture.com/North-America/Jicarilla-Orientation.html Jicarilla – Orientation]</ref> poleg tega so se imenovali tudi '''Haisndayin''' („ljudstvo, ki je prišlo iz podzemlja“) ali '''Ha'Nas Zani''' („tisti, ki so se pojavili“), saj so verjeli, da so edini potomci prvih ljudi, ki so prišli iz podzemlja na Zemljo. Danes pa se večinoma imenujejo v angleščini '''''[[Apači|Apache (Apači)]]''''' ali kot '''''Abáachi''''', prilagoditev angleškega/španskega izraza. Sorodni – vendar večinoma sovražni – [[Navajo|Diné]] (Navajo) na zahodu ter prav tako sovražni [[Mescalero Apači]] na jugu in [[Lipan Apači]] na vzhodu so Jicarille imenovali '''''Kinya-Inde''''' („ljudstvo, ki živi v ''stalnih'' hišah“); večinoma pa so jih Diné (Navajo) imenovali '''''Beehai''''' („Vedno zimski ljudje“).<ref>Laurance D. Linford: ''Tony Hillerman's Navajoland.'' Verlag B&T, 2001, ISBN 0-87480-698-4. (angl.)</ref> Druga imena za Jicarilla Apache: ''Vaquero Apache ali Vaqueros, Querechos, Carlanes, Calchufines, Apaches de Cuartelejo, Quinia Apache (španska prilagoditev Kinya-Inde),<ref>{{Webarchiv|url=https://www.utexas.edu/law/centers/humanrights/borderwall/communities/indigenous-Anthropological-Report-on-the-Cuelcahen-Nde-Lipan-Apaches-of-Texas.pdf |wayback=20110408110621 |text=''Anthropological-Report on the Cuelcahen Nde Lipan Apaches of Texas.''}} S. 100.</ref> Llañeros.'' == Življenjski prostor == Jicarille so živeli kot polnomadi od poljedelstva, nabiranja divjih rastlin in lova na severovzhodu [[Nova Mehika|Nove Mehike]], na jugu [[Kolorado|Kolorada]], na severozahodu [[Teksas]]a ter v [[Nebraska|Nebraski]] in [[Kansas|Kansasu]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] pa so Jicarille [[Komanči|Komanči]] in [[Ute|Ute]] izrinili iz [[Veliko nižavje|planjav]], prečkali [[Rio Grande]] in poiskali zatočišče v gorah Nove Mehike in Kolorada ter pri [[Pueblo kultura|Pueblih]]. Nekatere skupine na vzhodu Kolorada, Nove Mehike, na severozahodu Teksasa ter na zahodu Oklahome so še naprej lovile in hodile na planjave na lov na bizone. Po izročilu Jicarill je njihovo deželo omejevalo štiri svete reke: [[Arkansas (reka)|Arkansas]], [[Canadian|Canadian]], [[Rio Grande]] ter Rio Pecos. Danes živijo v rezervatu Jicarilla, ki meri približno 2.920 km² in leži severozahodno od Santa Feja v Novi Mehiki. == Skupine Jicarill == Jicarille so se po letu 1750, po skoraj popolni izgubi svojih planinskih območij Komančem, kulturno in geografsko razdelili v dve ''skupini'' ([[slovenščina|angleško]] „[[Ljudstvo|plemenski skupini]]“) in postali zavezniki [[Pueblo kultura|severnih ljudstev Pueblo]] ter dveh skupin [[Ute|južnih Utejev]], svojih nekdanjih sovražnikov: * '''Olleros''' (špansko: „lončarji“) ali '''Sáidìndé''', '''Saitinde''' („peščeno ljudstvo“ ali „ljudstvo peščenih gora“),<ref>[https://www-personal.umich.edu/~sarhaus/courses/NRE501_W1999/FINAL/BEISELT/Jicarilla99/photo.htm Jicarilla History]</ref> tudi '''Hoyeros''' („ljudstvo ''gozdnatih'' gorskih dolin“), tudi '''Northern Jicarilla''' („severni Jicarilla“): so živeli v [[Skalno gorovje|Skalnem gorovju]] večinoma zahodno od [[Rio Grande]] v Novi Mehiki in Koloradu poiskali zatočišče pri stalno naseljenih ljudstvih Pueblo Taos in Picuris (in kasneje Špancih) ter od njih prevzeli lončarstvo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jicarillaapachepottery.com/index.html |title=Jicarilla Apache pottery |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2016-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160810124904/http://www.jicarillaapachepottery.com/index.html |url-status=dead }}</ref> in poljedelstvo,<ref>{{Webarchiv |url=http://riograndenha.com/native-heritage.html |wayback=20131022211542 |text=Northern Rio Grande National Heritage Area – Native Heritage}}</ref> imeli so pomembne nasade ob [[Arkansas (reka)|Arkansas reki]], njegovih pritokih Rio Chama, [[Canadian|Canadian reki]] in ob zgornjem toku reke San Juan River so se kmalu delno naselili v vaseh tipa [[Pueblo|pueblo]] v dolini Taos in dolini reke Chama – kot je Ranchos de Taos blizu Sangre de Cristo Range<ref>{{Webarchiv |url=http://www.seiselt.com/gradstuds/Albert%20Gonzalez/AG_MA_Thesis.pdf |wayback=20140201220501 |text=THE HISTORY AND ARCHAEOLOGY OF THE EIGHTEENTH-CENTURY COMMUNITY AT RANCHOS DE TAOS, NEW MEXICO, Jicarilla Resettlement in the Taos Valley}}</ref><ref>{{Toter Link|date= 2017-11-16| url=http://research.wsulibs.wsu.edu/jspui/bitstream/2376/549/1/B_Wazaney_072206.pdf |text=''This Land is Your Land, This is Mine: The Socioeconomic Implications of Land Use Among the Jicarilla Apache and Arden Communities.''}}</ref> so bili najdeni južno do območja okoli Santa Fe (Nova Mehika), tako da so lahko – poleg lova – dopolnjevali svoje preživetje s prodajo glinenih in pletenih izdelkov ter kmetijskih pridelkov – nekateri Olleros pa so ostali [[nomadi|polnomadi]] in so se umaknili globlje v gore – npr. v San Juan Mountains; najbližji zavezniki so bili [[Ute#Južni_Ute|Kahpota (Capote) Band južnih Utejev]]<ref>{{Webarchiv|url=http://historytogo.utah.gov/people/ethnic_cultures/the_history_of_utahs_american_indians/chapter5.html |wayback=20160508235935 |text=The Northern Utes of Utah |archiv-bot=2022-03-04 00:09:42 InternetArchiveBot }}</ref> ter ljudstva Pueblo iz Ohkay Owingeh (San Juan) in iz Santa Clara (6 lokalnih skupin) : James Mooney je (1897) lahko identificiral še dve lokalni skupini: :: '''''Dachizhozhin''''' ali '''''Nachizhozihn''''' („uporniki“, „odpadniki“) (na območju San Juan Mountains, Tusas Range, v dolini Chama ter na območju današnje rezervacije Jicarilla) in :: '''''Saitinde'''''<ref>{{Webarchiv |url=http://www.ausbcomp.com/redman/jicarilla.htm |wayback=20140220025823 |text=''Jicarilla Apache: Tinde – Identity.''}}</ref><ref>[https://www.academia.edu/439605/The_Jicarilla_Apaches_and_the_Archaeology_of_the_Taos_Region The Jicarilla Apaches and the Archaeology of the Taos Regionmore]</ref> (območje okoli današnje Española v Rio Arriba okroju ob Rio Grande, Rio Chama in Rio Santa Cruz v gorovju Jemez in |gorovju Sangre De Cristo na severu Nove Mehike) * '''Llañeros''' (špansko: „prebivalci ravnic“) ali '''Gùgàhén''', '''Gulgahén''', '''Guhlkainde''', '''Kolkhahin''' („ljudstvo na ravnicah“), tudi '''Eastern Jicarilla''' („vzhodni Jicarilla“) : so še naprej živeli kot [[nomadi]] vzhodno od Rio Grande na južnih ravnicah od današnjega Trinidad (Kolorado) ob reki Purgatoire na jugovzhodu [[kolorado|Kolorada]] južno do [[Las Vegas|Las Vegasa]] ob reki Gallinas na severovzhodu Nove Mehike – kjer so se začela plemenska ozemlja [[mescalero Apači|Mescalero Apačev]], so se za [[Ameriški bizon|lov na bizone]] potepali vzhodno do Teksas Panhandla in Oklahoma Panhandla ob zgornjem toku rek [[Canadian]] in [[Cimarron]] v tipijih (imenovanih ''kozhan''), pozimi so živeli v gorah med reko Canadian in Rio Grande, taborili in trgovali blizu Picuris Pueblo, Pecos Pueblo in Taos Pueblo; najbližji zavezniki so bili [[Ute#Južni_Ute|Mahgrahch (Muache) Band južnih Utejev]] ali ''Taos-Ute'' ter ljudstva Pueblo iz Taos in Picuris. (8 lokalnih skupin) : James Mooney je (1897) lahko identificiral še tri lokalne skupine:<ref>Bernice Sunday Eiselt: The emergence of Jicarilla Apache enclave economy during the 19th century in Northern New Mexico, Band 1, University of Michigan., 2006.</ref> :: Apatsiltizhihi („Črni Apači“) (območje okoli današnje More v Novi Mehiki v okrožju Mora na severovzhodu Nove Mehike), :: Golkahin (ob [[Canadian|reki Canadian]] in vzhodno od Manzana v okrožju Torrance do bazena Galisteo na severovzhodu Nove Mehike, okrožje reke Canadian in Manzano) in :: Ketsilind („Ljudje iz ruševin Rio Chiquito“, južno od Taosa) (območje okoli parka Ute in Cimarrona ter Ocate in vrha Ocate v okrožju Colfax, okrožje reke Cimarron) Skupaj z [[Ute#Južni_Ute|Južnimi Uti]] in tako imenovanimi Osmimi severnimi indijanskimi [[Pueblo kultura|Puebli]] (Nambé, Ohkay Owingeh (San Juan), Picuris, Pojoaque, San Ildefonso, Santa Clara, Taos in Tesuque) ter [[Španci]] so se Olleros in Llañeros borili proti plemenom [[Veliko nižavje|Južnih ravnic]], ki so jih imenovali Inda („sovražniki“) – sovražnimi [[Komanči]], [[Kiowa]]mi, [[Kiowa Apači]], Južnim [[Arapaho|Arapahi]] in Južnimi [[Šajeni]]. == Sociopolitična organizacija == Kot večina [[Apači|Apačev]], Jicarilla Apači niso bili centralno organizirani in niso poznali centralne avtoritete, kot je poglavarstvo nad celotnim plemenom ali za dve skupini. Najmanjša organizacijska enota je bila ožja družina, ki je prebivala v wickiupu ali tipiju (imenovanem kowa), ki je skupaj z drugimi večinoma sorodnimi kowami (ožjimi družinami) tvorila matrilokalno in matrilinearno razširjeno družino (imenovano Gotah, angl.: Extended family). Te razširjene družine so sestavljale stari starši, starši, neporočeni sinovi, poročene hčere ter njihovi možje in otroci; posamezne kowe ožjih družin posamezne Gotah so se večinoma osredotočale na enem mestu. V naselju (špan.: ranchería) je lahko živelo več ali samo ena velika močna Gotah. Ker so bile družine organizirane tako matrilokalno kot matrilinearno, je moral bodoči mož zapustiti svojo družino in se preseliti k družini svoje žene. Poleg tega se je od njega pričakovalo, da bo skrbel za celotno Gotah svoje žene. Ker so otroci iz te zveze po dednem pravu in socialno pripadali družini (liniji) žene, je imel stric po materini strani posebno močno besedo in odgovornost pri vzgoji otrok. Če je njegova žena umrla, se je od vdovca pričakovalo, da se bo poročil z neporočeno ali že ovdovelo sestro svoje žene (sororat); tako je bil še naprej vezan na družino kot delovna sila in zaščitnik. Če pa bi zakon propadel (kar ni bilo tako redko in se je lahko zgodilo z obeh strani), je moral moški zapustiti ženo in njeno Gotah ter se pridružiti drugi skupini – otroci pa so ostali pri družini njegove nekdanje žene. Več večinoma sorodnih Gotah (razširjenih družin) je nato tvorilo lokalne skupine (angl. local groups ali local bands), ki so si skupaj lastile lovna in nabiralna območja. Zlasti poleti (za organizacijo lova in nabiranje divjih sadežev, divjih rastlin in korenin), jeseni (za predelavo in konzerviranje uplenjene divjačine ter nabranih jagod in rastlin) in pozimi (za medsebojno zaščito ter zaradi kulturnih/verskih obredov) so se posamezne lokalne skupine zbirale. Lokalne skupine – včasih tudi posamezne velike Gotah – so (večinoma spomladi in pozno jeseni) izvajale tudi roparske pohode ali tako imenovane raids (v apaščini imenovane 'to search out enemy property') proti sovražnim plemenom, Špancem, Mehičanom in Američanom. Te akcije so običajno vključevale med 10 in 30 bojevnikov pod vodstvom uglednega bojevnika, ki ni nujno moral biti poglavar; večinoma je vodja roparskega ali vojnega pohoda po mnenju Apačev imel posebne duhovne moči in sposobnosti, ki so ga za to usposabljale. Če je bil vodja imenovan le na podlagi svojega značaja, vojaških izkušenj, daljnovidnosti in avtoritete ter ni imel posebne moči, se mu je običajno pridružil šaman. Mnogi slavni apaški vodje so bili zato tudi šamani (glej Geronimo) ali so imeli posebne moči ali vpliv (glej Nana (poglavar)). Najvišjo organizacijsko in politično enoto sta nazadnje predstavljali dve geografsko-kulturni skupini (bands) – Olleros in Llañeros, ki sta vsaka sestavljali iz več lokalnih skupin. Če je bil načrtovan velik vojni pohod ali pomembno obredno srečanje ali slovesnost, so se zbrale vse lokalne skupine posameznih skupin (bands). Maščevalni in vojni pohodi (v apaščini imenovani 'to take death from an enemy'), da bi se maščevali za pretrpeli sovražni napad ali da bi maščevali bojevnike, ubite med roparskim pohodom, so pogosto lahko vključevali med 100 in 200 bojevnikov; te so običajno izvajale ena ali več lokalnih skupin (redko celotna skupina). Za razliko od roparskih pohodov je bil tukaj cilj ubiti ali ugrabiti čim več sovražnikov; vojne pohode so poleg tega večinoma vodili poglavarji ali šamani. == Zgodovina in način življenja == [[Slika:Chief Garfield - Jicarilla, 1904.jpg|thumb|Poglavar Garfield, 1904 (fotografija Edward Curtis)]] [[Slika:Edward S. Curtis Collection People 041.jpg|thumb|Dekle Jicarilla, 1907 (fotografija Edward Curtis)]] [[Slika:A Jicarilla Man, 1904, Edward S. Curtis (sepia restored).jpg|thumb|Moški Jicarilla, 1904 (fotografija Edward Curtis)]] === Način življenja === Bolj kot drugi [[Apači]] so bili Jicarilla zaznamovani tako s kulturo Pueblo kot tudi s kulturo prerijskih Indijancev. Pri tem so Ollerosi od Pueblov prevzeli ustaljen, na poljedelstvu temelječ način življenja ter lončarstvo in številne druge umetniške spretnosti. Ollerosi so na svojih poljih, včasih z namakalnimi sistemi, gojili različne plodove, kot so [[buče]], [[melona]], [[fižol]], [[grah]], [[tobak]], [[koruza]] in kasneje, s posredovanjem Špancev, [[pšenica]]. Najpomembnejša rastlina, koruza, je bila nanizana na vrvice, posušena in zakopana v shrambah, da bi služila kot hrana za zimo in za novo setev spomladi. Največja polja so se razprostirala vzdolž zgornjega toka reke Arkansas. Jeffrey D. Carlisle: ''Spanish Relations with the Apache Nations east of the Rio Grande.'' University of North Texas, maj 2001, OCLC 50632116, str. 24. Kot drugi Apači so tudi Ollerosi nosili lase, zvezane nazaj s krpo (bandera) in dolge do ramen. Na vojnih pohodih so pogosto nosili tudi majhno, z vezeninami okrašeno usnjeno kapo z orlovimi ali puranjimi peresi (podobno vojnim kapam [Zahodni Apači|Zahodnih Apačev]] in [[Chiricahua Apači|Chiricahua Apačev]]). Llañeros pa so prevzeli številne kulturne vidike indijancev s prerij, kot so osebno individualno iskanje vizije, vojni in zmagovalni ples, tipi (vendar le v lovski sezoni) nosili so gamaše in vojno pokrivalo, običajno na prerijah (čeprav to nikakor ni bilo tako razkošno kot tisto pri [[Sioux|Lakotah]] ali [[Šajeni]]h). Obe skupini sta nosili nizke mokasine, značilne za prerije. Obe skupini Jicarilla sta se redno srečevali, da bi si izmenjevali blago in izvajali skupne roparske in vojne pohode. Olleros so dobavljali poljščine in lončarske izdelke, Llañeros pa antilopino in bizonsko meso ter kože. Pri vojaških podvigih so pogosto prevzeli vodstvo "divji sorodniki", Llañeros, saj so bili izkušeni v nenehnih bojih za premoč na prerijah, ki so jih [[Komanči]] imeli za svoja lovišča. V obeh skupinah je bila običajna bivališča wickiup, kupolasta koča, prekrita z lubjem, slamo ali (v hladnem vremenu) kožami. === Zgodovina === Polnomadske skupine Jicarilla na [[Veliko nižavje|Velikih prerijah]], ki so bile zaradi sezonskega kmetovanja dlje časa vezane na eno mesto, so bile zato lažje najdljive in bolj nezaščitene pred morebitnimi sovražniki. Z uvedbo konja so različne skupine Jicarilla, Mescalero in Lipan znatno razširile Apacherijo proti vzhodu in jugu, njihovi vojni in roparski pohodi proti ustaljenim prerijskim plemenom [[Wichita]], [[Pawnee]], [[Caddo]], Jumano in drugim plemenom pa so jih naredili za sovražnike skoraj vseh plemen južnih prerij. Kmalu so vzhodni Apači nadzorovali lov, trgovino in trgovino s sužnji na prerijah. Ko pa so v 18. stoletju jahači Komanči v zavezništvu z Uti iz Kolorada v hitrih roparskih napadih na Apače, vezane na svoja polja, nenehno uničevali posamezne rančerije Apačev (ali kradli njihove črede konj), jih mobilni Komanči in Uti niso mogli dovolj hitro zasledovati ali najti v prostranstvih prerij. Kot mnoga plemena na jugozahodu so bile različne skupine Apačev vzdržljivi, hitri tekači ter izjemno nezahtevni, trdi in potrpežljivi bojevniki, vendar se nikoli niso razvili v izjemne jahače, saj jim je konj v stiski služil tudi kot hrana (razvili so celo posebno naklonjenost do konjskega mesa). Komanči pa so postali najboljši konjeniški bojevniki celotnih prerij in najbolj prebrisani tatovi konj. Kmalu so imele komanške skupine na stotine konj v svojih taboriščih in celo uspehe pri vzreji, kar Apačem nikoli ni uspelo. Poleg tega so se Komanči zelo hitro postavili za zaščitno silo plemen, ki so jih Apači napadali in ropali in tako niso imeli le hitrosti, temveč tudi večje število bojevnikov na svoji strani. Zaradi španske prepovedi dajanja orožja Indijancem [[Apači]] niso imeli neposrednega dostopa do orožja, razen z ropom ali nezakonito trgovino s teksaškimi obalnimi plemeni. Komanči pa so dobivali orožje in druge koristne dobrine prek Caddo in Wichita ter Pawnee, ki so imeli neposreden dostop do trgovskih postojank Francozov v Louisiani. Okoli leta 1710 so se morale prve skupine Jicarilla iz Nebraske in Kansasa umakniti južno od [[Arkansas (reka)|reke Arkansas]]. Okoli leta 1740 so večina Jicarilla in Mescalero zapustili južne prerije in poiskali zatočišče v gorah Nove Mehike in Kolorada. Vzhodna skupina, Llanero so ohranili nomadski način življenja in še naprej tavali po ravnicah vzhodne Nove Mehike, Kolorada in severozahodnega Teksasa ter tam lovili bizone. Vzhodna Apačerija je zdaj skoraj v celoti postala Komančerija. Leta 1773 so Španci ustanovili misijo pri Taosu, da bi pokristjanili Jicarille. Kmalu so opustili ta prizadevanja, saj so Indijanci zavračali ustaljeno življenje pod španskimi zakoni. Ko so Španci leta 1785 in 1786 v San Antoniu in Santa Feju sklenili zavezništvo z zahodnimi in vzhodnimi Komanči (vključno z Uti, Dinéji, [[Wichita]]mi, Puebli, Coahuilteci) proti vsem Apačem, ki je bilo še posebej usmerjeno proti ofenzivno močnim in roparskim vzhodnim Apačem, so se Jicarille bile prisiljene pridružiti temu zavezništvu, da ne bi bile uničene. Jicarille so v prihodnjih letih pogosto služile Špancem kot izvidniki in bojevniki v njihovih bojih proti vzhodnim Komančem ter sorodnim Mescalerom, Lipanom ter zahodnim Apačem in Chiricahuam. Proti skupnemu sovražniku, vzhodnim Komančem in Kiowam, so se Ollero pogosto povezovali s Pueblo Indijanci, Španci in [[Mehičani]], Llañero pa z Uti, ki so bili od sredine 18. stoletja zagrizeni sovražniki Komančev. Poleg tega so Jicarille ropale in plenile hacijende, ranče in vasi Špancev in Mehičanov v Novi Mehiki in severni Mehiki ter Indios Mansos (špansko: "ukročeni Indijanci") v misijonih in na podeželju. Med njihove sovražnike so spadali tudi Šajeni, Arapaho, Wichita, Pawnee, [[Osage]], Caddo, Diné in celo [[Kiowa Apači]], Mescalero in Lipan, ki so spadali med Apače. Jicarille so bile v takratnih poročilih opisane kot "najbolj nekoristni", "najbolj kruti" in "najbolj roparski" Indijanci v Novi Mehiki. Pogum in ponos so jim odrekali, veljali so za "strahopetce" in "zvijačne", saj se niso, kot Komanči in druga plemena ravnic, odkrito spopadali. Raje so, kot njihovi apaški sorodniki, napadali sovražnike iz zasede in se takoj razkropili v majhne skupine, če so naleteli na odprt odpor in niso bili v prednosti. To ni imelo nič skupnega s strahopetnostjo, temveč z zavedanjem, da mrtvega bojevnika ni bilo tako enostavno nadomestiti in da zato "slavna smrt" plemenu ni koristila. Prestiž si jicarillski bojevnik ni pridobil z ubijanjem sovražnika, temveč z spretnostjo in prekanjenostjo, s katero mu je uspelo oskrbeti svojo družino in sorodnike z ukradeno hrano, orožjem, oblačili in konji. Tudi skalpiranje je bilo Jicarillam tuje. Leta 1851 jih je premagala ameriška vojska pod vodstvom Kita Carsona in jih odpeljala v rezervat, vendar so ga zaradi težav z oskrbo kmalu zapustili. Ker so bili oropani svojih življenjskih virov z uničenjem svojih polj in čred bizonov, so prevzeli življenjske navade drugih apaških plemen in živeli le še od ropanja in plenjenja. Zvezna vlada [[ZDA|Združenih držav]] je leta 1853 poskušala preseliti več sto Jicarill v rezervat ob reki Rio Puerco. Tudi ta poskus ni uspel in Indijanci so nadaljevali z napadi na ameriške naselbine. Po ponovnem porazu so Jicarille 30. julija 1853 sklenile mirovno pogodbo, ki ni bila nikoli prekršena. Med letoma 1853 in 1883 so se Jicarille morale preseliti kar osemkrat, preden je vlada končno našla prostor zanje in jih leta 1887 naselila v rezervatu na severu Nove Mehike. == Kultura, religija in življenje== Od prvotne kulture je ostalo le malo, razen jezika (tega govori manj kot polovica Jicarill, večinoma starejši) in družbene organizacije. Edini ohranjeni [[obred]]i so tako imenovani Medvedji ples (zdravilni obred, ki ima nekaj podobnosti z 'Ute Medvedjim plesom'), obredi prehoda za dečke v moškost, [[ritual|pubertetni ritual]] 'KEESDA' (večinoma 'ples sončnega vzhoda') za dekleta po njihovi prvi [[menstruacija|menstruaciji]], ki je danes osrednji del obrednega življenja vseh Apačev. Poleg tega, kot že stoletja, vsako leto sredi septembra potekajo tridnevne obredne dirke med Ollero in Llanero med 'Gojiiya' ('GO-JII-YA', nekakšen praznik žetve). V plemenski mitologiji Jicarilla so Ollero ('Beli klan') povezani z luno in rastlinami, Llañero ('Rdeči klan') pa s soncem in živalmi. Zato dirka med obema skupinama simbolizira dirko dveh nebesnih teles, lune in sonca, ter s tem simboliziranih živil – živali (kot vir mesa) in rastlin (kot vir žita, jagodičja, korenin).<ref>{{Webarchiv |url=http://jicarilla.net/Go-jii-ya.htm |wayback=20110716144742 |text=Go-jii-ya}}</ref> Pred časom so bili poskusi ponovne uvedbe starih obrtnih tehnik. Tako se danes ponovno izdelujejo usnjena oblačila, perlice in omejeno število posebej pletenih košar (angl.: Coiled Baskets). Ekonomsko so Jicarilla v boljšem položaju kot večina drugih jugozahodnih plemen. Znaten dohodek se ustvarja z oddajanjem rudarskih pravic in prodajo lesa. Tudi turizem z izdajanjem lovskih in ribolovnih licenc postaja vse pomembnejši gospodarski dejavnik. Denar se vlaga v plemenska podjetja in v izobraževanje, da bi mladim članom plemena zagotovili delovna mesta. Živinoreja in najemniško delo sta najpomembnejša zasebna vira dohodka. Jicarilla gojijo tudi ovce, dejavnost, za katero se najemajo [[Navajo|Diné]] (Navajo) Indijanci, ker prinaša malo prestiža. Sodobno plemensko organizacijo vodi izvoljeni predsednik. ==Demografija== Po španskih poročilih naj bi bilo pred njihovim uničujočim porazom s strani Komančev leta 1724 približno 10.000 Jicarill. Število oseb je verjetno pretiravanje s strani Špancev, ki sami niso mogli razumeti, da so se Jicarilla, ki so se jih tako zelo bali in so bili ponosni, ter druge skupine Apačev, panično umaknile iz severnih in vzhodnih delov Apacherije proti zahodu in jugu. V resnici je Jicarilla morda štela med 2.500 in 3.500 (največ 5.000) oseb, pri čemer je treba upoštevati, da je bilo od tega 25 odstotkov moških, ostalo pa žensk (35 odstotkov) in otrok (40 odstotkov). Celotne skupine v ravnicah [[Kansas]]a, [[Nebraska|Nebraske]] in [[Teksas]]a so bile iztrebljene, preživeli pa so bili še dodatno zdesetkani zaradi bolezni, ki so jih prinesli Španci in zaradi lakote. V začetku 19. stoletja je bilo le še približno 1.800 Jicarill z okoli 450 bojevniki. Okoli leta 1840 so Jicarilla, ki so bili poleg tega izčrpani zaradi nenehnih vojn, ocenjevali le še na 800 do 1.200 članov plemena in približno 200 do 300 bojevnikov. Od danes 25.000 Apačev po vsej državi se jih približno 3.400 šteje za Jicarilla. ==Pomembne osebe== * Francisco Chacon (poglavar Jicarilla), poglavar iz 19. stoletja, vodja upora Jicarilla leta 1854 * Flechas Rayadas, poglavar iz 19. stoletja, vpleten v upor Jicarilla leta 1854 * Lobo Blanco, poglavar iz 19. stoletja, ubit leta 1854 * Viola Cordova (rojena 1937), filozofinja * Tammie Allen (rojena 1964), lončarka == Literatura == * William C. Sturtevant (Hrsg.): ''Handbook of North American Indians.'' Smithsonian Institution Press, Washington: ** Alfonso Ortiz (Hrsg.): ''Southwest.'' Band 9, 1979, ISBN 0-16-004577-0; ** Alfonso Ortiz (Hrsg.): ''Southwest.'' Band 10, 1983, ISBN 0-16-004579-7. * Tom Bathi: ''Southwestern Indian Tribes.'' KC Publ., Las Vegas 1997, ISBN 0-88714-097-1. == Zunanje povezave== * [https://jicarillaonline.com/ ''Jicarilla Apache Nation.''] == Reference== <references /> [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Athapaskan]] [[Kategorija:Apači]] n6cb7d2s558he3hkortd159lvgkgrii 0 587916 6689076 6662228 2026-06-14T08:09:33Z Neka oseba 238731 6689076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub|title=ND Primorje|clubname=ND Primorje|founded=2018|ground=Mestni stadion Ajdovščina|capacity=1630|league=[[2. SNL]]|website=https://ndprimorje.si/|coach=[[Milan Anđelković]]|pattern_la1=_blackborder|pattern_la2=_macroncharoneco23wrb|pattern_b1=_macronpropuseco24rb|pattern_b2=_macroncharoneco23wrb|pattern_ra1=_blackborder|pattern_ra2=_macroncharoneco23wrb|leftarm1=FF0000|leftarm2=FFFFFF|body1=FF0000|body2=FFFFFF|rightarm1=FF0000|rightarm2=FFFFFF|shorts1=000000|shorts2=FFFFFF|socks1=000000|socks2=FFFFFF|image=|nickname=Rdeči vragi, rdeče črni, sinovi burje|short name=Primorje|manager=|chairman=Bojan Adžić|honours=}} '''ND Primorje Ajdovščina''' je slovenski profesionalni nogometni klub iz [[Ajdovščina|Ajdovščine.]] Ustanovljen je bil leta 2018 z združitvijo [[ŠD Škou]] in Nogometne šole Ajdovščina. Od sezone 2026/27 nastopa v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Klub nadaljuje tradicijo nekdanjega ajdovskega solidnega prvoligaša [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]], ki je bil leta 2011 z stečajem ukinjen.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Po sedmih letih se na sceno vrača člansko moštvo Primorje Ajdovščina|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/sport/2018081009592734/po-sedmih-letih-se-na-sceno-vraca-clansko-mostvo-primorje-ajdovscina/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|accessdate=2025-08-05|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Domači stadion je [[Mestni stadion Ajdovščina]]. == Zgodovina == Po nastanku leta 2018 je klub igral svojo prvo sezono v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] Zahod, kjer je nadomestil nogometni klub z imenom [[ŠD Škou]] Ajdovščina. Že od samega začetka je imel klub velike ambicije, saj je iz 3. SNL hotel prestopiti v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvo Ligo]], kjer je igral njegov njegov predhodnik NK Primorje.<ref name=":0" /> Svojo prvo sezono 2018/19 je končal na 4. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=301&id_sezone=2019|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V naslednji sezoni 2019/20 je končal na 1. mestu v ligi in prestopil v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=301&id_sezone=2020|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V 2. SNL je igral naslednje štiri sezone, kjer je dosegal dobre rezultate. V sezoni 2023/24 pa mu je uspelo osvojiti 1. mesto v 2. SNL in posledično prestop v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo ligo]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V sezoni 2024/25 je igral prvič v najvišji slovenski nogometni ligi, kjer je ob sicer slabem začetku sezone uspel doseči končno 6. mesto od skupno 10 ekip, kar je zagotovilo njegov obstanek v ligi. V prvi ligi je imel težave z igranjem na domačem stadionu, saj ta ni ustrezal vsem zahtevam [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]], saj ni imel ustrezne razsvetljave. Zato je nekaj tekem igral v [[Športni park Nova Gorica|Športnem parku v Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Primorje še drugič zapored v Ajdovščini: Vrata stadiona v Novi Gorici ostajajo zaprta, tudi Bravo bo moral v prestolnico burje |url=https://planetnogomet.si/novice/tudi-primorje-bravo-11-krog-ajdovscina/ |website=Planet Nogomet |date=2024-10-03|accessdate=2025-08-05|language=sl-SI}}</ref> V svoji drugi sezoni v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvi ligi]] v sezoni 2025/26, so končali na 9 mestu zaradi česar, so morali igrati tekmo proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta]] proti kateremu, so izgubili in izpadli v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SN]]L.<ref>{{Navedi splet|title=V Ajdovščini prvo slovo po izpadu rdeče-črnih iz Prve lige Telemach: Od Primorja se je poslovil dolgoletni pomočnik Saša Marinković - Planet Nogomet|url=https://planetnogomet.si/novice/primorje-slovo-sasa-marinkovic-6-26/|date=2026-06-06|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" |+Zgodovina tekmovanj ND Primorje<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//2snl/Default.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> !Sezona !Liga !mesto !Št. ekip |- |2018/19 |3. SNL Zahod |4. |8 |- |2019/20 |3. SNL Zahod |1. |14 |- |2020/21 |2. SNL |12. |16 |- |2021/22 |2. SNL |8. |16 |- |2022/23 |2. SNL |7. |16 |- |2023/24 |2. SNL |1. |16 |- |2024/25 |Prva liga |6. |10 |- |2025/26 |Prva liga |9. |10 |} == Dosežki == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Dosežki ND Primorje in njegovih predhodnikov od leta 1991 !Ime tekmovanja !Št. zmag !Sezona |- |2. SNL |2 |2009/10*, 2023/24 |- |3. SNL |2 |2014/15**, 2019/20 |- |EPNL |1 |2011/12** |} (* [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]], ** [[ŠD Škou]]) Najvišja uradna zmaga ajdovskega kluba v samostojni Sloveniji se je zgodila v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Slovenije]], ko so 9. novembra 2022 premagali [[NK Zagorje]] z rezultatom 8:0. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:ND Primorje| ]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2018]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Primorje Ajdovščina]] mwkgp4ry04bo1l7x0tloox3eo5jj1mj 6689080 6689076 2026-06-14T08:46:19Z Upwinxp 126544 slovnica 6689080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub|title=ND Primorje|clubname=ND Primorje|founded=2018|ground=Mestni stadion Ajdovščina|capacity=1630|league=[[2. SNL]]|website=https://ndprimorje.si/|coach=[[Milan Anđelković]]|pattern_la1=_blackborder|pattern_la2=_macroncharoneco23wrb|pattern_b1=_macronpropuseco24rb|pattern_b2=_macroncharoneco23wrb|pattern_ra1=_blackborder|pattern_ra2=_macroncharoneco23wrb|leftarm1=FF0000|leftarm2=FFFFFF|body1=FF0000|body2=FFFFFF|rightarm1=FF0000|rightarm2=FFFFFF|shorts1=000000|shorts2=FFFFFF|socks1=000000|socks2=FFFFFF|image=|nickname=Rdeči vragi, rdeče črni, sinovi burje|short name=Primorje|manager=|chairman=Bojan Adžić|honours=}} '''ND Primorje Ajdovščina''' je slovenski profesionalni nogometni klub iz [[Ajdovščina|Ajdovščine.]] Ustanovljen je bil leta 2018 z združitvijo [[ŠD Škou]] in Nogometne šole Ajdovščina. Od sezone 2026/27 nastopa v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Klub nadaljuje tradicijo nekdanjega ajdovskega solidnega prvoligaša [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]], ki je bil leta 2011 s stečajem ukinjen.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Po sedmih letih se na sceno vrača člansko moštvo Primorje Ajdovščina|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/sport/2018081009592734/po-sedmih-letih-se-na-sceno-vraca-clansko-mostvo-primorje-ajdovscina/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|accessdate=2025-08-05|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Domači stadion je [[Mestni stadion Ajdovščina]]. == Zgodovina == Po nastanku leta 2018 je klub igral svojo prvo sezono v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] Zahod, kjer je nadomestil nogometni klub z imenom [[ŠD Škou]] Ajdovščina. Že od samega začetka je imel klub velike ambicije, saj je iz 3. SNL hotel prestopiti v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvo ligo]], kjer je igral njegov njegov predhodnik NK Primorje.<ref name=":0" /> Svojo prvo sezono 2018/19 je končal na 4. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=301&id_sezone=2019|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V naslednji sezoni 2019/20 je končal na 1. mestu v ligi in prestopil v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=301&id_sezone=2020|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V 2. SNL je igral naslednje štiri sezone, kjer je dosegal dobre rezultate. V sezoni 2023/24 mu je uspelo osvojiti 1. mesto v 2. SNL in posledično prestop v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo ligo]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V sezoni 2024/25 je igral prvič v najvišji slovenski nogometni ligi, kjer je ob sicer slabem začetku sezone uspel doseči končno 6. mesto od skupno 10 ekip, kar je zagotovilo njegov obstanek v ligi. V prvi ligi je imel težave z igranjem na domačem stadionu, saj ta ni ustrezal vsem zahtevam [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]], saj ni imel ustrezne razsvetljave. Zato je nekaj tekem igral v [[Športni park Nova Gorica|Športnem parku v Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Primorje še drugič zapored v Ajdovščini: Vrata stadiona v Novi Gorici ostajajo zaprta, tudi Bravo bo moral v prestolnico burje |url=https://planetnogomet.si/novice/tudi-primorje-bravo-11-krog-ajdovscina/ |website=Planet Nogomet |date=2024-10-03|accessdate=2025-08-05|language=sl-SI}}</ref> V svoji drugi sezoni v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvi ligi]] v sezoni 2025/26 so končali na 9 mestu, zaradi česar so morali igrati tekmo proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta]], proti kateremu so izgubili in izpadli v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SN]]L.<ref>{{Navedi splet|title=V Ajdovščini prvo slovo po izpadu rdeče-črnih iz Prve lige Telemach: Od Primorja se je poslovil dolgoletni pomočnik Saša Marinković - Planet Nogomet|url=https://planetnogomet.si/novice/primorje-slovo-sasa-marinkovic-6-26/|date=2026-06-06|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" |+Zgodovina tekmovanj ND Primorje<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//2snl/Default.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> !Sezona !Liga !mesto !Št. ekip |- |2018/19 |3. SNL Zahod |4. |8 |- |2019/20 |3. SNL Zahod |1. |14 |- |2020/21 |2. SNL |12. |16 |- |2021/22 |2. SNL |8. |16 |- |2022/23 |2. SNL |7. |16 |- |2023/24 |2. SNL |1. |16 |- |2024/25 |Prva liga |6. |10 |- |2025/26 |Prva liga |9. |10 |} == Dosežki == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Dosežki ND Primorje in njegovih predhodnikov od leta 1991 !Ime tekmovanja !Št. zmag !Sezona |- |2. SNL |2 |2009/10*, 2023/24 |- |3. SNL |2 |2014/15**, 2019/20 |- |EPNL |1 |2011/12** |} (* [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]], ** [[ŠD Škou]]) Najvišja uradna zmaga ajdovskega kluba v samostojni Sloveniji se je zgodila v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Slovenije]], ko so 9. novembra 2022 premagali [[NK Zagorje]] z rezultatom 8:0. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:ND Primorje| ]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2018]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Primorje Ajdovščina]] twc0s0weu9o3ogxqvuoh30wvpnqp1vx 6689082 6689080 2026-06-14T08:50:26Z Upwinxp 126544 6689082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub |title=ND Primorje |clubname=ND Primorje |image= |nickname=Rdeči vragi, rdeče-črni, sinovi burje |short name=Primorje |founded=2018 |ground=Mestni stadion Ajdovščina |capacity=1630 |chairman=Bojan Adžić |manager= |coach=[[Milan Anđelković]] |league=[[2. SNL]] |website=https://ndprimorje.si/ |honours= |pattern_la1=_blackborder |pattern_la2=_macroncharoneco23wrb |pattern_b1=_macronpropuseco24rb |pattern_b2=_macroncharoneco23wrb |pattern_ra1=_blackborder |pattern_ra2=_macroncharoneco23wrb |leftarm1=FF0000 |leftarm2=FFFFFF |body1=FF0000 |body2=FFFFFF |rightarm1=FF0000 |rightarm2=FFFFFF |shorts1=000000 |shorts2=FFFFFF |socks1=000000 |socks2=FFFFFF }} '''ND Primorje Ajdovščina''' je slovenski profesionalni nogometni klub iz [[Ajdovščina|Ajdovščine.]] Ustanovljen je bil leta 2018 z združitvijo [[ŠD Škou]] in Nogometne šole Ajdovščina. Od sezone 2026/27 nastopa v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Klub nadaljuje tradicijo nekdanjega ajdovskega solidnega prvoligaša [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]], ki je bil leta 2011 s stečajem ukinjen.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Po sedmih letih se na sceno vrača člansko moštvo Primorje Ajdovščina|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/sport/2018081009592734/po-sedmih-letih-se-na-sceno-vraca-clansko-mostvo-primorje-ajdovscina/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|accessdate=2025-08-05|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Domači stadion je [[Mestni stadion Ajdovščina]]. == Zgodovina == Po nastanku leta 2018 je klub igral svojo prvo sezono v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] Zahod, kjer je nadomestil nogometni klub z imenom [[ŠD Škou]] Ajdovščina. Že od samega začetka je imel klub velike ambicije, saj je iz 3. SNL hotel prestopiti v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvo ligo]], kjer je igral njegov njegov predhodnik NK Primorje.<ref name=":0" /> Svojo prvo sezono 2018/19 je končal na 4. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=301&id_sezone=2019|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V naslednji sezoni 2019/20 je končal na 1. mestu v ligi in prestopil v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=301&id_sezone=2020|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V 2. SNL je igral naslednje štiri sezone, kjer je dosegal dobre rezultate. V sezoni 2023/24 mu je uspelo osvojiti 1. mesto v 2. SNL in posledično prestop v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo ligo]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> V sezoni 2024/25 je igral prvič v najvišji slovenski nogometni ligi, kjer je ob sicer slabem začetku sezone uspel doseči končno 6. mesto od skupno 10 ekip, kar je zagotovilo njegov obstanek v ligi. V prvi ligi je imel težave z igranjem na domačem stadionu, saj ta ni ustrezal vsem zahtevam [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]], saj ni imel ustrezne razsvetljave. Zato je nekaj tekem igral v [[Športni park Nova Gorica|Športnem parku v Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Primorje še drugič zapored v Ajdovščini: Vrata stadiona v Novi Gorici ostajajo zaprta, tudi Bravo bo moral v prestolnico burje |url=https://planetnogomet.si/novice/tudi-primorje-bravo-11-krog-ajdovscina/ |website=Planet Nogomet |date=2024-10-03|accessdate=2025-08-05|language=sl-SI}}</ref> V svoji drugi sezoni v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvi ligi]] v sezoni 2025/26 so končali na 9. mestu, zaradi česar so morali igrati tekmo proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta]], proti kateremu so izgubili in izpadli v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SN]]L.<ref>{{Navedi splet|title=V Ajdovščini prvo slovo po izpadu rdeče-črnih iz Prve lige Telemach: Od Primorja se je poslovil dolgoletni pomočnik Saša Marinković |work=Planet Nogomet|url=https://planetnogomet.si/novice/primorje-slovo-sasa-marinkovic-6-26/|date=2026-06-06|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" |+Zgodovina tekmovanj ND Primorje<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//2snl/Default.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref> !Sezona !Liga !mesto !Št. ekip |- |2018/19 |3. SNL Zahod |4. |8 |- |2019/20 |3. SNL Zahod |1. |14 |- |2020/21 |2. SNL |12. |16 |- |2021/22 |2. SNL |8. |16 |- |2022/23 |2. SNL |7. |16 |- |2023/24 |2. SNL |1. |16 |- |2024/25 |Prva liga |6. |10 |- |2025/26 |Prva liga |9. |10 |} == Dosežki == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Dosežki ND Primorje in njegovih predhodnikov od leta 1991 !Ime tekmovanja !Št. zmag !Sezona |- |2. SNL |2 |2009/10*, 2023/24 |- |3. SNL |2 |2014/15**, 2019/20 |- |EPNL |1 |2011/12** |} (* [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]], ** [[ŠD Škou]]) Najvišja uradna zmaga ajdovskega kluba v samostojni Sloveniji se je zgodila v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Slovenije]], ko so 9. novembra 2022 premagali [[NK Zagorje]] z rezultatom 8:0. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:ND Primorje| ]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2018]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Primorje Ajdovščina]] px6o6z2vg6psyj0j732atu3mwscqzr7 10 591111 6688833 6545642 2026-06-13T15:59:42Z XJaM 3 m+/dp+ 6688833 wikitext text/x-wiki {{navpolje | summary = Navpolje za ločila | name = Navpolje ločilo | title = Pogosta [[ločilo|ločila]] in drugi [[tipografija|tipografski]] [[znak]]i | state= {{{state|<noinclude>autocollapse</noinclude>}}} | liststyle = text-align:left; | listclass = | bodyclass = hlist |list1 = * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&nbsp;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&ensp;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&emsp;&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[presledek]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;,&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[vejica]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;:&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[dvopičje]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;;&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[podpičje]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‐&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[vezaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;-&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[deljaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;'&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;’&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[opuščaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;′&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;″&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‴&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[dvojni opuščaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;.&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[pika]]</span> |list2= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak &]] (et, in)</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;@&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[afna]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;^&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[kareta (tipografija)|kareta]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;/&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[poševnica|(desna) poševnica]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;\&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[leva poševnica]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;…&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[tripičje]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;*&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[zvezdica]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;※&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[referenčni znak]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;⁂&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[trozvezdje (tipografija)|trozvezdje]] ([[asterizem (tipografija)|asterizem]])</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;{{nbsp}}{{nbsp}}•{{nbsp}}{{nbsp}}•{{nbsp}}{{nbsp}}•{{nbsp}}{{nbsp}}{{nbsp}}&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[dinkus]]</span> |list3= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;-&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[vezaj-minus]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‒&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;–&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;—&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[pomišljaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;⹀&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;⸗&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[dvojni vezaj]]</span> |list4= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;?&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[vprašaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;!&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[klicaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‽&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[interrobang]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;¡&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;¿&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[obrnjeni vprašaji in klicaji|obrnjena ? in !]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;⸮&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[ločilo ironije]]</span> |list5= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;#&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[številski znak]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;№&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak številke|številka]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;º&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;ª&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[ordinalni kazalnik]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;%&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak odstotka|odstotek]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‰&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[odtisoček]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‱&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[bazična točka]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;°&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[stopinja (tipografija)|stopinja]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;⌀&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[premer#Označbe premera|premer]]</span> |list6= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;+&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[plus]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;−&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[minus]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&centerdot;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;×&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[krat]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;÷&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak deljenja|deljeno]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;~&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[tilda]] ([[tilda|vijuga]], [[tilda|vijugica]])</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;±&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak plus-minus|plus-minus]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;∓&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak minus-plus|minus-plus]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;√&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak korena|koren]]</span> |list7= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;_&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[podčrtaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;{{nižje|0.25em|⁀}}&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[vez (tipografija)|vez]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#124;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;¦&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‖&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[pokončnica]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;•&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[krogla (tipografija)|krogla]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;·&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[srednja pika]] ([[interpunkt]])</span> |list8= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;©&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak avtorskih pravic|avtorske pravice]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;℗&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak avtorskih pravic za zvočni posnetek|avtorske pravice zvočnega posnetka]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;®&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak registrirane blagovne znamke|registrirana blagovna znamka]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;^{<span style="font-size:85%">SM</span>}&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak servisne znamke|servisna znamka]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;^{<span style="font-size:85%">TM</span>}&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak blagovne znamke|blagovna znamka]]</span> |list9= * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;„&nbsp;“&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;»&nbsp;«&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #c8ccd1 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‘&nbsp;’&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #c8ccd1 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;“&nbsp;”&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #c8ccd1 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;'&nbsp;'&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #c8ccd1 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;"&nbsp;"&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[narekovaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‹&nbsp;›&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;«&nbsp;»&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[guillemet]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;(&nbsp;)&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;[&nbsp;]&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;{&nbsp;}&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;/&nbsp;/&thinsp; &nbsp; &thinsp;/&nbsp;\&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#124;&nbsp;&#124;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‖&nbsp;‖&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#x27E8;&nbsp;&#x27E9;&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[oklepaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;(&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;[&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;{&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;/&thinsp; &nbsp; &thinsp;/&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#124;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‖&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#x27E8;&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[uklepaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;)&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;[&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;}&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;/&thinsp; &nbsp; &thinsp;\&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#124;&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‖&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;&#x27E9;&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[zaklepaj]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;”&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[ponavljaj]]</span> |list10 = * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;†&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;‡&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[križec (tipografija)|križec]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;❧&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[bršljanov list]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;☞&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[manikula]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;◊&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[romb (znak)|romb]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;¶&thinsp;</span> <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;⸿&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak odstavka|odstavek]]</span> * <span style="background: var( --background-color-neutral, #eaecf0 ); color: inherit; font-size:125%;">&thinsp;§&thinsp;</span> <span style="font-size:95%">[[znak razdelka|razdelek]]</span> | below = * [[seznam tipografskih znakov in ločil|različica te razpredelnice kot seznam, ki ga je mogoče razvrščati]] * [[znak valute|znaki valut]] * [[diakritično znamenje|diakritična znamenja]] * [[seznam logičnih simbolov|logični simboli]] * [[seznam matematičnih simbolov|matematični simboli]] * [[znak za presledek]] * [[kitajska ločila]] * [[hebrejska ločila]] * [[japonska ločila]] * [[korejska ločila]] * [[vietnamska ločila]] }}<noinclude> {{dokumentacija}} [[Kategorija:Predloge za simbole]]</noinclude> tkl06sp92goz278mmxachps1sbo1rqn 0 591496 6688813 6528625 2026-06-13T15:51:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688813 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation | name = Grad Montfort | ensign= | native_name = מבצר מונפור | partof = naravnega rezervata [[Nahal Kziv]] | location= | nearest_town= | country = {{ISR}} | image = מבצר מונפורט בזריחה.JPG | alt= | caption= | type = [[grad ostrog]] | coordinates = {{coord|33|02|41|N|35|13|34|E|type:landmark_region:IL|display=inline,title}} | pushpin_map = Izrael | pushpin_map_caption = Lega gradu na zemljevidu Izraela | pushpin_label= | open_to_public= da | site_area= <!-- area of site m2, km2 square mile etc --> | built = 1228–1240, 1260s<ref name= Toomaspoeg21>{{cite book |title= Montfort Castle and the Order of the Teutonic Knights in the Latin East |author=Kristjan Toomaspoeg |series= V Adrian Boas (ur.): ''Montfort: history, early research and recent studies of the principal fortress of the Teutonic order in the Latin East'', str. 21-22, Zbirka: Medieval Mediterranean (Book 107) |year=2017 |location=Leiden & Boston |publisher=Brill |isbn=9789004250468 |url= https://books.google.com/books?id=bH1yDQAAQBAJ&pg=PA13 |access-date=24 April 2018 }}</ref><ref name= Biller2015>Review of Thomas Biller, Daniel Burger, Timm Radt: [https://www.h-net.org/reviews/showpdf.php?id=46913 ''Montfort und der frühe Burgenbau des Deutschen Ordens''] ("Montfort and the Teutonic Order's Early Phase of Castle Building"), Michael Imhof Verlag (2015), {{ISBN|978-3-7319-0015-3}}. Reviewed by Thomas Wozniak, published on H-Soz-u-Kult (May, 2016)</ref><ref name= Welt>Burg Montfort | Burg Starkenberg: [http://www.burgenwelt.org/israel/montfort2/object.php Historie], on burgenwelt.org</ref> | used = 1230 – 1271<ref name= Welt/> | builder = {{flagicon image|Insignia Germany Order Teutonic.svg}} [[Tevtonski viteški red]]<ref name= Welt/> | materials = limestone | height = <!-- height of tallest part, not above sea level --> | length = <!-- for border fences or other DMZs --> | fate = <!--changed from demolished parameter--> | condition = ruševine | battles = obleganji leta 1266 in 1271 | events = | past_commanders = <!-- past notable commander(s) --> | garrison = <!-- such as the 25th Bombardment Group --> | website = | footnotes = <!-- catchall in case it's needed to preserve something in infobox that doesn't work in new code --> }} [[Slika:Monfort Castle, Upper Galilee.jpg|right|thumb|250px|Podolgovato osrednje stanovanjsko krilo]] [[Slika:Montfort Tower.jpg|thumb|Stolp notranjih vrat]] '''Montfort''' je porušen [[križar]]ski grad v [[Galileja|Zgornji Galileji]] v severnem [[Izrael]]u, približno 35 km severovzhodno od Haife in 16 km južno od meje z [[Libanon]]om. Grad z okolico je zdaj narodni park znotraj naravnega rezervata [[Nahal Kziv]] in pomembna turistična destinacija, ki privablja številne obiskovalce iz Izraela in tujine. ==Ime== Ime gradu izhaja iz dveh [[francoščina|francoskih]] besed 'mont', 'gora', in 'fort', 'močan', kar pomeni 'močna gora'. V [[Nemščina|nemščini]] se je grad temu primerno imenoval Starkenberg, kar pomeni isto. Zgrajen je bil na zemljišču, ki ga je [[Tevtonski viteški red]] leta 1220 kupil od francoske družine de Milly, in je bil eden najlepših primerov utrjene stavbne arhitekture v [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskem kraljestvu]].<ref name="Bohstrom">{{cite news |last1=Bohstrom |first1=Philippe |title=Board game and luxuries discovered in Crusader castle in the Galilee |url=https://www.haaretz.com/archaeology/1.763930 |work=Haaretz |date=11 January 2017 |access-date=8 February 2017 |archive-date=2017-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171016061401/https://www.haaretz.com/archaeology/1.763930 |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== Montfort je bil glavni grad meniškega vojaškega tevtonskega reda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], ustanovljenega konec 12. stoletja v pristaniškem mestu Akra. Zgrajen je na ozki in strmi pečini nad južnim bregom Nahal Kziv v Zgornji Galileji, približno 13 km severovzhodno od mesta Nahariya. Za razliko od mnogih drugih križarskih gradov v Sveti deželi ta grad prvotno ni bil zgrajen za vojaške namene, temveč za premestitev dela uprave reda, kot sta arhiv in zakladnica, iz Akre na bolj odmaknjeno lokacijo. Tevtonski red je bil takrat pod velikim pritiskom [[Templjarji|templjarjev]] in [[Malteški viteški red|hospitalcev]], ki so ga nameravali prevzeti.<ref>[https://www.haaretz.com/archaeology/.premium.MAGAZINE-massive-unknown-hall-discovered-in-crusader-castle-in-northern-israel-1.6677324 Massive unknown hall discovered in Crusader castle in northern Israel], Haaretz</ref> Kmalu potem, ko so križarji leta 1099 med [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]] ponovno osvojili Sveto deželo, so se tam začeli naseljevati evropski naseljenci. Francoska plemiška družina de Milly je svojo posest začela obdelovati in jo spremenila v kmetijsko posestvo. Leta 1187 so muslimani pod [[Saladin]]ovim vodstvom v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]] premagali križarje in zavzeli [[Jeruzalem]]. Pod muslimansko oblast je prišlo tudi ozemlje, kjer je kasneje stal grad Montfort, ki niti za križarje niti za muslimane ni bilo pomembno. Kmetijska zemljišča niso imela strateškega pomena, še posebej zato, ker so se nahajala daleč od Jeruzalema in glavne ceste. Saladinova zmaga je sprožila [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]] (1189–1192), ki jo je vodil angleški kralj [[Rihard I. Levjesrčni|Rihard I.]] in se je končala z veliko križarsko zmago. Ozemlja Jeruzalemskega kraljestva so bila kljub zmagi veliko manjša od tistih pred Saladinovimi osvojitvami. Jeruzalem in večina osrednjih Judejskih in Samarijskih gora sta ostala pod muslimansko oblastjo, križarji pa so vladali predvsem na sredozemski obalni ravnini in v Galileji. Ko so križarji za svojo novo prestolnico izbrali Akro, se je pomen Montforta povečal zaradi bližine nove prestolnice, saj je bil od nje oddaljen samo 13 km. Družina de Milly je med tretjo križarsko vojno dobila nazaj svoje posesti in jih leta 1220 prodala tevtonskim vitezom. Nemški vitezi so začeli prenavljati stavbe na posestvu in bili po notranjih sporih med njimi ter templjarji in hospitalci prisiljeni zapustiti Akro. Preselili so se na posestvo družina de Milly, kjer naj bi zgradili tudi grad. ===Gradnja gradu in njegova raba (1228-1271)=== Po uradni prošnji velikega mojstra tevtonskega reda [[Hermann von Salza|Hermanna von Salza]] za pomoč papežu [[Papež Gregor IX.|Gregorju IX.]], mu je papež poslal finančne prispevke številnih romarjev in evropskih državljanov kot pomoč za obnovo nove posesti. S pomočjo teh prispevkov so tevtonski vitezi posest utrdili in jo spremenili v veličasten grad. Vitezi so leta 1229 tja preselili svoj sedež, arhiv in zakladnico. Od takrat posest ni bila več zgolj kmetijsko posestvo in je veljala za grad z vsemi pripadajočimi posledicami. Tevtonski vitezi so grad utrdili in v središču zgradili podolgovato dvonadstropno zgradbo v obliki dvorane. Slednja je zdaj glavni ostanek porušenega gradu. ===Obleganje leta 1266=== Leta 1266 je grad oblegala vojska pod vodstvom dveh [[emir]]jev [[Mameluški sultanat (Kairo)|mameluškega]] sultana [[Bajbars]]a. Vztrajen odpor branilcev je na koncu prisilili mameluško vojsko k odhodu.<ref name="Bohstrom"/> ===Obleganje leta 1271=== Leta 1271, potem ko so mameluki osvojili večino križarskih trdnjav, je Bajbars sam napadel grad z več bataljoni inženircev.<ref name="Bohstrom"/> Po približno treh dneh obleganja so Bajbarsovi vojaki zavzeli preddverje (rabad) in naslednji dan še notranje preddverje (bašura). Petnajsti dan so se preostali branilci predali.<ref name="Khamisy33">{{cite book |title=Montfort Castle (Qal'at Al-Qurayn) in Mamluk Sources |author=Rabei G. Khamisy |series= V Adrian Boas (ur.): ''Montfort: history, early research and recent studies of the principal fortress of the Teutonic order in the Latin East'', str. 30-40. Zbirka Medieval Mediterranean (Book 107) |year=2017 |location=Leiden & Boston |publisher=Brill |isbn=9789004250468 |url= https://books.google.com/books?id=bH1yDQAAQBAJ&q=Montfort+12.+Juni+1271&pg=PA30 |access-date=24 April 2018 }}</ref> Zaradi predhodnih pogajanj med Bajbarsom in križarji so slednji lahko zapustili grad z vsem svojim imetjem in se vrnili v Akro. Po padcu Akre leta 1291 so tevtonski vitezi svoj sedež prestavili v [[Benetke]].<ref name="Bohstrom"/> Mameluki so nato v dvanajstih dneh grad popolnoma porušili.<ref name="Khamisy33"/> Adrian Boas za hiter padec gradu krivi njegovo šibko geografsko lego in nedokončane zunanje utrdbe, medtem ko Nicholas Morton z Univerze Nottingham Trent med dejavnike vključuje Bajbarsovo plenjenje posesti tevtonskega reda in oslabljeno moralo branilcev po padcu treh drugih gradov leta 1271.<ref name="Toomaspoeg21"/> ==Izkopavanja== [[Slika:Kulat el Kurein from the 1871-77 Palestine Exploration Fund Survey of Palestine.jpg|thumb|Grad, prikazan na risbi v Britanskem pregledu zahodne Palestine iz leta 1871-1877]] Grad je leta 1877 pregledal [[Horatio Herbert Kitchener|Horatio H. Kitchener]] za Britanski pregled zahodne Palestine.<ref name="Bohstrom"/> Arheološka izkopavanja v Montfortu so se začela leta 1926 v okviru odprave, ki jo je organiziral Bashford Dean, kustos oddelka za orožje in oklepe Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku.<ref name="MCPexcav">{{cite web |last1= Boas |first1= Adrian |title= Montfort Castle Project: Excavations |url= http://adrianjboas.wix.com/montfort-castle-proj#!excavations/ch6q |website= Montfort Castle Project |access-date= 21 April 2015 |archive-date= 2016-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160624050613/http://adrianjboas.wix.com/montfort-castle-proj#!excavations/ch6q |url-status= dead }}</ref> Dean je za vodjo izkopavanj izbral Williama L. Calverja. Štiritedensko sezonsko izkopavanje je potekalo poleti 2011. Organiziral ga je profesor Adrian Boas z Univerze v Haifi, podprlo pa Društvo za preučevanje križarskih vojn in latinskega vzhoda. Izkopavanja se od takrat nadaljujejo vsako poletje. Avgusta 2015 in 2016 so pri izkopavanjih sodelovali študenti z Royal Holloway Univerze v Londonu. Leta 2017 so v gradu Montfort odkrili prostor za družabne igre in luksuzno jedilnico.<ref>{{cite web|url=https://www.haaretz.com/archaeology/MAGAZINE-enigmatic-crusader-castle-in-israel-yields-surprising-find-1.5483659|title=Board Game and Luxuries Discovered in Crusader Castle in the Galilee|website=Haaretz|date=11 January 2017|accessdate=2025-10-15|archive-date=2021-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027193327/https://www.haaretz.com/archaeology/MAGAZINE-enigmatic-crusader-castle-in-israel-yields-surprising-find-1.5483659|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 so pod gradom našli okrašeno gotsko dvorano.<ref>{{cite web|url=https://www.haaretz.com/archaeology/.premium.MAGAZINE-massive-unknown-hall-discovered-in-crusader-castle-in-northern-israel-1.6677324|title=Massive Ceremonial Hall Discovered Under Crusader Castle in Northern Israel|website=Haaretz|date=22 November 2018}}</ref> Leto kasneje so našli dokaze o uničenju Mamelukov, ki segajo v čas Bajbarsovega pohoda leta 1266. <ref>{{cite web|url=https://www.haaretz.com/archaeology/.premium.MAGAZINE-massive-mamluk-destruction-found-at-crusader-castle-in-israel-1.8180395|title=Massive Mamluk Destruction Found at Crusader Castle in Israel|website=Haaretz|date=25 November 2019}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Biller, Thomas; Burger, Daniel; Radt, Timm: ''Montfort und der frühe Burgenbau des Deutschen Ordens.'' Herausgegeben von Thomas Biller (Forschungen zu Burgen und Schlössern, Sonderband 5), Michael Imhof Verlag, Petersberg 2015, {{ISBN|978-3-7319-0015-3}}. * Boas, Adrian, [http://adrianjboas.wixsite.com/montfort-castle-proj "Montfort Castle Project"] (website) * {{cite journal|last=Boas|first=Adrian |date=2008-03-26|url=http://www.hadashot-esi.org.il/report_detail_eng.aspx?search=&id=725&mag_id=114 |title= The Montfort Castle, a New Survey |publisher=Hadashot Arkheologiyot – Excavations and Surveys in Israel|number=120}} * {{cite journal|last=Boas|first=Adrian |date=2012-07-19|url=http://www.hadashot-esi.org.il/report_detail_eng.aspx?id=1996&mag_id=119|title= The Montfort Castle, 2011|publisher=Hadashot Arkheologiyot – Excavations and Surveys in Israel|number=124}} * {{cite journal|last1=Boas|first1=Adrian |last2=Khamisy |first2= Rabei G.|date=2013-07-17|url=http://www.hadashot-esi.org.il/report_detail_eng.aspx?id=2281&mag_id=120|title= The Montfort Castle, 2012 |publisher=Hadashot Arkheologiyot – Excavations and Surveys in Israel |number=125}} * Shlomo Lotan [https://www.academia.edu/7542100/_The_River_Structure_at_the_Montfort_Castle_in_the_Latin_Kingdom_of_Jerusalem_Analecta_Theutonica_Studies_for_the_History_of_the_Teutonic_Order_1_2014_pp._63-75 "The 'River Structure' at the Montfort Castle in the Latin Kingdom of Jerusalem"], ''Analecta Theutonica, Studies for the History of the Teutonic Order 1'', 2014, pp.&nbsp;63–75 * Shlomo Lotan [https://www.academia.edu/2423814/Shlomo_Lotan_-_The_Transfer_of_the_Armenian_Crown_to_the_Holy_Land_A_Text_Case_for_the_Strength_of_the_Teutonic_Military_Order_in_the_Latin_Kingdom_of_Jerusalem_Quaestiones_Medii_Aevii_Novae_15_2010_pp._323-334 "The Transfer of the Armenian Crown to the Holy Land – A Text Case for the Strength of the Teutonic Military Order in the Latin Kingdom of Jerusalem"], ''Quaestiones Medii Aevii Novae'' 15, 2010, pp.&nbsp;323–334 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradovi]] rtw2taktvdg6zk2w39jhmjxnmmtj8pj 0 597851 6688765 6660470 2026-06-13T12:03:46Z Ihana Aneta 242446 /* Komponiranje */ 6688765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=[[Franc Župnek]] (oče)}} '''Marija Jožefa Valerka Župnek Sancin'',''''' znana tudi kot '''Mirica Župnek Sancin''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]], [[Glasba|glasbena pedagoginja]] in [[Skladatelj|skladateljica]], * [[3. marec]] [[1901]], [[Ljubljana]], † [[23. julij]] [[1970]], [[Celje]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. marca 1901 v premožni slovenski družini v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04032 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04032/?pg=417|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1892-1901|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Njena mati je bila posestnica Ana Petrič (1873–1938) iz [[Verd|Verda]], njen oče pa pravnik [[Franc Župnek]] (1860–1938) iz [[Šedina|Šedine]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Hčerki Marija in Ana|url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/hcerki-marija-in-ana/|accessdate=2026-02-05|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|language=Sl|website=kamra.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župnek, Franc (1860–1938) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi915746/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-20|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Svetina|first=Anton}}</ref> Njena mati je bila glasbeno izobražena in velika podpornica in dobrotnica glasbenikov.<ref name=":2" /><ref name=":42">{{Navedi splet|title=Marijina nečakinja Mirca Sancin in godalni kvartet Zika|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/marijina-necakinja-mirca-sancin-in-godalni-kvartet-zika/|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|website=kamra.si}}</ref> Poskrbela je, da, se je vsak izmed njenih otrok učil kakega instrumenta.<ref name=":52">{{Navedi novice|title=Gospa Mirca Sancin - naša nada|date=februar 1940|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5U5OSOS|volume=2|newspaper=Ženski svet|publisher=Konzorcij Ženski svet|pages=44-45|language=Sl}}</ref> Mirca je začela z učenjem glasbe in klavirja že pri treh letih.<ref name=":52" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila Silvia Oberecker Della Martina, mati italijanske filmske igralke {{ill|Alida Valli|lt=Alide Valli|it|Alida Valli}}.<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Jakomin|first=Dušan|author-link=Dušan Jakomin|date=marec 1958|title=Slovenski tržaški skladatelji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ESH8ZSR|magazine=Mladika|language=Sl|publisher=Mladika|volume=3|pages=46-47}}</ref> V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo in dva razreda dekliškega liceja ter se učila klavirja pri skladatelju [[Josip Pavčič|Josipu Pavčiču]].<ref name=":0" /> Še pred Mircinim devetim letom sta se njena starša razšla, vendar se nikoli nista uradno ločila.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/2/bdf18a51-0225-49d8-9d41-96516638026c?p=31|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-23|title=Popis prebivalcev Ljubljane|date=1931|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=† Vladni svetnik Franc Župnek|date=14.5.1938|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UIGHSDQ|volume=110|language=Sl|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna|page=4}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Mirca je skupaj z brati in sestrami ostala z materjo.<ref name=":32" /> == Izobraževanje == Leta 1911 se je z materjo preselila v Gradec, kjer je začela študirati klavir na konservatoriju v Gradcu pri profesorju {{ill|Hans Schmidt|lt=Hansu Schmidtu|de|Hans Schmidt (Musiker)}} (1854–1923), baltsko-nemškem skladatelju in pianistu ter učencu [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":6" /> Tam se je šolala do prevrata leta 1920, ko se je z materjo preselila na [[Vrhnika|Vrhniko]] in nadaljevala študij klavirja na [[Ljubljanski glasbeni konservatorij|konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani]] pri glasbeniku in dirigentu [[Ivan Brezovšek|Ivanu Brezovšku]] ter pianistu in skladatelju [[Janko Ravnik|Janku Ravniku]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04830 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04830/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1920-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Metem je spoznala slovenskega violinista in skladatelja Ivana Karla Sancina (1893–1974), člana in soustanovitelja godalnega kvarteta Zika (pozneje Československé kvarteto), ki sta ga njena mati in sestra njene matere finančno podpirala, in se z njem 3. julija 1921 poročila.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":42" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> Kmalu za tem se je z možem preselila v Avstrijo in tam nadaljevala študij pri avstrijskem pianistu {{ill|Hugo Kroemer|lt=Hugu Kroemerju|de|Hugo Kroemer}} (1888–1971) in avstrijskem glasbenem pedagogu {{ill|Hermann von Schmeidel|lt=Hermannu von Schmeidelu|de|Hermann von Schmeidel}} (1894–1953) na konservatoriju v Gradcu.<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1923 je zaključila šolanje in se z možem preselila v [[Celje]].<ref name=":0" /><ref name=":4" /> Od takrat naprej je v Gradcu opravljala le izpite. Leta 1936 je na graškem konservatoriju opravila mojstrski izpit iz poučevanja klavirja.<ref name=":0" /> Leta 1937 je na graški akademiji diplomirala iz klavirja, leta 1938 pa iz kompozicije.<ref name=":0" /> == Delo == === Pedagoško delo === Leta 1923 se je zaposlila kot učiteljica klavirja in glasbe na glasbeni šoli [[Glasbena matica|Glasbene matice]] v Celju, kjer je delovala do leta 1941.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec tudi kasnejši slovenski violinist Miran Viher.<ref name=":42" /> Leta 1924 je rodila sina Maria Sancina (1924–1970), edinca, kasnejšega trobentača in programista v glasbenem uredništvu [[Radio Trst A|Radia Trst A]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1941 se je z družino preselila v Ljubljano in se zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Glasbene matice v Ljubljani, kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec kasnejši skladatelj [[Pavle Kalan]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=oktober 2015|title=Pavle Kalan|url=https://www.epta.si/wp-content/Virkla_2015_st_3_FINAL_web.pdf|magazine=Virkla|language=Sl|publisher=Društvo klavirskih pedagogov Slovenije|pages=23–35}}</ref> Leta 1945 se je z družino preselila v [[Škedenj, Trst|Škedenj]], možev rojstni kraj, kjer je živela do smrti.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Tam se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice Trst]], kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Leta 1949 se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli pod okriljem Slovenske prosvetne matice v Trstu, kjer je delovala do upokojitve leta 1963.<ref name=":0" /> Istočasno je med letoma 1949 in 1963 opravljala tudi službo profesorice klavirja na slovenskem učiteljišču v Trstu (sedanji Humanistični in družbeno-ekonomski licej Anton Martin Slomšek Trst).<ref name=":0" /> === Koncertiranje === Na glasb. š. v Celju je ostala do 1941 in v vsem tem času tudi koncertirala, nato je nadaljevala s poučevanjem na GM in koncertiranjem v Lj. 20. okt. 1941 je v okviru GM priredila svoj kompozicijski večer. 1945 se je preselila v Trst in odslej živela v Škednju, moževem rojstnem kraju. Najprej je poučevala klavir na GM v Trstu (1945–48), od 1949 do 1963 z možem učila na glasb. šoli pod okriljem Slov. prosv. matice (SPM) in istočasno poučevala klavir na slov. učiteljišču v Trstu (1949–63). V prvih povojnih letih je pogosto koncertirala, nastopala kot pianistka na radiu in spremljala pri klavirju razne soliste. Na koncertih je sodelovala z možem, pianistko [[Mařenka Plzak Sancin|Mařenko Plzak Sancin]], ki je bila poročena z bratom njenega moža,<ref>{{Navedi novice|title=Koncert celjske Glasbene Matice|date=1. april 1930|page=24|language=Sl|newspaper=Zbori|publisher=Pevsko društvo Ljubljanski zvon|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02MWDXOL|volume=2}}</ref> sopranistko [[Valerija Heybal|Valerijo Heybal]], ki je večkrat izvajala tudi njene kompozicije,<ref name=":9" /> === Komponiranje === K skladanju jo je spodbudil soprog.<ref>{{Navedi novice|title=Ljubljana|date=15.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-033M876I|volume=242a|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|page=4|newspaper=Slovenec}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|title=Skladateljski večer Mirce Sancinove|date=20.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2TECTVQF|publisher=Glasbena matica|language=Sl}}</ref> .Pobudo za skladateljevanje je dobila v komorni igri svojega soproga violinista I. K. S-a (gl. članek). Strokovno znanje je izpopolnila pri Art. Michlu v Gradcu, pozneje pri L. M. Škerjancu in svojem soprogu. Prvotno je pisala razne priložnostne skladbe za otroško igro in proslave, pozneje pa vedno zrelejša dela, ki jo uvrščajo med najboljše slov. skladateljice Njen skladateljski opus obsega predvsem dela za klavir in nekaj za petje: Mamici (Hel. Rajhova), ciklus 2–3 gl. mladinskih zborov s klavirjem; dalje solistične pesmi: Trenutek (J. Murn-Aleksandrov), Mene ni požela kosa (Al. Gradnik), Pomlad je prišla (O. Župančič); več klavirskih skladb je izšlo v tisku v založbi GM v Lj.: Iz mladih dni, 6 klav. skladb za mladino, I.—II. zv. (1942); Fantastično kolo … (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo …, I.—II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe … (1944); Na igrišču, 10 lahkih … za mladino (1945); poleg tega ima za klavir še več skladb v rkp.: Retje, ki jo šteje S. med svoja najmočnejša dela, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka itd.; Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester. Uglasbila je tudi več pesmi; med drugimi dela [[Helena Snoj Rajh|Helene Snoj Rajh]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna - Aleksandrovega]], [[Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]] in [[Oton Župančič|Otona Župančiča]].<ref name=":0" /> Pianistka iti skladateljica MIRCA SANCINOVA Napisala je okrog sto klavirskih skladb, 15 violinskih, okrog 20 samospevov (med katerimi Gradnikov »De profundis«) ter mladinsko igro. Njene skladbe je vedno izdajala ljubljanska Glasbena Matica. V načrtu ima še druga dela. Njene skladbe so izvajali v ZDA, v Celovcu, v Gradcu ter v raznih krajih Jugoslavije. Lahko rečemo, da je njena podlaga slovenska in slovanska narodna pesem, predvsem seveda v jugoslovanskih kolo. Njen slog je novomoderni impresionizem. <ref name=":6" /> 20. okt. 1941 je priredila svoj kompozicijski večer v okviru GM v Ljubljannski filharmoniji. Leta 1947 je prispevala štirinajst skladb v zbirko Slovenske klavirske skladbe za mladino, ki sta jo urejali glasbeni pedagoginji [[Zorka Bradač]] in [[Silva Hrašovec]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=2022|title=Slovenska klavirska glasba za otroke in mladino|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4M8RASVJ|magazine=Glasba v šoli in vrtcu|language=Sl|publisher=Zavod RS za šolstvo|volume=2|pages=14-23}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 1963 se je zaradi bolezni umaknila iz javnega življenja.<ref name=":0" /> Konec junija 1970 ji je umrl sin, kar jo je povsem strlo.<ref name=":0" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=Odšli so od nas skozi vrata smrti|date=6.8.1970|language=Sl|page=4|publisher=Zadruga z o.z. Novi list|newspaper=Novi list|location=Trst|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VRNILFU}}</ref> Njeni zdravstveno stanje se je poslabšalo in sprejeta je bila v celjsko bolnišnico, kjer je 23. julija 1970 umrla.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Pokopana je na [[Centralno pokopališče Žale|Ljubljanskih Žalah]] v grobu svoje matere in očeta.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=fdbb7c1f-9747-44f4-ba5a-708fe17170d0|title=Žale [A]: Oddelek [25A] Vrsta [13] Grob [15]|publisher=[[Žale]]|website=zale.si}}</ref><ref name=":0" /> Štiri leta za njo je umrl tudi njen mož in bil pokopan v isti grob.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Biblografija == * ''Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46203392|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NIQ1EJB|language=Sl}}</ref> * ''Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46242816|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMAV2XA1|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294272|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGBLNY3Y|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294784|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOET8NB|language=Sl}}</ref> * ''Fantastično kolo : za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Fantastično kolo : za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46295552|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFYNHWE2|language=Sl}}</ref> * ''Vesela mladina : tri skladbe za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Vesela mladina : tri skladbe za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46374400|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXQ9RVI|language=Sl}}</ref> * ''Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1945)<ref>{{Navedi knjigo|title=Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1945|location=Ljubljana|cobiss=54834688|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZXQIXPGZ|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Župnek Sancin, Mirca}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1901]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] ancgrqnvw9txi44320eclc4fyuyflda 4 599018 6688946 6687125 2026-06-13T19:35:51Z Yerpo 8417 točkovanje Octopus/3 6688946 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2025/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] gbfa9u9p6xboj6fatvfdlsivt4kr8z9 6688972 6688946 2026-06-13T20:23:23Z Upwinxp 126544 točke Ivo Lendić, Stebunik 6688972 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2025/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ftyxbr4xjbazub4m3fito5b7cra1jhz 6689131 6688972 2026-06-14T09:43:14Z Pinky sl 2932 /* Rezultati */ 2026 6689131 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] kc4ocavjuq6tgbsu28ttoj1p4b4ji6e 0 599886 6688958 6650067 2026-06-13T19:54:30Z Upwinxp 126544 tn 6688958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = Ante antic.jpg | image-caption = fra Ante Antić }} '''Ante Antić''', hrvaški [[duhovnik]], [[frančiškan]], spovednik in vzgojitelj, [[častitljivi Božji služabnik]], * [[16. april]] [[1893]], [[Prvić Šepurine]], † [[4. marec]] [[1965]], [[Zagreb]]. ==Življenje== Frančiškan je postal leta 1911, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1917 v [[Šibenik]]u.<ref name=HE/> Opravljal je položaje asistenta teologa v [[Makarska|Makarski]] in Visovcu ter magistra teologije v Makarski in Zagrebu.<ref name=HE/> Bil je znan spovednik in duhovnik.<ref name=HE/> ==Zapuščina== Zbranih je bilo 4000 njegovih pisem, nekatera od njih so bila objavljena v delih ''Pisma svećenika'' in ''Svećenik sam Kristov''.<ref name=HE/> ==Postopek beatifikacije== Kanonični postopek za njegovo [[beatifikacija|beatifikacijo]] se je začel leta 1984.<ref name=HE>[https://www.enciklopedija.hr/clanak/antic-ante Antić, Ante] enciklopedija.hr, Hrvatska enciklopedija (spletna zdaja)</ref> ''Nihil obstat'' je bil izdan 1. marca 1985.<ref name=NSFW>{{ikona en}} [http://newsaints.faithweb.com/year/1965.htm#Antic Ante Antić] newsaints.faithweb.com</ref> Odlok o veljavnosti škofijskega postopka je bil izdan 20. oktobra 1995.<ref name=NSFW/> ''Positio'' je bil objavljen leta 2006.<ref name=NSFW/> Odlok o junaških krepostih je bil objavljen 5. maja 2015.<ref name=NSFW/> == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.otacanteantic.com/# otacanteantic.com - stran postulature] {{ikona hr}} {{Hrvaški svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Antić, Ante}} [[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Hrvaški frančiškani]] [[Kategorija:Častitljivi Božji služabniki]] ebg18diomohpm47vwxjb8gmrvw5mvys 0 600029 6688953 6655860 2026-06-13T19:49:17Z Upwinxp 126544 /* Slikovna zbirka */ slike cerkve svete Petke naj bodo v [[Cerkev sv. Petke, Beograd|temu namenjenem članku]] 6688953 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi. Zaradi čudodelnega studenca je veliko bolj priljubljena #Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]], kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi vrelec je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]; oba sta zelo oblegana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo je zidal Cerkev svete Petke na Kalemegdanu — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojno dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref>Res zelo nenavadno je bilo potovanje tega zvona. Ko ga je namreč na železniški postaji Pečuh našel žandarmerijski vodnik Panta Bjelogrlić iz Podujeva — uslužbenec Ravnateljstva vojnega plena —, ga je kljub nasprotovanju postajenačelnika uspel natovariti na vinski vagon ter pripeljati do Šabca, od koder so ga s splavom prepeljali do Beograda. V imenu cerkve Rožice je tam zvon sprejel neki sivolasi civil z bradico, češ da je rektor cerkve Rožice — in za njim in za zvonom ni bilo več ne duha ne sluha.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=101.102}}</ref> Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Црква Ружица, Београд.jpg|Lestenec iz krogl je nekaj posebnega File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 39bnfuezmeu1rcqf72j0n6roaahu4di 0 601255 6688906 6680181 2026-06-13T18:11:13Z Yerpo 8417 slog, {{ton}} 6688906 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}), srbski [[pravoslavje|pravoslavni]] [[duhovnik]]-[[menih]], [[škof]] in [[patriarh]], * [[17. maj]] [[1881]], [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u, [[Kneževina Črna gora]], [[Osmansko cesarstvo]], †[[7. maj]] [[1950]], [[Beograd]], [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]].{{sfn|Vuković|1996|p=107-109}} Bil je 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 3. patriarh Združene SPC, 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu Morači kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov kolerično bojevit in nepopustljiv značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tod pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je medtem postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo premestili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti in svetovni [[globalizacija|globalizaciji]] res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izvoljen za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja SPC.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Gavrilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. Nadpastirsko delovanje patriarha Gavrila obsega tri obdobja: #od izvolitve do aprilske vojne (1938–1941), #pripor in zapor med vojno (1941–1945) #od osvoboditve iz ujetništva do smrti (1945–1950).<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/patrijarh-srpski-gavrilo-od-nadgledane-slobode-januara-1945-do-povratka-u-patrijarsiju-novembra-1946-godine-prvi-dio/|title=Patrijarh srpski Gavrilo od nadgledane slobode januara 1945. do povratka u Patrijaršiju novembra 1946. godine (prvi dio)|publisher=in4s.net|author=Вељко Ђурић Мишина|place=|language=sr|date= 2020|accessdate=26. april 2026}}</ref> === Državni udar === {{main|Državni udar v Kraljevini Jugoslaviji}} Podobno kot pri [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], tako je tudi podpisovanje pakta z Veliko Nemčijo spodbujalo nezadovoljstvo z "nesposobnim" namestništvom in "premalo srbsko" vlado, saj je po Aleksandrovi smrti postala SPC takorekoč opozicija; sedaj se je ponudila priložnost za spremembo smeri. Gavrilo kot tudi celotno vodstvo SPC je bil nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije ter sploh ni imel posluha za namestniške razloge.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Največji živeči srbski pisatelj, pravnik in politik [[Vuk Drašković]] pa ima o tem predrznem dejanju čisto drugačno mnenje. 2020 je namreč napisal roman z značilnim naslovom: ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski spis predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; ''država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941''. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} Naslednjega dne je v Patrijaršiji srbski verski poglavar Gavrilo pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari"/> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija ob vedno večjem oboroževanju Nemčije kako leto prej prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa. Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako jugoslovanska vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo; čeprav so mnogi to obsojali kot nesposobnost in napako, je v danih okoliščinah pomenilo trezno presojo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo niti s kom drugim — ni sprevidel niti vrh SPC niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že čez deset dni. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} {{main|Aprilska vojna}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]] [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] 1945 v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa ''Gavrilo Princip'', general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 1945</ref>]] Izzivalno geslo »Bolje rat nego pakt«, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko cerkev sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v [[samostan Žiča]], nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Ni čisto jasno, zakaj ni odletel na varno v tujino skupaj z namestnikom Pavlom, čeprav mu je to bilo ponujeno. Po nekaterih virih naj bi varoval zakopano kraljevo zlasto, sodeč po njegovih izjavah pa je hotel ostati s svojim ljudstvom. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 25. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/463415/Srpski-patrijarh-zatocenik-u-oba-svetska-rata|title=Srpski patrijarh zatočenik u oba svetska rata|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=28. september 2020|accessdate=25. april 2026}}</ref><ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref><ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306042738/https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=2019-03-06 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> kot »glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi«.<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in ostroškega arhimandrita Leontija Mitrovića odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevem kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> O njegovem jetništvu in življenju po osvoboditvi obstaja veliko nasprotujočih si trditev; ena najneverjetnejših pravi, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik dachavskega taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten ta članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam je škof Velimirović odšel v Anglijo, patriarh pa v Rim. O njegovem tamkajšnjem bivanju in namenih obstajajo nasprotujoči si podatki; kljub drugačnim trditvam se je verjetno želel srečati tudi s [[papež Pij XII.|papežem Pijem XII.]], ki pa ni sprejemal niti katoliških dostojanstvenikov, ki so sodelovali z nasprotniki zaveznikov — tako je npr. zaman prosil za tako srečanje celo katoliški [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Gregorij Rožman]], ki se je uspel s papežam "srečati" šele pet let po vojni in še to le pri splošni avdienci.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/prekop-skofa-rozmana-zivljenje-in-casi.html|title=Prekop škofa Rožmana, življenje in časi. Papež ga ni sprejel.|publisher=delo.si|author=Jožica Grgič|place=Ljubljana|language=sl|date=11. april 2013|accessdate=26. april 2026}}</ref> Škof Nikolaj si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil — kot izrazitega antikomunista — za sodelavca fašistov in narodnega izdajalca; patriarh Gavrilo pa je po dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih dobil "zeleno luč" za vrnitev v domovino.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref><ref>{{cite book |last1=Tomasevich |first1=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration |date=2001|publisher=Stanford University Press |isbn=9780804779241 |page=513 |url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC&pg=PA513}}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> Na patriarhovo zahtevo je 1949 postal vikar Peške patriarhije [[Tadej Štrbulović]]. == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih in jeznih brezbožnih oblasti. Patriarh Gavrilo je namreč popolnoma nepričakovano nenadoma umrl 7. maja 1950 v Beogradu.<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/7.5/dogadjaj/7375|title=Na dan 7.5.1950.: Umro Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16}}</ref>. Kot omenjeno, je iz nekaterih okoliščin nastal sum, da sorazmerno mlad in zdrav ni umrl naravne srmti, ampak da je bil zastrupljen.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} Pokopan je v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]], v južnem delu cerkve, v neposredni bližini grobov knezov [[Miloš Obrenović|Miloša]] in [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[Vikentij Prodanov|Vikentij]]. === Priznanja === Od leta 2020, ko je bila sedemdesetletnica njegove smrti, slavi črnogorsko-primorska metropolija Gavrila Dožića kot svetega pričevalca, srbskega patriarha Gavrila. Črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]] je ob tej priliki dejal, da bo ta praznik predlagal za celotno SPC. V rojstnem kraju Vrujcih v Donji Morači nameravajo zgraditi v njegovo čast kapelico, ki naj bi spominjala po obliki na od komunistov porušeno kapelo na [[Lovćen]]u, ki so jo na njegovo pobudo obnovili leta 1925.<ref>Радовић, Амфилохије (2020). Светигора, бр. 286, октобар, Седми трг од ћирилице. Цетиње: Светигора. стр. 58.</ref> === Odlikovanja === * [[File:YUG Orden Jugoslovenske Krune VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden Jugoslovanske krone ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje [[Sveti Sava|Svetega Sava]] ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:ME Order of Danilo I Knight Commander BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden kneza Danila I. ''Veliki častnik''; [[Kraljevina Črna gora]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=89}}</ref> == Navedka == {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<ref>{{cite web|url=https://www.rastko.rs/rastko-cg/duhovnost/dzomic-patrijarh_dozic.html|title= Mučeništvo Srpskog Patrijarha. Dokumenta o hapšenju patrijarha Gavrila u manastiru Ostrogu 1941. godine|publisher=rastko.cg|author=Velibor V. Džomić|place=Kraljevo|language=cg|date=1997|accessdate=26. april 2026}}</ref><br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref><ref>Ta navedek bolje razumemo, če upoštevamo okoliščine. To je bilo maja 1941 v samostanu Ostrog, ko je vlada — tako knez namestnik Pavel kot mladi kralj Peter II. —, odletela na varno k "zaveznikom" in je podobno možnost ponudila tudi patriarhu Gavrilu, ki pa ni hotel oditi iz zasedene domovine, ampak je hotel za vsako ceno ostati s svojim ljudstvom.</ref>}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] jxuj6zm2x6179816pzhzsm3netohq9j 0 601614 6689036 6679715 2026-06-14T03:54:28Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Janez_Janša_official_potrait_(cropped).png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 6 June 2026. Odstranjevanje. 6689036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = Do 22. marca 2030 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |previous_year = 2026 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = |opinion_polls = Javnomnenjske raziskave za naslednje državnozborske volitve v Sloveniji <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Robert_Golob_official_portrait.png|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 28,66 %<br>29 sedežev | popular_vote1 | percentage1 = | seats1 = | seat_change1 = <!-- SDS --> | image2 = | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 27,88 %<br>28 sedežev | popular_vote2 = | percentage2 = | seats2 = | seat_change2 = <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 9,26 %<br>9 sedežev | popular_vote3 = | percentage3 = | seats3 = | seat_change3 = <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Matjaž_Han_official_portrait.png|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,71 %<br>6 sedežev | popular_vote4 = | percentage4 = | seats4 = | seat_change4 = <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = 6,69 %<br>6 sedežev | popular_vote5 = | percentage5 = | seats5 = | seat_change5 = <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 5,69 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = | percentage6 = | seats6 = | seat_change6 = <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 5,49 %<br>5 sedežev | popular_vote7 = | percentage7 = | seats7 = | seat_change7 = |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Janez Janša]] |before_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''12. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' bodo potekale najkasneje 22. marca 2030. Če ne bodo predčasne, bodo to četrte redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]], [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]. == Ozadje == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je zmagalo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], sledili pa so še [[Socialni demokrati]] in [[Demokrati. Anžeta Logarja]] s po šestimi mandati, [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] s petimi mandati ter stranka [[Resni.ca]], ki je prav tako osvojila pet poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> V parlament se je tako uvrstilo sedem strank ali list; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] je v parlament uspelo priti le petim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> == Datum volitev == === Razpis volitev === V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 6. januarja 2026, predsednica republike je za datum določila 22. marec 2026 in s tem izbrala drugi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2030 v politiki]] [[Kategorija:2030 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] jyqoghu83kfganuavs2iskd1e42c29p 0 601680 6688909 6671344 2026-06-13T18:17:17Z Yerpo 8417 {{ton}} 6688909 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij II. (Prodanov) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}), [[Srbi|srbski]] [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]], * [[23. avgust]] [[1890]], [[Bačko Petrovo Selo]], [[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]], † [[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]], [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. Bil je 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 4. patriarh Združene Srbske pravoslavne cerkve (1950–1958). == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Domneve o zastrupitvi === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za »parastos« in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnavo]], Vikentija ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 78xlbeyh5s6ubhxrdvii3fi50aqt7ur 0 601835 6688908 6675449 2026-06-13T18:15:00Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]], {{ton}} 6688908 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Hristo Prodanov | other_names = | image_size = | caption = Doprsni kip v rojstnem kraju [[Karlovo]] | image = Hristo Prodanov monument in Karlovo.jpg | birth_date = [[24. februar]] [[1943]] | birth_place = [[Kraljevina Bolgarija]] | disappeared_date = [[21. april]] [[1984]] (41 leten) | disappeared_status = pogrešan od 21. aprila 1984 | disappeared_place = [[Mount Everest]] | known = Prvi [[Bolgari|Bolgar]], ki je osvojil [[Mount Everest]] | occupation = [[alpinizem|alpinist]]<br> [[šport|športnik]] (boks) }} '''Hristo Prodanov''' ({{lang-bg| Христо Иванов Проданов/Hristo Ivanov Prodanov}}; {{lang-en|Christo Prodanov/Hristo Prodanov}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[alpinizem|alpinist]], * [[24. februar]] [[1943]], [[Karlovo]], [[Kraljevina Bolgarija]], † [[21. april]] [[1984]], [[Mount Everest]]. Prvi med Bolgari je osvojil najvišjo goro sveta, [[Mount Everest]]. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in zaposlitev === Hristo se je rodil očetu Ivanu 24. februarja 1943 v zgodovinskem kraju Karlovo v Srednji Bolgariji. Someščani se ga spominjajo kot šibkega in podhranjenega otroka. Revni družini so po svojih močeh pomagali dobrotniki, ki pa so med drugo svetovno vojno tudi sami trpeli pomanjkanje. Prijatelji so mu dali vzdevek Ačo, ker je fantek vedno bil lačen in je prosil za kos kruha, ko je videl prijatelja z namazom. Že kot otrok si je zgradil svoj svet, ki pa ni bil pravljičen, a vendar mu je pomagal skovati jekleno voljo, ki ni poznala pritoževanja in samopomilovanja.<ref>{{cite web|url=https://chr.bg/index.php/lichnosti/ulitsi-na-istoriyata-hristo-prodanov.html|title=Улици на историята: Христо Проданов|publisher=Chronicle.bg|author=|place=|language=bg|date=16. junij 2020|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Srednjo šolo je končal na Tehniški šoli za strojništvo "Hristo Botev". Po tem je dve študijski leti (1964–1966) študiral na Nacionalni športni akademiji, na Visokem inštitutu za telesno vzgojo, smer "Turizem in alpinizem", vendar se je prepisal na Univerzo za kemijsko tehnologijo in metalurško tehnologijo, oddelek Visoki kemijsko-tehnološki inštitut, kjer je leta 1972 diplomiral iz črne metalurgije.<ref>Бешев, Сандю. Христо Проданов: От Сучурума до Еверест // climbingguidebg.com. 24 февруари 2003. Посетен на 1 ноември 2025.</ref> === Navdušen hribolazec === Hristo se je rad ukvarjal s športom in je v boksu dosegal lepe uspehe. Ko je to področje zaradi alpinizma zapustil, so tovariši govorili, da je boks s tem veliko izgubil, saj je bil pri tem hiter in spreten ko mačka; popolnoma ga je namreč očaral drugačen "šport" — skrajno hribolastvo. Prodanov je opravljal tudi [[astronavtika|vesoljske]] preizkuse v [[Zvezdno mesto|Zvezdnem mestu]] v [[Rusija|Rusiji]] in tam so ugotovili, da ima nenavadno veliko [[pljuča|pljučno]] kapaciteto, ki mu je omogočala plezanje na skrajnih višinah brez dodatnega kisika, kar je še razvijal s pohodi po hribovjih. Bil je ne le nesporni vodja plezalcev, ampak med drugim tudi odličen potapljač.<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> Hribolastvo ga je navduševalo že od malih nog. Pri 14 letih se je s svojim bratrancem in sestrično podajal na dolge pohode po [[Stara planina|Balkanskem pogorju]] in od takrat naprej je njegovo življenje zaznamovala neizmerna ljubezen do gora. Leto kasneje je na ulici po naključju srečal dva plezalca, ki sta ga tako navdušila, da je mladi Hristo naslednje življenje posvetil večinoma tej dejavnosti. Poleg velike ljubezni do gora je vseeno študiral ter diplomiral na Višjem inštitutu za kemijsko tehnologijo v Sofiji in se nato zaposlil 1976 kot kovinarski inženir v metalurših obratih Perniku in Kremikovcih ({{lang-bg|Кремиковци АД /Kremikovci AD}}). Poleg tega je vestno preučeval alpinizem in leta 1961 diplomiral na Centralni alpinistični šoli "Maljovica".<ref>{{cite web|url=https://www.obekti.bg/chovek/20-april-1984-g-hristo-prodanov-stava-prviyat-blgarin-izkachil-everest|title=20 април 1984 г. - Христо Проданов става първият българин, изкачил Еверест|publisher=Обекти|author=|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref> Prodanov se je začel načrtno ukvarjati s hribolastvom kot študent. Svoj prvi 7000-metrski vzpon je opravil 6. avgusta 1967, ko se je povzpel na [[Pik Lenin|Leninov vrh]]. Pred tem se je povzpel na več vrhov v Bolgariji, nato pa tudi v [[Alpe|Alpah]]; med prvimi je obiskal [[Julijske Alpe]] in sicer [[Triglav]] in [[Jalovec]]. Njegov največji uspeh se nanaša na osvojitev [[Hindukuš]]a (1976) in [[Lotse| Lotsa]] (1981), ko se je nanj povzpel kot prvi Bolgar in sicer tudi tja brez sicer nujno potrebne kisikove jeklenke. === Osebno življenje === [[Slika:Hristo-Prodanov-hribolazec-1976.jpeg|thumb|200px|riht|<center>[[Hristo Prodanov|Prodanov]] je bil že od mladih let navdušeh [[alpinizem|hribolazec]]]]</center> Prodanov je oboževal gore, plezanje in alpinizem; ljubezen do poklica in do močnih žensk pa je razdirala njegova težavna zakona;<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> družinsko življenje je potekalo precej burno. Iz prvega zakona je imel sina Ivana, iz drugega pa hčer Silvijo.<ref>Бешев, Сандю. Христо Проданов: От Сучурума до Еверест // climbingguidebg.com. 24 февруари 2003. Посетен на 1 ноември 2025.</ref> Hristovo plezanje je večkrat mejilo na skrajno drznost; nekateri sklepajo, da je bila zaradi zapleteno napetih in težavnih osebnih življenjskih okoliščin v ozadju tudi želja po samomoru. Njegova nečakinja, [[Marijana Prodanova Maslarova]],<ref>{{Cite web|title=Bulgarian woman dies on Everest attempt|url=http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2004-05/30/content_334965.htm|access-date=2021-03-19|website=www.chinadaily.com.cn}}</ref> se je podobno kot njen stric Hristo – poskušala povzpeti na Mount Everest brez uporabe pomožnega kisika 2004; toda tudi ona se je smrtno ponesrečila na višini 8.700 metrov, kjer je kisik tako redek, da njegovo pomanjkanje vodi v zanesljivo smrt in sicer se je to zgodilo točno 20 let in mesec dni od Hristove tragedije.<ref>{{Cite web|title=Bulgarian Everest Woman Declared Dead - Novinite.com - Sofia News Agency|url=https://www.novinite.com/articles/35194/Bulgarian+Everest+Woman+Declared+Dead|access-date=2021-03-19|website=www.novinite.com}}</ref> === Pet hkratnih odprav na Himalajo === Hribolazci so Bolgarijo zapustili dva meseca prej, že 20. februarja 1984, z letalom bolgarske letalske družbe "Balkan" TU-154. Odlično razpoloženje je izrazil tik pred odhodom Metodi Savov: »Ko se človek odpravlja na planetov tretji pol, je njegovo razpoloženje čudovito. Ne govorim samo v svojem imenu – vsi bolgarski alpinisti imajo odlično samozavest.«<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> Tisto pomlad je na najvišji vrh [[Himalaja|Himalaje]] Everest ciljalo kar pet odprav: dve na nepalski strani in tri iz [[Tibet]]a. Na nepalski strani si je Avramova ekipa delila goro z indijsko skupino pod vodstvom [[Daršan Kumar Kular|Daršana Kumarja Kularja]], ki je ubrala običajno in lažjo pot: Južni preval — Jugovzhodni greben; tako so bile vse smeri zasedene in Bolgarom je nepalska vlada dodelila še edino preostalo — najtežjo smer. V visokogorju je plezanje varneje v parih; če namreč doleti nepredvidena nevarnost skupino, lahko umrje več ljudi. Poleg tega je Prodanov našel v šerpu izurjenega plezalca in zvestega spremljevalca, ki je z njim vsestransko sodeloval in mu pomagal — lažje sta našla skupen jezik kot pa s kakim rojakom, saj ni bila skrivnost, da ima Hristo dokaj težek in trmast značaj. Do ločitve pa ni prišlo zaradi nesoglasja, ampak zaradi nezgode, ki se jima je pripetila kmalu ob odhodu iz tabara. Ko sta z velikim naporom dosegla strmo stopnico, je nanju padla zavržena kisikova jeklenka in zadela šerpa v prsi, kar mu je oteževalo dihanje. Zato se je Rindži vrnil v tabor, Hristo pa je nadaljeval pot do vrha sam, kjer je našel [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] zastavo, od katere je odtrgal delček za spomin — in cel kup zavrženih jeklenk.<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> Bolgarski hribolazci so bili razdeljeni v štiri skupine, ki so jih vodili: [[Dojčin Vasilev]], [[Ivan Valčev]], [[Dimitr Brdarev]] in [[Hristo Prodanov]]. Po načrtu naj bi prva skupina naskočila vrh 30. aprila ali 1. maja, druga pa naslednji dan; teden pozneje bi se po Avramovem načrtovanju na vrh odpravili Brdareva in Prodanova skupina. Voditelj je bil prepričan, da nad 8000 metri zaradi splošne varnosti nima pomena ukazovanje, ampak da se mora vsakdo sam odločati. Zato je tudi dopustil možnost, da bo lahko vsak član izrabil ob svojem času priložnost, da se tudi on povzpne na vrh. Ni skrivnost, da je to načrtovanje Hristo preskočil. Pri naskoku pa je treba računati zlasti z vremenom, kajti viharji v tem delu gore pihajo do 180 km na uro, a popuščajo okoli dveh zjutraj in te ugodnosti ne bi želeli zamuditi. Za ponočno hojo so že od začetka priprav načrtovali tudi svetilke in drugo potrebno opremo.<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> Bolgarska in indijska odprava sta dobro sodelovali. Indijska ekipa je Bolgarom dovoljevala uporabo svojih šotorov in kisika, Bolgari pa so kasneje Indijcem prepustili svoje [[voki-toki|voki-tokije]]. [[Svetoslav Kolev]] je povedal, da bi se Bolgari z Everesta ne mogli nikoli tako varno vrniti brez radodarne pomoči indijske odprave, ki jim je med spustom po običajni poti velikodušno odstopala tudi hrano in zdravila.<ref>{{cite web|url=https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/|title= Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge|publisher=Explorersweb|author=Kris Annapurna|place=|language=en|date=27. april 2025|accessdate=29. april 2026}}</ref> === Nesreče na Strehi sveta === Želja po vzponu na najvišji vrh na svetu je za mnoge pustolovce močna spodbuda, vendar dobijo le redki priložnost, da jo uresničijo. Po dostopnih podatkih je svojo smrt tam gori našlo več kot 200 ljudi; vendar je ta črna kronika hudo pomanjkljiva; tako manjka na primer veliko bolgarskih imen – ne manjka pa najbolj znano, a to je ime prvega bolgarskega osvajalcan najvišjega hriba – Hrista Prodanova.<ref>{{cite web|url=https://chr.bg/index.php/lichnosti/ulitsi-na-istoriyata-hristo-prodanov.html|title=Улици на историята: Христо Проданов|publisher=Chronicle.bg|author=|place=|language=bg|date=16. junij 2020|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Bolgarska odprava ni imela izbire in je morala sprejeti najnevarnejši vzpon po Kruti poti – Zahodnem grebenu. Ta smer je bila že znana kot izjemno tvegana in je že poprej terjala mnogo življenj. Med dvema ledenikoma je ostra strmina, ki je ubila vodja francoske odprave in štiri šerpe; nato je leta 1979 med vzpenjanjem jugoslovanske odprave umrl njen šerpa; leta 1989 pa je pokopala pet [[Poljaki|Poljakov]]. Pravzaprav sta pred bolgarskim vzponom 1984 minila brez smrtnih žrtev le ruski in švicarski vzpon. Prodanov se je torej zavedal, da se podaja na izjemno nevarno pustolovščino. Priprava je bila zato izredno resna, večplastna, špartanska, ali kot pravi Nikolaj Petkov — »po vseh pravilih športne znanosti« — tudi z veliko visokogorskih taborov.<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> [[Bolgari|Bolgarski]] [[alpinizem|hribolazec]]<ref>{{Cite news|date=2004-05-24|title=Bulgarian found dead on Everest|language=en-GB|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3743815.stm|access-date=2021-03-19}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |title=Mount Everest - Solo Climb, Himalayas, Nepal {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Mount-Everest/First-solo-climb |access-date=2024-05-18 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Prodanov je bil star komaj 41 let, ko se je smrtno ponesrečil pri spustu z Mount Everesta 21. aprila 1984 potem, ko ga je osvojil kot prvi rojak.<ref>{{Cite web|title=EverestHistory.com: Christo Prodanov|url=http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|access-date=2021-03-19|website=www.everesthistory.com|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801064554/http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> Tokrat je bil Prodanov kot vodja za tehnična vprašanja namestnik glavnega voditelja Avramova, ki je napravil največjo napako v tem, da se je vračal po svojih stopinjah in torej po najhujši strmi, povrhu pa še ponoči in v metežu. Za njim sta 8. maja vrh osvojila še Ivan Valčev in Metodi Savov, 9. maja pa Kiril Doskov in Nikolaj Petkov, ki sta se po klasični poti spustila po nepalskih pobočjih in opravila popoln prečni prehod masiva. Po Slovencih (1979) in Bolgarih (1984) se na Zahodni greben ni povzpel noben plezalec več.<ref>{{cite web|url=https://banker.bg/2019/04/19/na-41-g-hristo-prodanov-ostana-na-nai-visokiia-vruh-v-sveta-everest/|title=Hristo Prodanov ostana na nai-visokiia vrh v sveta Everest|publisher=banker.bg|author=|place=|language=bg|date=19. april 2019|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Odprava je skrbno načrtovala postavitev petih visokogorskih taborov: na 6050, 6770, 7170, 7520 in na 8120 metrov na [[Zahodni greben|Zahodnem grebenu]] in Avramov se je dobro zavedal nevarnosti: :»To je najtežja pot. Po uspehu jugoslovanskih plezalcev se ni več ponovila. Mnogi so dosegli vznožje vrha in obupali. Mislim, da je eden od razlogov za neuspehe nizko ležeči napadalni tabor in smo zato postavili še enega. Kljub vsemu pa so se vsi strinjali, da gremo po najtežji poti.« Plezalci so v nahrbtnikih nosili tri zastave, ki so jih potem pustili na vrhu: [[Ljudska republika Bolgarija|bolgarsko]], [[OZN |Združenih narodov]] in [[Nepal|nepalsko]].<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> Tako je tudi Prodanovu bila usojena najtežja, „Kruta“ oziroma „Jugoslovanska smer“, ki jo je uspešno utrla že jugoslovanska odprava leta 1979, ki so jo večinoma sestavljali Slovenci; med tisto odpravo je zgubil živlenje en šerpa, drugi pa so se vsi srečno vrnili domov. Tokrat pa je življenje vzela gora našemu junaku, ki se je tam moral zadrževati brez uporabe kisika nepredvideno dolgo časa in se je na vrh odpravljal popolnoma sam zaradi omenjene nezgode, ko se je šerpa že kar kmalu po odhodu vrnil v taborišče, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Najbolj nespametna izbira pa je bil vzpon brez uporabe kisika, saj je zunaj ostajal nepredvidljivo dolgo časa, kar je postalo v tistih višinah z malo kisika tudi zanj, ki je imel nadpovprečna pljuča, usodno. Poleg tega je bil Prodanov prvi človek, ki se je mimo načrta povzpel na Everest aprila, ko so vremenske razmere običajno neugodnejše in se umirjajo šele maja; postal je trinajsti človek (prvi človek z Zahodnega grebena), ki se je povzpel na Everest brez uporabe kisika. Na vrh se je povzpel ob 18:15 po krajevnem času in se je zato moral spuščati v trdi temi. Naslednje popoldne je poročal, da je izgubil rokavice in da kmalu ne bo mogel več držati radijskega gumba dovolj dolgo, da bi govoril. Takoj so se odpravili na reševanje: [[Ljudmil Jankov]] in šerpa [[Čovang Rindži]] sta z neverjetnim podvigom prišla že čisto blizu; našla sta tudi Hristov nahrbtnik, vendar njega zaradi gostega snežnega meteža nista mogla opaziti nekje nad sabo, saj je bila vidljivost manjša od metra. Njegovega trupla niso nikoli našli. Na domevnem mestu nesreče so mu postavili spominsko ploščo.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Hristo-Prodanov|title=Hristo Prodanov Mountainner|publisher= Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=19. januar 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kliuki.bg/sport/35-godini-po-kasno-strashni-razkritiya-za-smartta-na-hristo-prodanov-balgarina-izkachil-everest-i-zaginal-pri-slizaneto/14727#google_vignette|title=35 години по-късно: Страшни разкрития за смъртта на Христо Проданов - българина, изкачил Еверест и загинал при слизането!|publisher= Клюки.БГ/kliuki.bg|author=Милен Георгиев|place=|language=bg|date=22. april 2019|accessdate=27. april 2026}}</ref> Prodanovo osvajanje vrha je že 23. aprila opisal voditelj odprave [[Avram Avramov]] takole: :19. aprila so trije hribolazci zgradili tabor številka štiri na višini 7320 metrov; Prodanov in šerpa Rindži pa sta na 8120 metrih postavila tabor številka pet, kjer sta prenočila. 20. aprila sta zgodaj zjutraj ob 5.45 po krajevnem času krenila brez kisika proti vrhu. Ob 11h je Prodanov prišel 8500 metrov visoko, medtem ko je Rindži opustil nadaljevanje. Po več kot 12 urah plezanja, ki se je začelo v sončnem in jasnem vremenu s šibkim severovzhodnikom in mrazom 40 stopinj C⁰, je Prodanov osvojil vrh ob 18.10. Okoli 18. ure je prenehal govoriti, ob 19.45 pa se je slišal zadnji pritisk na stikalo na njegovi radijski postaji. Ljudmil Jankov, ki se je mu je približeval, se je povzpel na višino 8500 metrov in zadnji dve uri plezal v popolni temi čez nevarno skalovje vse do 21-ih in je bil prisiljen prenočiti na prostem na višini 8400 metrov. Rindži, ki se je vrnil v tabor št. pet, je pretrpel akutno srčno popuščanje in so ga reševali z velikimi odmerki kisika. Po težki vetrovni in ledenomrzli noči se je zjutraj vrnil v tabor številka pet v sorazmerno dobrem zdravstvenem stanju tudi Jankov.<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> === Prijateljstvo brez primere === »Ico, ti si velik mož! Ti si Bolgar! Ne zaspi! Vse je v redu, ljudje tečejo proti tebi!« – je zmrzujočega Hrista prek radijske postaje bodril Ljudmil, ki je dobil v odgovor komaj slišno šepetanje: »Nisem daleč!« Umiral pa je v zavesti, da mu prihaja naproti reševalec z izjemno hitrostjo na 8500 metrov nadmorske višine pri minus 42 stopinjah Celzija.<ref>{{cite web|url=https://www.lovestylemag.com/hristo-prodanov-tam-kadeto-ima-volya-ima-i-pat/|title=ристо Проданов: Там, където има воля, има и път|publisher=Животът е любов|author=LoveStyleMag|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=30. april 2026}}</ref> Ljudmilu so tokrat zmrznili štirje prsti, ki so mu jih morali pozneje odrezati. Tvegal je neprespano noč v žrtvovanju osebnih sanj za življenje prijatelja. Ljudmata, kot so ga ljubkovalno imenovali sorodniki, je v neverjetnem času premagal 1330 metrov višinske razlike v "Območju smrti" in se približal sredi vedno hujšega meteža Prodanovu, vendar je v snegu našel le njegov nahrbtnik in njegove stopinje, ki so ga malo prej prek zahodnega pobočja, poznanega kot Kruta pot, vodile do vrha in nazaj. Za nekatere je Hristova pustolovščina še danes norost, nepremišljenost, bolna domišljavost, ki ga je stala življenja in je postavljala v nevarnost tudi druge; za druge pa je to podvig, ponos, veličina za ves narod… Prodanov je vrh dosegel prepozno – ob 18.10 in tam ostal predolgo – celih 33 minut. Med sestopom ga je zajela noč in moči so mu začele pešati zaradi tridnevnega pomanjkanja kisika na višini več kot 8000 metrov. Usodno zanj je bilo to, da je na poti ostal sam, za kar se je najbrž odločil zavestno. Ni pa ostal sam, ker je imel v odpravi osebo, kot je bil njegov prijatelj Ljudmil — edinstveni pesnik med hribolazci in edinstveni hribolazec med pesniki — ki ga je hotel rešiti za ceno lastnega pohoda na vrh in celo za ceno lastnega življenja. V trenutku, ko se je odpravljal proti stiskanemu Prodanovu, se je Jankov že zavedal, da svojih velikih sanj — da bi tudi on dosegel vrh, kot so ga nekateri njegovi tovariši pozneje maja — ne bo nikoli uresničil; in da ne bo morebiti nikoli več videl svoje družine; noč je prekinila njegov uspešni pohod do Velikega sivega stolpa, kjer naj bi zmrzoval prijatelj, katerega pa ga ni našel. Tisto strašno noč je moral preživljati v surovih razmerah. Svetovna zgodovina ne pozna veliko Ljudmilu podobnih primerov poguma, samožrtvovanja in prisebnosti! Ko je snežni vrtinec vedno bolj besnel, so Jankovu končno ukazali, naj sestopi, saj je dobil hude ozebline na štirih prstih, ki so mu jih morali pozneje odrezati. Glede na zapis v Himalajski bazi podatkov, ki ga je skrbno zabeležil [[Pračanda Šresta]] z [[Nepal|Nepalskega]] ministrstva za turizem, se je zdelo, da si je Prodanov končno bil v svesti, da se je njegov čas iztekel, saj so bile njegove zadnje besede: »Ne vidim prihajati nikogar, ki bi me rešil.« Potem ko je tvegal svoje življenje, da bi rešil prijatelja, se je Jankov končno spustil v bazni tabor. Čez štiri leta pa je tudi njega ugrabila gora, tokrat [[Rila]] v Bolgariji, saj se hribolastvo kaj hitro sprevrže v neozdravljivo odvisnost in bolezen, kot lahko razbiramo med vrsticami v čudoviti pesmi, ki jo je dan pred smrtjo posvetil svojemu prijatelju Hristu.<ref>{{cite web|url=https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/|title= Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge|publisher=Explorersweb|author=Kris Annapurna|place=|language=en|date=27. april 2025|accessdate=29. april 2026}}</ref> <center> {| |- ! Не питай за цената на мечтата! (част)<ref>{{cite web|url=https://bulgarianhistory.org/hristo-prodanov-istoria/|title=По пътя към върха или историята на Христо Проданов|publisher=Българска история|author=Dimiter Dimitrov|place=|language=bg|date=2024|accessdate=29. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mediapool.bg/everest---40-godini-ot-nepovtoreniya-ot-nikogo-balgarski-podvig-news358333.html|title=Еверест - 40 години от неповторения от никого български подвиг|publisher=Mediapool.bg|author=Лили Границка|place=|language=bg|date=17. april 2024|accessdate=2. maj 2026}}</ref> ! Ne sprašuj se o ceni svojih sanj! (del) |- | <poem> Не питай за цената на мечтата — бори се, литвай, падай и умирай! Носи я винаги напред — в ръката, възкръсвай, ставай, искай и намирай! Не я затваряй в себе си, в душата... Изправен дишай, никога не спирай, мечтай за радостта, за красотата. С възторг и трепет, с вяра в чудесата — тя ражда и мира и светлината, с кръвта заплаща любовта и свободата. Не питай за цената на мечтата.<ref>Това стихотворение Людмил Янков пише в памет на приятеля си Христо Проданов, който остана завинаги под Еверест.</ref> </poem> | <poem> Ne sprašuj se o ceni svojih sanj — bojuj se, vzpenjaj se, padaj in umiraj! Vedno jih nosi naprej — v roki, vstajaj, dvigaj se, iskaj in nahajaj! Ne zaklepaj jih v sebe, v svojo dušo ... Dihaj pokončno, nikoli se ne ustavljaj, sanjaj o veselju, o trajni lepoti. Z veseljem in trepetom, z vero v čudeže — porajaj mir in žarko svetlobo, s krvjo plačuj ljubezen in svobodo. Ne sprašuj se o ceni svojih sanj!<ref>Ljudmil Jankov je to pesem napisal v spomin na svojega prijatelja Hrista Prodanova, ki je za vedno ostal pod Everestom.</ref> </poem> |} </center> == Vzponi == [[File:Mount Everest Climbing Routes 1924-1996 photomap-fr.svg|thumb|300px|<center>Plezalne poti na Mount Everestu, ki so jih med letoma 1924 in 1996 odprle različne odprave. [[Jugoslovanska smer]] ([[1979]]) je na desni strani označena z modro barvo.]]</center> ===Osemtisočaki === * [[Lotse]] (8516m) – 30. april 1981, sam brez kisika * [[Mount Everest|Everest]] (8848m) – 20. april 1984, sam, brez kisika === Sedemtisočaki === * [[Pik Lenin|Leninov vrh]] (7134m) – 2. avgust 1975 in nato še štirikrat * Tedanji „Vrh komunizma“, danes znan kot [[Ismoil Somoni]] (7495m) – 29. julija 1980 in še enkrat 1983 * [[Korženevski vrh]] (tudi Vrh Svobode, 7105m) – 28. julij 1979 in še trikrat * [[Nošak]] (7492m) – 30. julij 1976 === Alpe === *[[Mont Blanc]].(4807m) Prehod masiva od zahoda proti vzhodu, 12.–13. julij 1967. Prvi prehod bolgarskih plezalcev: Hristo Prodanov in Atanas Kovandžijev. *[[Jalovec]] (2643 m) na vzhodni steni (IV. kategorija), 1. avgust 1962 – Hristo Prodanov, P. Dimitrov in I. Aleksandrov. *[[Triglav]] (2865 m) na turi »Slovenska smer« (II. kategorija), 30. julij 1962 – Hristo Prodanov, A. Botev in M. Černev. == Smrt in spomin == === Smrt === Hristo Prodanov se je smrtno ponesrečil na spustu z Mount Everesta 21. aprila 1984, ko se je vračal kot prvi [[Bolgari|Bolgar]], ki je — popolnoma sam in brez uporabe kisika — osvojil ta najvišji vrh sveta. Njegovega trupla nikoli niso našli.<ref>{{Cite web|title=EverestHistory.com: Christo Prodanov|url=http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|access-date=2021-03-19|website=www.everesthistory.com|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801064554/http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> <ref>{{Cite news|date=2004-05-24|title=Bulgarian found dead on Everest|language=en-GB|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3743815.stm|access-date=2021-03-19}}</ref> V poskusu, da bi prehitel pričakovano močno nevihto, je 20. aprila ob 18.15 dosegel vrh — sam in brez kisikove jeklenke. Tam je ostal 33 minut, skupaj s svojim [[fotoaparat]]om, ki ga je kasneje, 9. maja, našel Nikolaj Petkov. Sestopil je v temi, po lastnih stopinjah — nekaj, česar še noben plezalec na svetu ni storil in kar ga je ugonobilo. Temperature so padle na minus 42 C⁰. Vrtinčasta nevihta ga je prisilila, da bivakira na odprtem, na 8700 metrih. Domnevajo, da je njegovo zadnje počivališče in zmrznjeno truplo nad Velikim sivim stolpom.<ref>{{cite web|url=https://tv1.bg/april-1984-g-poslednite-dni-na-hristo-prodanov/|title=Първият български алпинист, изкачил Еверест|publisher=tv1.bg|author=Григори Недялков|place=|language=bg|date=|accessdate=29. april 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Spomin === #V njegovem domačem kraju [[Karlovo]] stoji doprsni kip ob vznožju [[Stara planina|Stare planine]], delo kiparja [[Nikola Daskalov|Daskalova]] (*1941); na ulici, kjer je živel kot najstnik, pa je njegov bakrorez. #Njegovo ime nosi šola "Hristo Prodanov" v Karlovu, zgrajena leta 1985. #Po njem se imenuje ulica "Inženir Hristo Prodanov" v glavnem mestu Sofija. ({{maplink|type=line|id=Q123951364|title=Инж. Христо Проданов}}) 9. decembra 2022 je iniciativni odbor Zgodovinska delavnica v mestni četrti "Ljulin" vložil predlog za spremembo imena ulice "611" v ulico "Inž. Hristo Prodanov". Na seji št. 72 z dne 9. marca 2023 je občinski svet Sofije soglasno (z 41 glasovi "za") sprejel preimenovanje ulice. #Zgodba filma ''„Живот до поискване“ '' / ''"Življenje na zahtevo"'' vključuje novice o njegovem vzponu na Mount Everest; v filmu pa so tudi arhivski posnetki intervjuja z njim in avtentični pogovori na odpravini [[radijska postaja|radijski postaji]]. #Prodanov je napisal knjigo ''"Lhotse 8516"'' in številne članke ter potopise v časopisu "Echo".<ref>{{cite web|url=https://www.climbingguidebg.com/article?jbid=42|title=60 Anniversary of the Bulgarian alpinist of the XX Century|publisher=Climbing Guide Bulgaria|author=Peter Atanasov|place=|language=en|date=24. februar 2003|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Nečakinja [[Svetlana Prodanova]] pa se spominja stričevih priprav takole: :Takrat sem bila študentka v Sofiji in sem svojega strica pogosto obiskovala. Bila sem priča njegovim pripravam na to odpravo. Bil je izjemno odgovoren za vsako podrobnost, ničesar ni podcenjeval; sestajal se je s plezalci iz uspešne jugoslovanske odprave, prav tako na Zahodnem grebenu leta 1979, da bi si z njimi izmenjal izkušnje, zbiral je informacije od tujih kolegov, vključno s tistimi, ki so sodelovali v ruski odpravi, stopil je v stik s strokovnjaki z bogatimi izkušnjami iz tujine. Raziskoval je hrano za odpravo, opremo, alpinistične objekte, gradnjo taborov ob poti, njihovo opremo itd. V zvezi z organizacijo potovanja, prevozom prtljage, pripravo dokumentov in vso logistiko, povezano z odpravo, je bil moj stric skoraj leto dni pred odhodom na Everest na delovnem obisku našega veleposlaništva v [[Indija|Indiji]].<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> === Ocena === Prodanov je bil prvi Bolgar, ki se je leta 1981 povzpel na osemtisočaka – Lotse (8516 m), in prvi Bolgar, ki se je leta 1984 povzpel na najvišji vrh na Zemlji, Everest (8848 m). Umrl je med sestopom nazaj v bazni tabor 22. aprila. Posmrtno je bil odlikovan z redom in častnim nazivom "Junak Ljudske republike Bolgarije". Hristo Prodanov je 155. plezalec, ki se je povzpel na Everest in 13. plezalec, ki se je povzpel brez kisika, ter prvi, ki se je brez kisika povzpel na Zahodni greben, kar ga je stalo tudi življenja in postavilo v smrtno nevarnost njegove požrtvovalne reševalce.<ref>www.everesthistory.com // Архивиран от оригинала на 14 октомври 2009. Посетен на 17 май 2019.</ref><ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Hristo-Prodanov|title=Hristo Prodanov|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia |author=|place=|language=en|date=19. januar 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref> Prodanov je torej umrl med sestopom z vrha ter je bil prvi človek, ki se je povzpel na Everest aprila — najpogosteje se naskoki na vrh izvajajo maja —; in četrti človek, ki se je sam povzpel na vrh.<ref>{{cite web|url=https://www.obekti.bg/chovek/20-april-1984-g-hristo-prodanov-stava-prviyat-blgarin-izkachil-everest|title=20 април 1984 г. - Христо Проданов става първият българин, изкачил Еверест|publisher=Обекти|author=|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref> Dandanes pa se na njegov nevsakdanji podvig odzivajo z mešanimi občutki: {| |- ! Харесвания<ref>{{cite web|url=https://www.mediapool.bg/everest---40-godini-ot-nepovtoreniya-ot-nikogo-balgarski-podvig-news358333.html|title=Еверест - 40 години от неповторения от никого български подвиг|publisher=Mediapool.bg|author=Лили Границка|place=|language=bg|date=17. april 2024|accessdate=2. maj 2026}}</ref> ! Všečki |- | <blockquote>“В България алпинистите са посрещнати като герои от народа. След промените през 1989 г. званията на заслужили майстори на спорта са премахнати, отнети са и държавните им отличия.” <ref> (M) asigma 18 април 2024; 13нехаресвания </ref><br> Абсолютна глупост, организирана от "другарите". Спорта беше политика тогава, и тъй като БГ беше бедна и не можеше да се похвали с нищо, "другарите" се изхвърлиха с тази авантюра.<ref>MP_reader 17 април 2024; 28харесвания, 27нехаресвания</ref> </blockquote> | <blockquote>»V Bolgariji ljudje plezalce pozdravljajo kot junake. Po spremembah leta 1989 so bili ukinjeni nazivi častnih mojstrov športa, odvzeta pa so jim bila tudi državna priznanja.«<ref>13 nevšečkov</ref><br> Popolna neumnost, ki so jo organizirali »tovariši«. Šport je bil takrat politika, in ker je bila Bolgarija revna in se ni mogla z ničemer pohvaliti, so se »tovariši« izmazali s to pustolovščino.<ref>28 všečkov, 27 nevšečkov </ref> </blockquote> |} === Priznanja === Prodanov je prejel beč bolgarskih nagrad in priznanj, med drugimi tudi: * "Junak Ljudske republike Bolgarije" (1984) — posmrtno. * "Junak socialističnega dela Ljudske republike Bolgarije" (1981). * Dva "Reda Georgija Dimitrova" (1981; 1984) — posmrtno. * "Red Ljudske republike Bolgarije" 2. stopnje (1977) * Bolgarski alpinist 20. stoletja številka 1.<ref>{{cite web|url=https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/|title= Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge|publisher=Explorersweb|author=Kris Annapurna|place=|language=en|date=17. april 2025|accessdate=29. april 2026}}</ref> <center> <gallery> File:Герой на НРБ (аверс).jpg |''Герой на Народна република България''<br>Junak Ljudske republike Bolgarije File:Герой_на_социалистеческия_труд_(аверс).jpg|''„Герой на социалистическия труд“''/"Junak socialističnega dela" File:Орден Георги Димитров.jpg |''Орден „Георги Димитров“''<br>Odličje „Georgi Dimitrov“ File:Орден „Народна република България“ II ст..jpg|''Орден на Народна република България''<br>Red Ljudske republike Bolgarije </gallery> </center> == Navedek == {{navedek|''„Там, където има воля, има и път.”''<ref>{{cite web|url=https://www.lovestylemag.com/hristo-prodanov-tam-kadeto-ima-volya-ima-i-pat/|title=ристо Проданов: Там, където има воля, има и път|publisher=Животът е любов|author=LoveStyleMag|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=30. april 2026}}</ref><br>„Tam, kjer je volja, obstaja tudi pot.”}} == Glej tudi == *[[Mount Everest]] *[[Seznam osvajalcev Mount Everesta]] *[[Seznam ponesrečenih plezalcev na Mount Everest]] *[[Seznam slovenskih alpinistov]] == Sklici == {{Sklici}} == Nadaljnje branje == * Христо Георгиев: ''Христо Проданов''. София, Медицина и физкултура, 1989, 104 стр. * Нейко Дамянов ''Не съм далече. Документална повест''. Пловдив, Христо Г. Данов, 1990, 163 стр. == Zunanje povezave == {{DEFAULTSORT:Prodanov, Hristo}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[http://www.novinite.com/view_news.php?id=111999 Climbing Everest Voted Bulgaria's Sports Event of 20th Century] *[http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm Everest History: Hristo Prodanov] *[https://alchetron.com/Hristo-Prodanov Hristo Prodanov | Alchetron, The Free Social Encyclopedia] *[https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/ Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge | Explorersweb] ;{{ikona bg}} *[https://www.obekti.bg/chovek/20-april-1984-g-hristo-prodanov-stava-prviyat-blgarin-izkachil-everest 20 април 1984 г. - Христо Проданов става първият българин, изкачил Еверест | Обекти] *[https://kliuki.bg/sport/35-godini-po-kasno-strashni-razkritiya-za-smartta-na-hristo-prodanov-balgarina-izkachil-everest-i-zaginal-pri-slizaneto/14727#google_vignette 35 години по-късно: Страшни разкрития за смъртта на Христо Проданов - българина, изкачил Еверест и загинал при слизането! |Милен Георгиев] *[https://tv1.bg/april-1984-g-poslednite-dni-na-hristo-prodanov/ Първият български алпинист, изкачил Еверест|Григори Недялков] *[https://bulgarianhistory.org/hristo-prodanov-istoria/ По пътя към върха или историята на Христо Проданов | Българска история] [[Kategorija:Rojeni leta 1943]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Bolgarski športniki]] [[Kategorija:Bolgarski boksarji]] [[Kategorija:Bolgarski alpinisti]] [[Kategorija:Bolgarski publicisti]] [[Kategorija:Bolgari v 20. stoletju]] [[Kategorija:Umrli na Mount Everestu]] [[Kategorija:Pogrešani alpinisti]] mw3bjuqab17u1sklt03svl2iywvwey3 6 601836 6688907 6668297 2026-06-13T18:12:59Z Yerpo 8417 predloga za PU 6688907 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Hristo Prodanov, alpinist | Vir = https://alchetron.com/Hristo-Prodanov Hristo Prodanov - Alchetron, The Free Social Encyclopedia | Datum = 1976 | Kraj = | Avtor = neznan | Dovoljenje = poštena uporaba za članek [[Hristo Prodanov]] | Druge različice = }} == Dovoljenje == {{Poštena uporaba|članek=Hristo Prodanov}} g6q2q2x1rftv9yjne2i3kfmwljmxzrx 0 601912 6688781 6672769 2026-06-13T13:36:43Z Rastofan 255314 arhivirani urlji 6688781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = War Thunder | state = expanded | image = War Thunder PSN Cover Art 2015 Playstation 4.png | caption = Naslovnica igre za PlayStation 4 | developer = [[Gaijin Entertainment]] | publisher = Gaijin Entertainment | series = | platforms = {{ubl|[[Microsoft Windows]]|[[macOS]]|[[Linux]]<ref name="linux">{{cite web|title=War Thunder is now available on Linux!|url=https://warthunder.com/en/news/2608-war-thunder-is-now-available-on-linux-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195100/https://warthunder.com/en/news/2608-war-thunder-is-now-available-on-linux-en/|url-status=live}}</ref>|[[PlayStation 4]]<ref name=WTPS4>{{cite news|last1=Ashcraft|first1=Brian|title=War Thunder Is Headed to the PlayStation 4|url=https://kotaku.com/war-thunder-is-headed-to-the-playstation-4-505438648|access-date=1 April 2015|work=Kotaku|date=14 May 2013|archive-date=6 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130606225854/https://kotaku.com/war-thunder-is-headed-to-the-playstation-4-505438648|url-status=live}}</ref>|[[Xbox One]]<ref name="xbox1">{{Cite web|url=https://warthunder.com/en/news/5061-news-war-thunder-to-be-released-on-xbox-one-and-xbox-one-x-en|title=[News] War Thunder to be released on Xbox One and Xbox One X!|website=Warthunder.com|language=en|access-date=2017-11-21|archive-date=2017-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171119003933/https://warthunder.com/en/news/5061-news-war-thunder-to-be-released-on-xbox-one-and-xbox-one-x-en|url-status=live}}</ref><ref name="xboxone">{{Cite web|url=https://www.windowscentral.com/vehicle-combat-mmo-war-thunder-launches-xbox-one|title=Vehicle combat MMO 'War Thunder' launches on Xbox One|website=Windows Central|language=en|access-date=2018-06-19|date=2018-06-19|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619214530/https://www.windowscentral.com/vehicle-combat-mmo-war-thunder-launches-xbox-one|url-status=live}}</ref>|[[PlayStation 5]]<ref name="PS5">{{Cite web|url=https://www.gematsu.com/2020/10/war-thunder-coming-to-ps5-xbox-series-in-mid-november-alongside-new-power-update|title=War Thunder coming to PS5, Xbox Series in mid-November alongside 'New Power' update|website=Gematsu|date=2020-10-23|language=en|access-date=2024-12-03}}</ref>|[[Xbox Series X and Series S|Xbox Series X/S]]}} | released = {{Collapsible list | title = 15. avgust 2013 | '''Windows'''{{Video game release|WW|15. avgust 2013<ref>{{cite web|title=War Thunder is the most comprehensive free-to-play, cross-platform, MMO military game for Windows, Linux, Mac and PlayStation®4 dedicated to aviation, armoured vehicles, and naval craft from World War II and the Cold War.|url=https://store.steampowered.com/app/236390/War_Thunder/|publisher=Gaijin Entertainment|access-date=2019-02-21|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301041744/https://store.steampowered.com/app/236390/War_Thunder/|url-status=live}}</ref>}} | '''PlayStation 4'''{{Video game release|EU|29. november 2013<ref>{{cite web|title=War Thunder for Playstation®4 is out!|url=https://warthunder.com/en/news/352-War-Thunder-for-Playstation4-is-out-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131194912/https://warthunder.com/en/news/352-War-Thunder-for-Playstation4-is-out-en/|url-status=live}}</ref>|NA|June 3, 2014<ref>{{cite web|title=War Thunder PlayStation®4 launch in North America|url=https://warthunder.com/en/news/634/current/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195256/https://warthunder.com/en/news/634/current/|url-status=live}}</ref>}} | '''OS X'''{{Video game release|WW|17. april 2014<ref>{{cite web|title=Mac client launch!|url=https://warthunder.com/en/news/543/current/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131194915/https://warthunder.com/en/news/543/current/|url-status=live}}</ref>}} | '''Linux'''{{Video game release|WW|November 6, 2014<ref name="linux" />}} | '''Android'''{{Video game release|WW|2. junij 2015<ref>{{cite web|title=War Thunder on NVIDIA® SHIELD™|url=https://warthunder.com/en/news/3131-news-war-thunder-on-nvidia-shield-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195102/https://warthunder.com/en/news/3131-news-war-thunder-on-nvidia-shield-en/|url-status=live}}</ref>}} | '''Uradni izid'''{{Video game release|WW|December 21, 2016<ref name="offrelease"/>}} | '''Xbox One'''{{Video game release|WW|19. junij 2018<ref name="xbox1" /><ref name="xboxone" />}} | '''PlayStation 5'''{{Video game release|WW|November 17, 2020<ref name="PS5" />}} }} | genre = [[Akcijska igra|Akcijska]], [[bojevanje v vozilih]], [[simulator vojnega letenja]] | modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]] | director = | designer = | programmer = | artist = | writer = | composer = {{ubl|Georgy Zheryakov|Alexander Chorni|Zahar Antonov|Jeremy Soule}} }}'''War Thunder''' je brezplačna večigralska videoigra z vozili iz leta 2013, ki jo je za [[Microsoft Windows]], [[macOS]], [[Linux]], [[PlayStation 4]], Xbox One, PlayStation 5, Xbox Series X/S, Oculus in Vive izdal Gaijin Entertainment. Prvič je izšla novembra 2012 kot [[Programska izdaja|odprta beta različica]], svetovni izid pa je bil januarja 2013; uradni izid je bil 21. decembra 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/|title=No joke: World of Planes flight sim MMO is real|last=Stapleton|first=Dan|date=9 June 2011|website=PC Gamer|accessdate=13 March 2020|archivedate=28 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201128115450/https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/}}</ref><ref name="offrelease">{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/4412-war-thunder-is-now-released-en|title=War Thunder is now released!|last=<!--Not stated-->|website=warthunder.com|publisher=Gaijin Entertainment|accessdate=13 March 2020|quote=We are proud to announce the official release of our game. As we have completed all the goals we set ourselves in the early stages of development, the open beta-testing of War Thunder ends with update 1.65 'Way of the Samurai', an update which also brings Japanese ground forces, cockpits for all aircraft, and heaps of improvements and bugfixes.|archivedate=8 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201108113203/https://warthunder.com/en/news/4412-war-thunder-is-now-released-en/}}</ref> Spin-off igra z imenom ''War Thunder Mobile'' (znana tudi kot ''War Thunder Edge''<ref>{{Navedi splet|date=2022-11-16|title=Military action Online Game War Thunder Edge Prepares for Beta|url=https://gaminglyfe.com/military-action-online-game-war-thunder-edge-prepares-for-beta/|accessdate=2023-04-21|website=GamingLyfe.com - Gaming News, Esports News, Gaming Community|language=en-US|archivedate=2022-12-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221201003144/https://gaminglyfe.com/military-action-online-game-war-thunder-edge-prepares-for-beta/}}</ref>) je izšla leta 2023 za [[Android (operacijski sistem)|Android]] in [[iOS]]. Razvita je bila kot »igra simulacije letenja« in se je najprej imenovala ''War Thunder: World of Planes'',<ref>{{Citat|title=War Thunder - Beta Launch Trailer|date=30 March 2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=IUfJFFzEi6o|access-date=2023-05-10|language=en}}</ref> vendar je bilo ime zaradi podobnosti z igro ''World of Warplanes'' podjetja Wargaming leta 2012 spremenjeno v sedanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dsogaming.com/news/world-of-planes-renamed-to-war-thunder-world-of-planes-new-screenshots-released/|title=World of Planes renamed to War Thunder: World of Planes; new screenshots released|last=Papadopoulos|first=John|date=7 March 2012|website=Dark Side of Gaming|accessdate=13 March 2020|quote=There was a lot of confusion between Gaijin's World of Planes and Wargaming.net's World of Warplanes. Thankfully, Gaijin decided to rename their title and it's now called War Thunder: World of Planes.|archivedate=23 September 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200923005118/https://www.dsogaming.com/news/world-of-planes-renamed-to-war-thunder-world-of-planes-new-screenshots-released/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.engadget.com/2011/06/17/gaijin-announces-world-of-planes-mmo/|title=Gaijin announces World of Planes MMO|last=Reahard|first=Jef|date=17 June 2011|website=Engadget|accessdate=13 March 2020|quote=Gaijin's press release calls World of Planes a 'flying simulation game', and the company will be drawing on its previous genre experience thanks to titles like Wings of Prey and Wings of Luftwaffe.|archivedate=3 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230203153904/https://www.engadget.com/2011-06-17-gaijin-announces-world-of-planes-mmo.html}}</ref> V Gaijinu so po napovedi igre sprva trdili, da gre za [[Dan norcev|prvoaprilsko]] šalo, nato pa so junija istega leta potrdili njen obstoj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/|title=No joke: World of Planes flight sim MMO is real|last=Stapleton|first=Dan|date=9 June 2011|website=PC Gamer|accessdate=14 March 2020|quote=They all laughed back on April 4, when PC Gamer posted a story on World of Planes, an exciting massively multiplayer WWII flight sim from Wings of Prey developer Gaijin Entertainment&nbsp;... which Gaijin revealed on their forums to be a joke. Yeah yeah, we fell for it. Very funny. Well, who's laughing now? That's right: Gaijin checked in today to say that World of Planes [update: not to be confused with Wargaming.net's just-announced World of Warplanes] is not, in fact, an April Fools joke, but a real game about planes and the wonderful world they fly in.|archivedate=28 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201128115450/https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/}}</ref> ''War Thunder'' je po izidu osvojil več nagrad, med drugim je na podelitvi nagrad Gamescom 2013 osvojil nagrado za najboljšo simulacijsko igro, na podelitvi nagrad KRI 2013 pa nagrade za najboljšo igro, najboljšega razvijalca, najboljšo tehnologijo in najboljši zvok.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.psu.com/news/gamescom-2013-awards-best-simulation/|title=Gamescom 2013 Awards – Best Simulation|last=<!--Not stated-->|date=27 August 2013|website=PSU|accessdate=14 March 2020|quote=The Winner – War Thunder: The demo of the PlayStation 4 launch title War Thunder was lauded at Gamescom 2013 for its explosive World War II aerial battles.|archivedate=8 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210108145358/https://www.psu.com/news/gamescom-2013-awards-best-simulation/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/151/current/|title=War Thunder gets KRI awards!|last=<!--Not stated-->|date=19 May 2013|website=warthunder.com|publisher=Gaijin Entertainment|accessdate=14 March 2020|quote=War Thunder gets four prizes of the Russia’s biggest gaming conference KRI 2013 (Russian Game Developer's Conference)! War Thunder and Gaijin Entertainment have been awarded in four nominations of KRI 2013: Best Game, Best Game Developer, Best Technology, Best Sound.|archivedate=12 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112005504/https://warthunder.com/en/news/151/current/}}</ref> Leta 2019 je bil ''War Thunder'' med najbolj igranimi igrami na [[Steam|Steamu]] z več kot 25.000 sočasnimi igralci.<ref>{{Navedi splet|url=https://wccftech.com/steam-reveals-top-selling-and-most-played-games-of-2019/|title=Steam Reveals Top Selling and Most Played Games of 2019|last=Palumbo|first=Alessio|date=27 December 2019|website=wccftech.com|accessdate=14 March 2020|quote=Most Played Steam Games - Over 25K Concurrent Players: War Thunder|archivedate=27 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191227134609/https://wccftech.com/steam-reveals-top-selling-and-most-played-games-of-2019/}}</ref>{{Efn|Številke ne vključujejo igralcev na konzolah in igralcev na osebnih računalnikih prek servisa Gaijin.net.}} 1. novembra 2022 je imel ''War Thunder'' več kot 70 milijonov registriranih igralcev na vseh platformah skupaj, od katerih jih je 160.000 igralo hkrati.<ref>{{Navedi splet|title='War Thunder' Celebrates Its 10th Anniversary With New Content, Freebies And Activities|url=https://worthplaying.com/article/2022/11/1/news/134502-war-thunder-celebrates-its-10th-anniversary-with-new-content-freebies-and-activities/|accessdate=2022-11-14|website=WorthPlaying|language=en|archivedate=2022-11-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221114133400/https://worthplaying.com/article/2022/11/1/news/134502-war-thunder-celebrates-its-10th-anniversary-with-new-content-freebies-and-activities/}}</ref> Februarja 2024 je ''War Thunder'' postavil nov rekord z več kot 250.000 sočasnimi igralci.<ref>{{Navedi splet|last=Hussain|first=Mudassir|date=2024-02-15|title=Gaijin Entertainment Plans To Release Five Major War Thunder Updates Per Year|url=https://exputer.com/interviews/war-thunder-five-major-annual-updates/|accessdate=2024-02-15|website=eXputer.com|language=en-US}}</ref> == Igranje == ''War Thunder'' temelji na kombiniranih bojih v zraku, na kopnem in na morju.<ref name="cdinter">{{Navedi splet|url=https://www.mmorpg.com/war-thunder/interviews/war-thunder-7th-anniversary-exclusive-interview-with-creative-director-kirill-yudintsev-2000108844|title=War Thunder 7th Anniversary Exclusive Interview with Creative Director Kirill Yudintsev|last=Bradford|first=Joseph|date=14 November 2019|website=mmorpg.com|accessdate=16 March 2020|quote=Yes, there are other standalone games about World War 2 era tanks or about modern jets or about one specific helicopter. We have made these types of games before. But War Thunder is the only game that encompasses all of these gameplay experiences. It allows you to jump from a tank to a fighter jet in one gameplay session.|archivedate=11 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200611111806/https://www.mmorpg.com/war-thunder/interviews/war-thunder-7th-anniversary-exclusive-interview-with-creative-director-kirill-yudintsev-2000108844}}</ref> Vozila segajo od obdobja pred prvo [[Prva svetovna vojna|svetovno vojno]] (samo ladje) <ref>{{Navedi splet|date=2020-10-29|title=War Thunder is deploying blue-water navy|website=FullSync|url=https://fullsync.co.uk/war-thunder-deploying-blue-water-navy/|accessdate=2023-04-28|language=en-GB}}</ref> do sodobnih,<ref>{{Navedi splet|last=Hall|first=Charlie|date=2022-06-02|title=Chinese military secrets leaked on a video game forum|url=https://www.polygon.com/23152203/war-thunder-chinese-tank-weapon-leak-classified-military-secrets-forum|accessdate=2023-04-28|website=Polygon|language=en-US}}</ref> vključno s tanki, ki še niso v uporabi,<ref>{{Navedi splet|title=Challenger 3 TD {{!}} War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/unit/uk_challenger_2_lep|accessdate=2025-10-24|website=wiki.warthunder.com|language=en}}</ref> s poudarkom na [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|title=War Thunder Review|first=Brett|last=Todd|date=10 July 2014|website=Gamespot.com|accessdate=20 April 2019|archivedate=20 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190420133555/https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-review/|title=War Thunder review|first=Rob|last=Zacny|date=7 August 2014|website=Pcgamer.com|accessdate=20 April 2019|archivedate=18 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180618025706/https://www.pcgamer.com/war-thunder-review/}}</ref> [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] in [[Hladna vojna|hladni vojni]].<ref>{{Navedi revijo|last=Brown|first=Fraser|date=2018-12-17|title=War Thunder goes faster with its massive Supersonic update|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-goes-faster-with-its-massive-supersonic-update/|magazine=PC Gamer|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030014042/https://www.pcgamer.com/war-thunder-goes-faster-with-its-massive-supersonic-update/|archive-date=2020-10-30|access-date=2020-12-13}}</ref> Igralci lahko upravljajo letala, kopenska vozila in bojne ladje iz držav, ki imajo na voljo niz tehnoloških dreves. Igra vključuje tudi druge države. Te države so vključene bodisi kot »poddrevesa« (deli raziskovalnih dreves večjih držav so namenjeni manjši državi) bodisi kot »premium« vozila, ki jih je mogoče kupiti s pravim denarjem ali igralno valuto Gaijin Coin. Igralci začnejo na prvi stopnji drevesa z vozili, ki so večinoma iz medvojnega obdobja in zgodnje druge svetovne vojne ter se povzpnejo do devete stopnje, kjer so na voljo bojna vozila, ki jih še vedno uporabljajo sodobne vojske. Trenutno ni pravil/ovir za uporabo vozil nižje stopnje (npr. M22 Locust iz prve stopnje) v spopadih vozil višjih stopenj. Vozila so razdeljena v tri glavne kategorije: letalstvo, kopenska vozila in flota, medtem ko so načini igre razdeljeni na arkadne, realistične in simulatorske.<ref name="pscrossplay">{{Navedi splet|url=https://www.psu.com/news/war-thunder-ps4-xbox-one-cross-play-is-still-being-looked-at/|title=War Thunder PS4 & Xbox One Cross-Play Is Still Being Looked At|last=Harradence|first=Michael|date=2 October 2019|website=psu.com|publisher=Playstation Universe|accessdate=16 March 2020|quote=Players can take part in different styles of battles depending on their preferences, including Arcade, Realistic, and Simulation matches.|archivedate=31 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201031163428/https://www.psu.com/news/war-thunder-ps4-xbox-one-cross-play-is-still-being-looked-at/}}</ref> Letalstvo je razdeljeno med [[Vojaško letalo|običajna letala]] in [[Vojaški helikopter|helikopterje]], flota pa med »Bluewater«, ladje velikosti [[Rušilec|rušilcev]] do [[Bojna križarka|bojnih križark]] in [[Bojna ladja|bojnih ladij]], ter »Coastal«, manjše ladje in čolni, kot so motorni torpedni čolni, motorne topnjače, lovci na podmornice in [[Fregata|fregate]].<ref>{{Navedi splet|title=[Development] Fleet research changes and the first battleships!|url=https://warthunder.com/en/news/6915-development-fleet-research-changes-and-the-first-battleships-en|accessdate=2020-12-13|website=warthunder.com|language=en|archivedate=2020-11-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201101142529/https://warthunder.com/en/news/6915-development-fleet-research-changes-and-the-first-battleships-en}}</ref> Na voljo sta tudi način za enega igralca, ki se osredotoča na zgodovinske bitke, in način preživetja v valovih za boj proti kopenskim vozilom in letalom, ki jih upravlja [[Umetna inteligenca v igrah|umetna inteligenca]].<ref name="pscrossplay" /> V ''igri War Thunder'' igralec prevzame nadzor nad vozilom, odvisno od vrste bitke. Igralec ima popoln nadzor nad svojim vozilom, dokler ga ne uniči sovražna ekipa. Cilj večine bitk je zbiranje točk, bodisi z uničevanjem sovražnih vozil bodisi z zavzetjem strateških položajev na zemljevidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://old-wiki.warthunder.com/Category:Game_modes|title=Game modes - War Thunder Wiki|date=1. 5. 2026|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260408070221/https://old-wiki.warthunder.com/Category:Game_modes|archivedate=8. 4. 2026}}</ref> === Dogodki === Dogodki v ''War Thunder-''ju ponujajo misije po meri, običajno na podlagi enega od treh glavnih načinov igre, vendar z alternativnimi nastavitvami glede dovoljenih vozil, posebnosti misij itd. Primeri so poustvarjanje zgodovinskih bitk z omejevanjem razpoložljivih vozil (npr. [[bitka za Britanijo]]). Razvijalci tradicionalno za [[Dan norcev|prvi april]] pripravijo nekonvencionalne dogodke. Ti dogodki se po navadi uporabljajo za testiranje načrtovanih igralnih mehanik pred njihovo širšo izdajo za igralce.<ref>{{Navedi splet|url=https://old-wiki.warthunder.com/April_Fool%27s_Day|title=April Fool's Day - War Thunder Wiki|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260331173922/https://old-wiki.warthunder.com/April_Fool%27s_Day|archivedate=31. 3. 2026}}</ref> * Leta 2015 je bil na voljo nov igralni način z imenom »Nerealistične bitke«, v katerem so bili uporabljeni napihljivi gumijasti tanki, ki so izstreljevali krompir in korenje.<ref>{{Navedi splet|title=Unrealistic Battles|url=https://warthunder.com/en/news/2974/current/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131194917/https://warthunder.com/en/news/2974/current/|archivedate=31 January 2017|accessdate=12 January 2017|website=Warthunder.com}}</ref> »Tanki« so imeli namesto običajnih ločenih modulov tudi skupne točke zadetkov, kar je parodiralo igranje igre ''World of Tanks (znane tudi kot WoT)'', tekmeca igre ''War Thunder.'' * Leta 2016, pred objavo posodobitve pomorskih sil, je ''War Thunder'' ponudil igranje z jadrnicami iz 18. stoletja, ki so se borile v [[Karibi|Karibih]].<ref>{{Navedi splet|title=Naval combat setting sail in War Thunder|url=https://www.gamereactor.eu/news/404453/Naval+combat+setting+sail+in+War+Thunder/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131192203/https://www.gamereactor.eu/news/404453/Naval+combat+setting+sail+in+War+Thunder/|archivedate=31 January 2017|accessdate=12 January 2017|website=Gamereactor.eu|date=April 2016}}</ref> * Leta 2017 je ''War Thunder'' dal na voljo glavne bojne tanke in jurišne helikopterje 9. stopnje. Na voljo so bila vozila [[Leopard 2A5]], [[Boeing AH-64 Apache|AH-64 Apache]] (označen kot GM-64 in ga v igri uporablja Nemčija), [[Flakpanzer Gepard|Gepard]], [[T-90|T-90A]], [[Mil Mi-24|Mi-35 Hind-E]] in [[Šilka|ZSU-23-4 Šilka]].<ref>{{Navedi splet|title=Rank IX - War Thunder Wiki|url=https://old-wiki.warthunder.com/Rank_IX|accessdate=2026-05-07|website=old-wiki.warthunder.com|archive-date=3. 1. 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260103135136/https://old-wiki.warthunder.com/Rank_IX|url-status=dead}}</ref> * Dogodek leta 2018 z imenom »Silent Thunder« je potekal pod vodo na zemljevidu Arktičnega oceana, s tremi jedrskimi podmornicami: [[Podmornica razreda Vanguard|razreda Vanguard]], [[Razred podmornic Virginia|razreda Virginia]] in [[Podmornice razreda Jasen|razreda Yasen]].<ref>{{Navedi novice|title=Silent Thunder: the first test of the new game|url=https://warthunder.com/en/news/5419-silent-thunder-the-first-test-of-the-new-game-en|accessdate=24 June 2025|agency=War Thunder|date=1 January 2018}}</ref> * Dogodek iz leta 2019 z imenom »Earth Thunder« se je odvil v izmišljenem ameriškem mestu z imenom Green Hills, igralci pa so upravljali [[Neznani leteči predmet|NLP-je]].<ref>{{Navedi splet|title=[Special] Earth Thunder: We are not their playthings!|url=https://warthunder.com/en/news/6128-special-earth-thunder-we-are-not-their-playthings-en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190502032402/https://warthunder.com/en/news/6128-special-earth-thunder-we-are-not-their-playthings-en|archivedate=2 May 2019|accessdate=20 April 2019|website=Warthunder.com}}</ref> * Leta 2020 je Gaijin spremenil ime igre v »Space Thunder« in vključil vesoljske bitke.<ref>{{Navedi splet|title=April Fools' Day 2020: War Thunder goes to space|date=April 2020|url=https://www.notebookcheck.net/April-Fools-Day-2020-War-Thunder-goes-to-space.459682.0.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210609075720/https://www.notebookcheck.net/April-Fools-Day-2020-War-Thunder-goes-to-space.459682.0.html|archivedate=2021-06-09|accessdate=2021-06-09}}</ref> * Leta 2021 je Gaijin organiziral dva dogodka, »Tailspin« in »Warfare 2077«. Tailspin je bil igralni način, ki se je odvijal na zemljevidu »Cape Somerset Bay«, ki je imel risani umetniški slog z letali, ki so bila neposredno navdihnjena s serijo ''TaleSpin''; eno letalo je bilo navdihnjeno tudi z animejem ''[[Porco Rosso]]'' iz [[Studio Ghibli|studia Ghibli]].<ref>{{Navedi splet|title=TailSpin|url=https://old-wiki.warthunder.com/TailSpin|website=War Thunder Wiki|accessdate=24 June 2025}}</ref> Igralci so prevzeli nadzor nad novimi letali frakcije »Republic of Air Pirates«.<ref>{{Navedi splet|title=TailSpin - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/TailSpin|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210619132236/https://wiki.warthunder.com/TailSpin|archivedate=2021-06-19|accessdate=2021-06-15|website=wiki.warthunder.com}}</ref> Warfare 2077 je bil futuristični igralni način, ki se je odvijal na zemljevidu »Launch Facility« in je igralcem omogočal nadzor nad futurističnimi tanki ter brezpilotnimi letalniki, kar je napovedovalo dodatek dronov v igro septembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Warfare 2077 - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/Warfare_2077|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210619121925/https://wiki.warthunder.com/Warfare_2077|archivedate=2021-06-19|accessdate=2021-06-15|website=wiki.warthunder.com}}</ref> Njegovo oglaševanje in ime sta bila podobna (takrat) nedavno izdani igri ''[[Cyberpunk 2077]]''. * Leta 2022 je Gaijin predstavil igralni način, ki ga je navdihnila franšiza ''[[Peščeni planet]]'', imenovan »Worm Thunder: Children of Arachis«, v katerem sta se dve frakciji v puščavi borili za [[Cimet|cimet,]] hkrati pa se izogibali temu, da bi jih pojedel velikanski peščeni črv.<ref>{{Navedi splet|title=Worm Thunder: Children of Arachis - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/Worm_Thunder:_Children_of_Arachis|accessdate=2022-06-10|website=wiki.warthunder.com|archivedate=2022-05-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220518063454/https://wiki.warthunder.com/Worm_Thunder:_Children_of_Arachis}}</ref> * Leta 2023 je Gaijin predstavil »Mobilno pehoto«, dogodek, ki vključuje bitke pehote v bojnih eksoskeletih, glavnih bojnih tankih, pehotnih bojnih vozilih in jurišnih helikopterjih. V konfliktu sta bili na voljo dve državi, [[Združene države Amerike]] in Rusija. Z dogodkom so bili v igri prvič predstavljeni protitankovski sistemi »izstreli in pozabi«, saj je bil upravljavec protitankovskih sistemov na ameriški strani opremljen z raketami Spike.<ref>{{Navedi splet|title=War Thunder Infantry!|url=https://warthunder.com/en/news/8174-war-thunder-infantry-en|accessdate=2023-05-10|website=warthunder.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=[Development] Repair Factory: QN506|url=https://warthunder.com/en/news/8183-development-repair-factory-qn506-en|accessdate=2023-05-10|website=warthunder.com|language=en}}</ref> * Leta 2024 je Gaijin predstavil vozila v slogu ''[[Pobesneli Max|Pobesnelega Maxa]]'', ki so delno temeljila na Gaijinovi drugi igri Crossout. Dogodek se je imenoval »Mad Thunder«. Igranje »Mad Thunder« je bilo opisano kot »najdete lahko starodavno elektroniko, odpadne kovine, dele vozil in dele oklepa, ki so potrebni za izboljšanje vaših bojnih vozil in izdelavo novih.«<ref>{{Navedi splet|title=[Event] Mad Thunder: Rage and Loot! - News - War Thunder|url=https://warthunder.com/en/news/8839-event-mad-thunder-rage-and-loot-en|accessdate=2024-11-08|website=warthunder.com|language=en}}</ref> * Leta 2025 je Gaijin predstavil vozila in letala [[Prva svetovna vojna|iz prve svetovne vojne]] z dvema igralnima stranema: [[Antanta|Trojno antanto]] in [[Centralne sile|Centralnimi silami]]. Dodali so tudi vozila iz prve svetovne vojne, ki jih je bilo mogoče uporabiti tudi po dogodku. Dogodek je bil predhodnik njihove naslednje igre, ''Aces of Thunder''. Z njim so testirali tudi pehoto, katero so za testiranje v igro dodali naslenje leto.<ref>{{Navedi splet|title=[Event] War Thunder: The Great War! - News - War Thunder|url=https://warthunder.com/en/news/9438-event-war-thunder-the-great-war-en|accessdate=2025-12-02|website=warthunder.com|language=en}}</ref> * Leta 2026 je Gaijin predstavil [[Strateški bombnik|strateške bombnike]], [[Tupoljev Tu-95|Tu-95]] in [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52]], večje zemljevide ter večje atomske bombe. Bombnika je bilo mogoče uporabiti tudi po dogodku. Drugi omembe vredni primeri vključujejo »March to Victory«, ki predstavlja igralne robote (»meche«), sestavljene iz delov tankov;<ref>{{Navedi splet|title=War Thunder - March to Victory Trailer|url=https://www.gamespot.com/videos/war-thunder-march-to-victory-trailer/2300-6424215/|website=Gamespot.com|accessdate=12 January 2017|date=2015-08-20|archivedate=2017-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170823204716/https://www.gamespot.com/videos/war-thunder-march-to-victory-trailer/2300-6424215/}}</ref> »The Pony Nation«, ki predstavlja svet ''[[Moj mali poni|Mojega malega ponija]]'' z Equestrijo kot šesto igralno frakcijo (2013);<ref>{{Navedi novice|last=Sethisto|title=War Thunder Adds the Pony Nation|url=https://www.equestriadaily.com/2013/04/war-thunder-adds-pony-nation.html|accessdate=2 April 2015|work=Equestria Daily|date=1 April 2013|archivedate=3 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403051812/https://www.equestriadaily.com/2013/04/war-thunder-adds-pony-nation.html}}</ref> »Gaijilla«, ki prikazuje boj proti velikanskemu polžu, podobnemu [[Godzila|Godzilli]] (2014);<ref>{{Navedi splet|title=New Japanese war machine in War Thunder!|url=https://warthunder.com/en/news/514/current/|website=Warthunder.com|accessdate=15 August 2015|archivedate=6 July 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150706084720/https://warthunder.com/en/news/514/current/}}</ref> in Atomic Thunder, ki predstavlja vozila iz videoigre ''Atomic Heart'' (julij 2023). Avgusta 2020 je igra imela dogodek v slogu tankovskega biatlona, na katerem so izbrani ruski in kitajski tanki opravljali naloge na zemljevidu tankovskega poligona, s ciljem, da po premagovanju ovir in uničenju ciljev končajo na prvem mestu. Dogodek je bil organiziran v partnerstvu z oddelkom za informacijske sisteme ruskega ministrstva za obrambo.<ref>{{Navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12308187@egNews|title=Конкурс Армейских международных игр "Танковый биатлон" приходит в War Thunder|language=ru|accessdate=2020-12-13|website=function.mil.ru}}</ref> Med dogodkom so se pojavili tudi logotipi, ki oglašujejo igro, med pravim biatlonom pa so bili naslikani na boku tankov. Dogodek je bil 17. avgusta napovedan z videoposnetkom, objavljenim na uradnem YouTube kanalu igre in na uradni spletni strani.<ref>{{Navedi splet|title="Танковый биатлон" скоро в War Thunder|url=https://warthunder.ru/ru/news/14922-tankovyj-biatlon-skoro-v-war-thunder-ru|accessdate=2020-12-13|website=warthunder.ru|language=ru|archivedate=2023-02-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230203153912/https://warthunder.ru/ru/news/14922-tankovyj-biatlon-skoro-v-war-thunder-ru}}</ref> == Zgodovina == {{Več slik | total_width = 450px | image1 = Tank at Igromir 2013 (10091548235).jpg | alt1 = | caption1 = ''War Thunder'' na [[IgroMir]] 2013 | image2 = Gamescom 2014 (14907863255).jpg | alt2 = | caption2 = ''War Thunder'' na [[Gamescom]] 2014 | footer = }} === Zgodnji razvoj in zaprta beta različica === Razvoj igre, takrat pod imenom ''World of Planes'', se je začel leta 2009. Gaijin Entertainment je pri razvoju uporabil izkušnje s prejšnjimi bojnimi simulatorji letenja, kot so ''IL-2 Sturmovik: Birds of Prey'', ''Apache: Air Assault'' in ''Birds of Steel''. Naslov je bil med zaprto beta različico spremenjen v ''War Thunder'' zaradi zamenjave s konkurenčno igro ''World of Warplanes''.<ref>{{Navedi splet|last=Reahard|first=Jef|url=https://massively.joystiq.com/2012/01/25/world-of-planes-renamed-evolves-beyond-pure-aerial-combat/|title=World of Planes renamed, evolves 'beyond pure aerial combat' &#124; Massively|website=Massively.joystiq.com|date=2012-01-25|accessdate=2013-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130810060045/https://massively.joystiq.com/2012/01/25/world-of-planes-renamed-evolves-beyond-pure-aerial-combat/|archivedate=2013-08-10}}</ref> === Odprta beta različica in izid === [[Slika:Wikia-Gamescom-2016-017_(28761929400).jpg|sličica|Promocija igre ''War Thunder: Knights of the Sea'' na Gamescomu 2016]] Odprto beta testiranje se je začelo 1. novembra 2012 (za uporabnike iz Ruske federacije; globalno beta testiranje se je začela 28. januarja 2013) za osebne računalnike z operacijskim sistemom Windows s približno 200 letali in 600.000 igralci. 15. maja 2014 so bile pri 6 milijonih registriranih igralcev predstavljene prve kopenske sile Nemčije in Sovjetske zveze.<ref>{{Navedi splet|last=Purslow|first=Matt|title=War Thunder: Ground Forces now available, 6 million pilots to receive their tank licenses|url=https://www.pcgamesn.com/war-thunder-ground-forces-now-available-6-million-pilots-receive-their-tank-licenses|website=Pcgamesn.com|date=18 May 2014|accessdate=2017-01-19|archivedate=2017-02-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170204104513/https://www.pcgamesn.com/war-thunder-ground-forces-now-available-6-million-pilots-receive-their-tank-licenses}}</ref> Kasneje so bile dodane še ameriške,<ref>{{Navedi splet|last=Lemne|first=Bengt|title=War Thunder update 1.45 goes live|url=https://www.gamereactor.eu/news/282244/War+Thunder+update+1.45+goes+live/|website=Gamereactor.eu|date=17 December 2014|accessdate=12 January 2017|archivedate=31 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131192430/https://www.gamereactor.eu/news/282244/War+Thunder+update+1.45+goes+live/}}</ref> britanske<ref>{{Navedi splet|title=War Thunder Update 1.63 Desert Hunters released|url=https://www.pcinvasion.com/war-thunder-update-desert-hunters|website=Pcinvasion.com|accessdate=12 January 2017|date=2016-09-29|archivedate=2017-01-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131194139/https://www.pcinvasion.com/war-thunder-update-desert-hunters}}</ref> in japonske kopenske sile.<ref>{{Navedi novice|title=War Thunder leaves open beta, officially released|url=https://www.rockpapershotgun.com/2016/12/21/war-thunder-released/|work=Rock Paper Shotgun|date=21 December 2016|accessdate=12 January 2017|archivedate=22 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161222171852/https://www.rockpapershotgun.com/2016/12/21/war-thunder-released/}}</ref> Leta 2017 je bila Italija dodana kot igralna frakcija.<ref>{{Navedi novice|last=Jakobs|first=Benjamin|title=War Thunder: Italien kommt als neue Nation hinzu|url=https://www.eurogamer.de/articles/2017-05-02-war-thunder-italien-kommt-als-neue-nation-hinzu|work=Eurogamer.de|accessdate=2 May 2017|language=de|date=2017-05-02|archivedate=2017-10-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171009195635/https://www.eurogamer.de/articles/2017-05-02-war-thunder-italien-kommt-als-neue-nation-hinzu}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ford|first=Suzie|title=Italy Joining the Fight as the Sixth Playable Faction - War Thunder - MMORPG.com|url=https://www.mmorpg.com/war-thunder/news/italy-joining-the-fight-as-the-sixth-playable-faction-1000044106|website=MMORPG.com|date=2 May 2017|accessdate=2 May 2017|archivedate=2 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170502160621/https://www.mmorpg.com/war-thunder/news/italy-joining-the-fight-as-the-sixth-playable-faction-1000044106}}</ref> Na Gamescomu 2018 je bil napovedan načrtovani dodatek helikopterjev v igro in do konca leta 2018 so bili helikopterji v celoti implementirani.<ref>{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/5707-gamescom-combat-helicopters-in-war-thunder-en|title=Gamescom Combat helicopters in War Thunder|website=Warthunder.com|accessdate=2018-08-25|archivedate=2018-08-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825150533/https://warthunder.com/en/news/5707-gamescom-combat-helicopters-in-war-thunder-en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rockpapershotgun.com/2018/08/21/helicopters-coming-to-war-thunder/|title=Combat helicopters are coming in War Thunder's next major update|work=Rock Paper Shotgun|date=21 August 2018|accessdate=25 August 2018|archivedate=25 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825150602/https://www.rockpapershotgun.com/2018/08/21/helicopters-coming-to-war-thunder/}}</ref> Leta 2022 je Tencent, avtor kitajske različice igre, napovedal, da bo ta 17. oktobra ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Tencent Will Terminate Game Service for the War Thunder China Server -- Superpixel|url=https://www.superpixel.com/article/176909/tencent-will-terminate-game-service-war-thunder-china-server|accessdate=2022-08-18|website=www.superpixel.com|language=en|archivedate=2022-08-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220817200105/https://www.superpixel.com/article/176909/tencent-will-terminate-game-service-war-thunder-china-server}}</ref>{{Clear}} == Polemike == === Obtožbe o podpori protiukrajinskega YouTube kanala === Januarja 2021, potem ko so bili logotipi igre ''War Thunder'' vidni v videoposnetku proseparatističnega YouTube kanala »High Caliber Mayhem«, so Gaijin obtožili posrednega financiranja separatističnih sil, ki jih podpira Rusija, v [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojni v Donbasu]].<ref>{{Navedi splet|last=Maher|first=Cian|date=2021-01-04|title=Russian War Thunder Publisher Gaijin Entertainment Sponsors Anti-Ukrainian YouTube Channel|url=https://www.thegamer.com/gaijin-entertainment-russia-anti-ukraine-sponsor/|accessdate=2024-07-05|website=TheGamer|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Joseph|date=2021-01-04|title=War Thunder Mired In Controversy After Advertiser Sponsors Pro-Russian Militants|url=https://techraptor.net/gaming/news/war-thunder-mired-controversy-advertiser-sponsors-pro-russian-militant|accessdate=2024-07-05|website=TechRaptor|language=en}}</ref> High Caliber Mayhem je zanikal kakršnekoli povezave s separatističnimi silami in objavil pojasnilo, v katerem trdi, da je bil ves denar od vseh oglasov na tem kanalu porabljen za humanitarno pomoč civilistom. Videoposnetek, ki prikazuje oglas ''War Thunder,'' je bil odstranjen z YouTube kanala. Gaijin je v odgovoru na polemiko izjavil: »Nikomur in nikjer ne nudimo politične podpore. O politiki ne vemo ničesar in se ji raje izogibamo. Naša agencija, ki je naročila oglas v zadevnem videoposnetku, ga je umaknila, ko so ugotovili, da bi nas lahko potegnili v politično razpravo.«<ref>{{Navedi splet|date=2021-01-05|title=Gaijin Entertainment Responds To Allegations Of Funding Donbass Separatists|url=https://www.overtdefense.com/2021/01/05/gaijin-entertainment-responds-to-allegations-of-funding-donbass-separatists/|accessdate=2024-07-05|website=Overt Defense|language=en-CA}}</ref> === Bombardiranje z ocenami === Po spremembi ekonomije v igri maja 2023, ki je drastično zmanjšala nagrade za bojna dejanja in povečala stroške po končani bitki, se je veliko igralcev ''War Thunder-''ja začelo upirati razvijalcem z objavo kritik na platformah, kot sta Steam in Google.<ref>{{Navedi splet|date=2023-05-21|title=War Thunder reverses economy changes after Steam review bombing|url=https://www.pcgamesn.com/war-thunder/review-bombs|accessdate=2023-05-23|website=PCGamesN|language=en-US}}</ref> Gaijin je v odgovor razveljavil načrtovano ekonomsko spremembo, objavil izjave o težavi in napredovanju igralcev,<ref>{{Navedi splet|date=May 19, 2023|title=Revising the economy|url=https://warthunder.com/en/news/8259-revising-the-economy-en}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=May 19, 2023|title=How progression and economy is built in F2P games and War Thunder in particular|url=https://warthunder.com/en/news/8260-how-progression-and-economy-is-built-in-f2p-games-and-war-thunder-in-particular-en}}</ref> napovedal revizijo ekonomije za sredino poletja 2023<ref>{{Navedi splet|last=BOŠNJAK|first=DOMINIK|date=May 22, 2023|title=War Thunder is Being Review Bombed|url=https://gamerant.com/war-thunder-review-bomb/|accessdate=May 22, 2023|website=GameRant}}</ref> in se opravičil za začetne kontroverzne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=[Development] Economy Revision|url=https://warthunder.com/en/news/8264-development-economy-revision-en|accessdate=2023-05-23|website=warthunder.com|language=en}}</ref> === Vojaško orodje za usposabljanje === Leta 2020 je ''Task & Purpose'' poročal, da so tankisti [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. konjeniške divizije]] ZDA med karanteno zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] uporabljali ''War Thunder'' za usposabljanje.<ref>{{Navedi splet|last=Keller|first=Jared|date=2020-04-30|title=Army tank crews are playing video games to maintain readiness amid the COVID-19 pandemic|url=https://taskandpurpose.com/news/army-tank-video-game-training-coronavirus/|accessdate=2024-03-08|website=Task & Purpose|language=en-US}}</ref> Po ogledu več iger, vključno z ''World of Tanks'', so vojaki ugotovili, da War Thunder najbolje ustreza njihovim potrebam. Leta 2021 je bil objavljen videoposnetek 3. oklepne brigade [[Južna Koreja|Južne Koreje,]] ki uporablja ''War Thunder'' za usposabljanje za poveljevanje in nadzor.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=otjT27XdBzQ|accessdate=2024-04-03|title=워썬더를 이용한 중대 전투지휘훈련 육군 3기갑여단 80전차대대 흑색 창기병 동아리 소개 3분영상 - YouTube}}</ref> Januarja 2024 je ukrajinski strelec pehotnega bojnega vozila [[Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|M2 Bradley]] iz 47. brigade, imenovan le Serhiy, onesposobil ruski glavni bojni tank [[T-90]]M tako, da je streljal v določene točke oklepa tanka, in trdil, da so ga videoigre naučile, kam točno streljati.<ref>{{Navedi splet|last=Axe|first=David|title=Face To Face With A Russian T-90 Tank, A Ukrainian M-2 Fighting Vehicle Ran Out Of Armor-Piercing Ammo. So Its Gunner Got Creative.|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2024/01/19/face-to-face-with-a-russian-t-90-tank-a-ukrainian-m-2-fighting-vehicle-ran-out-of-armor-piercing-ammo-so-its-gunner-got-creative/|accessdate=2024-03-08|website=Forbes|language=en}}</ref> Po poročanju medijev je ''War Thunder'' edina igra, ki ustreza temu opisu.<ref>{{Navedi splet|title=Tanker in Ukraine Reports His Job Easier Having Played Video Games|url=https://www.gamepressure.com/newsroom/tanker-in-ukraine-reports-his-job-easier-having-played-video-game/z867f5|accessdate=2024-03-08|website=Gamepressure.com|date=22 January 2024|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Scarce|first=Ed|title=Bradley Crew Credits Gamer Training On 'War Thunder' To Take Out T-90|url=https://crooksandliars.com/2024/01/bradley-crew-credits-gamer-training-war|accessdate=2024-03-08|website=Crooks and Liars|language=en}}</ref> ''Task & Purpose'' je dejal: »Ljudje poznajo ''War Thunder'' po nezakonitih objavah tajnih dokumentov, zdaj pa bi lahko bil dejansko znan kot igra s prvim potrjenim uničenjem.«<ref>{{Citat|title=Ukrainian Bradley Battles Russian T90M Tank near Avdiivka|date=13 February 2024|url=https://www.youtube.com/watch?v=khXMVPpxdxg|access-date=2024-03-08|language=en}}</ref> Maja 2025 je operater brezpilotnega letalnika Cass, ki je služil v [[Oborožene sile Ukrajine|oboroženih silah Ukrajine]] iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]], uničil tank [[T-72]] s ciljanjem šibke točke, ki jo je poznal iz svojih igralnih izkušenj, saj je »modeliranje tankovskega oklepa« v igri ''War Thunder'' »precej realistično«.<ref>{{Navedi splet|date=2025-05-23|title=Gamer turned soldier: 20yo Kiwi with no army experience is fighting in Ukraine|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/kiwi-joins-ukrainian-army-to-fight-russian-invasion/ZMKS4BC5DFCAVMVRMIQZAEB7GA/|accessdate=2025-05-23|website=NZ Herald|language=en-NZ}}</ref> === Uhajanje občutljivih dokumentov === Uporabniki foruma ''War Thunder'' so večkrat delili zaupne in/ali tajne dokumente med razpravami o točnosti prikazanih vozil. V vseh primerih so moderatorji odstranili sporne objave in uporabnike opozorili, naj ne delijo takšnih dokumentov. Anton Judincev, ustanovitelj Gaijin Entertainment, je izjavil, da razvojna ekipa nikoli ni izpostavljena vsebini, in uporabnike spomnil, da je »to nezakonito in nesmiselno, zato tega nikoli ne bi smeli početi«.<ref name="f16">{{Navedi splet|last=Valius Venckunas|date=2023-01-17|title=War Thunder fan reportedly leaks restricted F-16 documents|website=AeroTime|url=https://www.aerotime.aero/articles/another-war-thunder-leak-player-reportedly-posts-restricted-f-16-documents|accessdate=2023-01-17|language=en-US|archivedate=2023-01-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230117121047/https://www.aerotime.aero/articles/another-war-thunder-leak-player-reportedly-posts-restricted-f-16-documents}}</ref> Gaijinova politika glede tehničnih informacij je {{navedek|IN BRIEF: You are prohibited from leaking any Classified inforamtion, Export-restricted millitary-technical data, or other defense-related information...|Gaijin Community Guidelines: Millitary Restrictions}} Čeprav uporabniki razkrijejo nejavne informacije, da bi dokazali svoj prav v sporu ali prepričali Gaijin, naj spremeni vozila ''War Thunder'', s tem preprečijo podjetju, da bi takšne spremembe uvedlo.{{R|allison20241222}} Januarja 2023 je Raytheon zanikal medijska poročila, da varnostna preverjanja preteklosti za delovna mesta pri obrambnem izvajalcu preiskujejo, ali kandidati igrajo ''War Thunder''.<ref name="2023-01-24">{{Navedi splet|last=Ostler|first=Anne-Marie|date=2023-01-24|title=This free-to-play war game is responsible for so many leaked military secrets that it's now reportedly considered an official risk on background checks|url=https://www.gamesradar.com/this-free-to-play-war-game-is-responsible-for-so-many-leaked-military-secrets-that-its-now-reportedly-considered-an-official-risk-on-background-checks/|accessdate=2023-01-24|website=GamesRadar+|language=en|archivedate=2023-01-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230124123258/https://www.gamesradar.com/this-free-to-play-war-game-is-responsible-for-so-many-leaked-military-secrets-that-its-now-reportedly-considered-an-official-risk-on-background-checks/}}</ref><ref name="wutz20230124">{{Navedi revijo|last=Wutz|first=Marco|date=2023-01-24|title=War Thunder leaks are hilarious, but not a security risk|url=https://videogames.si.com/news/war-thunder-national-security-risk|magazine=Sports Illustrated|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124193915/https://videogames.si.com/news/war-thunder-national-security-risk|archive-date=2023-01-24|access-date=2023-01-24}}</ref> Pri Gaijinu se pogosto šalijo o tem pojavu, predvsem z nalepko »No sekrit dokuments, please« (Prosimo brez tajnih dokumentov), ki je parodija plakata »Ne!« (rusko: »Нет!«), sovjetskega plakata [[Prohibicija|proti alkoholu]] iz leta 1954. {| class="wikitable sortable" ! data-sort-type="date" style="width:10%;" |Datum ! style="width:15%;" |Vozilo ! style="width:10%;" |Stopnja omejitve ! style="width:10%;" |Tema ! class="unsortable" style="width:75%;" |Opis |- |14. julij 2021 |Tank [[Challenger 2]] |Tajni |Modeliranje v igri |Član foruma, ki je trdil, da je poveljnik tanka [[Challenger 2]], je na uradnih forumih War Thunder objavil slike tajnih dokumentov, ki se nanašajo na tank. Dokumenti, ki so vsebovali informacije o oklepni strukturi vozila, so bili urejeni tako, da so bili videti kot razkrita različica v skladu z britanskim zakonom o svobodi informacij. Objava je bila odstranjena, ker je britansko ministrstvo za obrambo predhodno sporočilo Gaijin Entertainment, da so dokumenti tajni, zato so moderatorji do razkritja informacij vedeli za njihov status. Uporabnik je prejel uradno opozorilo uradnikov foruma in objava je bila odstranjena.<ref>{{Navedi splet|last=Allison|first=George|date=16 July 2021|title=Classified Challenger tank specs leaked online for videogame|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-challenger-tank-specs-leaked-online-for-videogame/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716125945/https://ukdefencejournal.org.uk/classified-challenger-tank-specs-leaked-online-for-videogame/|archivedate=16 July 2021|website=[[UK Defence Journal]]}}</ref> |- | data-sort-value="October 1, 2021" |Oktober 2021 |Tank [[AMX-56 Leclerc|Leclerc]] |Ni gotovo |Hitrost vrtenja kupole |Uporabnik je razkril tajne dokumente [[AMX-56 Leclerc|Leclerca]], da bi dokazal svoj prav v sporu o hitrosti vrtenja kupole. Moderatorji foruma Gaijin so gradivo odstranili v nekaj urah in ponovili svojo strogo politiko prepovedi objavljanja zaupnih dokumentov.<ref>{{Navedi novice|last=Stanton|first=Rich|date=2021-10-07|title=War Thunder fan leaks classified military documents to win an argument about tanks—again|work=[[PC Gamer]]|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-fan-leaks-classified-military-documents-to-win-an-argument-about-tanksagain/|accessdate=2021-10-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124232748/https://www.pcgamer.com/war-thunder-fan-leaks-classified-military-documents-to-win-an-argument-about-tanksagain/|archivedate=2021-11-24}}</ref> |- | data-sort-value="June 1, 2022" |Junij 2022 |Tank [[Type 99|ZTZ-99]] |Tajni |[[Kinetični penetrator]] |Uporabnik je na forumih War Thunder objavil sliko kitajskega volframovega penetratorja DTC10-125, ki je bila postavljena na dokument, v katerem so opisane specifikacije izstrelka. Podobno kot v prejšnjih primerih so moderatorji foruma objavo hitro odstranili, pri čemer so kot razlog navedli dejstvo, da so zadevni materiali na Kitajskem tajni.<ref>{{Navedi splet|last=OSINTtechnical|date=2022-06-02|title=Classified specs leaked on War Thunder forum for third time|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-specs-leaked-on-war-thunder-forum-for-third-time/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220602215725/https://ukdefencejournal.org.uk/classified-specs-leaked-on-war-thunder-forum-for-third-time/|archivedate=2022-06-02|accessdate=2022-06-02|website=[[UK Defence Journal]]|language=en-GB}}</ref> |- | data-sort-value="December 31, 2022" |Pozno 2022 |Helikopter [[Eurocopter Tiger|UHT-665 Eurocopter Tiger]] |Izvozno omejen |Postavitev oklepa |Član foruma je objavil dele oklepne razporeditve helikopterja [[Eurocopter Tiger|UHT-665 Eurocopter Tiger]], ki je še vedno v uporabi. Uporabnik je bil blokiran, vsebina pa je bila hitro odstranjena.<ref>{{Navedi splet|title='War Thunder': Gamers Leak F-16 & AIM-120 Missile Details On Discussion Forum; Developers Instantly Take In Down|date=20 January 2023|url=https://eurasiantimes.com/war-thunder-gamers-leak-f-16-developers-instantly-take-in-down/|accessdate=2023-01-23|archivedate=2023-01-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230123175201/https://eurasiantimes.com/war-thunder-gamers-leak-f-16-developers-instantly-take-in-down/}}</ref> |- |16. januar 2023 |Lovec [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |Izvozno omejen{{Efn|Takrat zaupne narave, do zdaj zaščita že potekla.}} |Raketa [[AIM-120 AMRAAM]] |Uporabnik, ki je razpravljal o uporabi sistema [[AIM-120 AMRAAM]], je objavil priročnik za letenje lovskega letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]. Čeprav je tajni status dokumenta zapadel, je vseboval podatke, katerih izvoz je omejen, zato je bila njegova objava po ameriški zakonodaji nezakonita. Moderatorji so dokument hitro izbrisali.<ref name="f16"/> |- |18. januar 2023 |Lovec [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E]] |Izvozno omejen |Več glavnih funkcij |Dva dni po prejšnjem uhajanju informacij je bilo objavljenih in hitro odstranjenih trinajst dokumentov o lovskem letalu [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]]. Dokumenti so bili podobne tajnosti kot dokumenti o F-16.<ref>{{Navedi splet|last=Valius Venckunas|title=Two days, two leaks: sensitive F-15 data posted by War Thunder fan|url=https://www.aerotime.aero/articles/two-days-two-leaks-sensitive-f-15-data-posted-by-war-thunder-fan|website=AeroTime|accessdate=18 January 2023|date=18 January 2023|archivedate=18 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230118143747/https://www.aerotime.aero/articles/two-days-two-leaks-sensitive-f-15-data-posted-by-war-thunder-fan}}</ref> |- | data-sort-value="January 31, 2023" |Pozni januar 2023 |Lovec [[Suhoj Su-57]] |Razkriti |[[Radarski presek]] |Med 19. in 22. januarjem je bil na forumih objavljen dokument, ki podrobno opisuje radarski presek letala Su-57 in podrobnosti o njegovem trupu. V dokumentu so bile objavljene tudi informacije o drugih ruskih letalih.<ref name=":0">{{Navedi splet|date=2023-02-01|title=After the F-16, Now the Secret Data Su-57 and MiG-29 is also Leaked on the Game War Thunder|url=https://www.international-military.com/2023/02/after-f-16-now-secret-data-su-57-and.html|accessdate=2023-02-01|website=International Military|archivedate=2023-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230201175034/https://www.international-military.com/2023/02/after-f-16-now-secret-data-su-57-and.html}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2023-02-01|title=Su-57 And MiG-29 Secret Data Leaked At Online Game Forum - Overt Defense|url=https://www.overtdefense.com/2023/01/25/su-57-and-mig-29-secret-data-leaked-on-online-game-forum/|accessdate=2023-02-01|website=Overt Defense|archivedate=2023-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230201221559/https://www.overtdefense.com/2023/01/25/su-57-and-mig-29-secret-data-leaked-on-online-game-forum/}}</ref> |- | data-sort-value="January 31, 2023" |Pozni januar 2023 |Lovec [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mikojan MiG-29]] |Razkriti |Radarski presek, oborožitev |Puščanje informacij, ki je razkrilo podrobnosti o Suhoj Su-57, je razkrilo tudi informacije o MiG-29 in njegovih oborožitvenih zmogljivostih. Objavljeni so bili podatki o radarskih lastnostih MiG-29, pri čemer je bil kot vir naveden priročnik za MiG-29. Obe objavi je moderatorska ekipa foruma War Thunder nato izbrisala.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> |- |31. avgust 2023 |Lovec [[Eurofighter Typhoon]] DA7 |Izvozno omejen |Navodila za letenje |Uporabnik na forumu War Thunder je objavil letalski priročnik, ki je vseboval informacije o sistemih, orožju, podatkih o letu itd. [[Eurofighter Typhoon|Eurofighterja Typhoon]]. Uporabnik je poskušal doseči, da bi razvijalci v igro dodali Eurofighter DA7. Objava je bila kasneje izbrisana.<ref>{{Navedi splet|last=Donovan|first=Imogen|date=2023-08-31|title=Yet another 'War Thunder' player leaks restricted military documents|url=https://www.nme.com/news/gaming-news/yet-another-war-thunder-player-leaks-restricted-military-documents-3491546|accessdate=2023-08-31|website=NME|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Stanton|first=Rich|date=2023-08-30|title=Oops they did it again: War Thunder player posts NATO restricted military manual for what feels like the hundredth time|language=en|work=PC Gamer|url=https://www.pcgamer.com/oops-they-did-it-again-war-thunder-player-posts-nato-restricted-military-manual-for-what-feels-like-the-hundredth-time/|accessdate=2023-09-15}}</ref> |- |12. september 2023 |»Stealth« jurišnik [[Lockheed F-117|Lockheed F-117 Nighthawk]] |Izvozno omejen |Navodila za letenje |Uporabnik je na forumu War Thunder objavil omejene strani letalskega priročnika, ki so vsebovale informacije o specifikacijah motorja, kotih izstrelitve, lokacijah senzorjev itd. letala [[Lockheed F-117|Lockheed F-117 Nighthawk]]. Objavo so moderatorji spletnega mesta kmalu zatem izbrisali.<ref>{{Navedi splet|last=Lewis|first=Catherine|title=The War Thunder forum has once again been used to share restricted plane documentation - this time about the F-117 Nighthawk|url=https://www.techradar.com/gaming/consoles-pc/the-war-thunder-forum-has-once-again-been-used-to-share-restricted-plane-documentation-this-time-about-the-f-117-nighthawk|website=TechRadar|date=12 September 2023|accessdate=2023-09-12}}</ref> |- |15. september 2023 |Helikopter [[Boeing AH-64 Apache|Boeing AH-64D Apache]] |Izvozno omejen |Tehnična navodila |Uporabnik je objavil letalski priročnik, ki je vseboval tehnične informacije o helikopterju [[Boeing AH-64 Apache|Boeing AH-64D Apache]]. Čeprav dokument ni bil zaupen, je bil zaradi narave podatkov, za katere je bil izvoz omejen, hitro odstranjen.<ref>{{Navedi splet|date=2023-09-29|title=Restricted military info is being posted on the War Thunder forums so much these days, nobody cares anymore (except War Thunder moderators)|url=https://www.pcgamer.com/restricted-military-info-is-being-posted-on-the-war-thunder-forums-so-much-these-days-nobody-really-cares-anymore-except-war-thunder-moderators/|accessdate=2024-03-30|website=[[PC Gamer]]|language=en-US|last=Chalk|first=Andy}}</ref> |- |11. december 2023 |Tank Norinco VT-4 |Razkriti |Tehnična dokumentacija |Uporabnik je objavil gradivo za usposabljanje za izvozno različico tanka VT-4, osredotočeno na sistem samodejnega nalaganja tanka. Čeprav so bili podatki na voljo drugje, so bili odstranjeni na enak način kot pri prejšnjih incidentih.<ref>{{Navedi splet|website=CyberDaily.au|title=War Thunder admins delete forum posts over sensitive military data|date=12 December 2023|url=https://www.cyberdaily.au/culture/9927-war-thunder-admins-delete-forum-posts-over-sensitive-military-data}}</ref> |- |12. december 2023 |[[M2 Bradley|M2A2 Bradley]] IFV |Izvozno omejen |Tehnična navodila |Uporabnik je objavil dve strani tehničnega priročnika, ki se nanaša na sestavo kupole tanka [[Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|M2A2 Bradley]]. Čeprav dokument ni tajen, je bil zaradi nadzora izvoza hitro odstranjen.<ref>{{Navedi novice|last=Skovlund|first=Joshua|title=Sensitive documents showed up on War Thunder forums. Again.|url=https://taskandpurpose.com/news/leaked-bradley-documents-war-thunder-forums-again/|accessdate=20 December 2023|work=Task & Purpose|date=19 December 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231220175728/https://taskandpurpose.com/news/leaked-bradley-documents-war-thunder-forums-again/|archivedate=20 December 2023|location=New York|language=en}}</ref> |- |15. julij 2024 |Tanki [[T-90|T-90M]], [[T-90|T-90S]], [[T-80|T-80BVM]] |Tajni |Tehnična dokumentacija |Uporabnik je objavil tajne tehnične priročnike za ruske glavne bojne tanke [[T-90|T-90M]], [[T-80|T-80BVM]] in [[T-90|T-90S]], ki so vsi še vedno v uporabi v ruski vojski. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili.<ref>{{Navedi novice|url=https://massivelyop.com/2024/07/15/war-thunder-nerds-once-again-use-classified-military-documents-in-a-forum-discussion/|work=Massively Overpowered|title=War Thunder nerds once again use classified military documents in a forum discussion}}</ref> |- |11. december 2024 |Eurofighter Typhoon |Tajni in izvozno omejen |Specifikacije letenja |Uporabnik je objavil tajno tehnično dokumentacijo italijanskega ministrstva za obrambo o zmogljivosti superkrižarjenja italijanske različice [[Eurofighter Typhoon|Eurofighterja Typhoon]], ki je bil del prihajajoče posodobitve War Thunder Storm Warning. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili, saj so izjavili, da je Gaijin pri ministrstvu potrdil, da je razkritje informacij nezakonito.<ref name="sanyal20241215">{{Navedi splet|last=Sanyal|first=Arnab|date=2024-12-15|title=Classified military documents leaked on War Thunder forums yet again|url=https://www.sportskeeda.com/mmo/classified-military-documents-leaked-war-thunder-forums-yet-again|accessdate=2024-12-23|website=Sportskeeda}}</ref> |- |December 2024 |Eurofighter Typhoon |Tajni |Specifikacije radarja |Kljub opozorilu, naj tega ne stori, je uporabnik med prepirom o razlikah med različicama CAPTOR-M in CAPTOR-E objavil tajno tehnično dokumentacijo italijanskega obrambnega ministrstva za [[Euroradar CAPTOR]]. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili in uporabnika suspendirali.<ref name="allison20241222">{{Navedi časopis|last=Allison|first=George|date=2024-12-22|title=Classified fighter jet specs leaked on War Thunder – again|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-fighter-jet-specs-leaked-on-war-thunder-again/|journal=UK Defence Journal|language=en-GB}}</ref> |- |23. junij 2025 |[[Harrier Jump Jet|AV-8B Harrier II]] |Izvozno omejen |Navodila za urjenje |Uporabnik je med prepirom objavil omejen del priročnika za letala AV-8B in TAV-8B Harrier NATOPS. Moderatorji so objavo odstranili s foruma, uporabnik pa je prejel začasno prepoved.<ref>{{Navedi novice|last=Allison|first=George|title=Restricted data once again leaked on War Thunder forums|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-data-once-again-leaked-on-war-thunder-forums/|accessdate=24 June 2025|agency=UK Defence Journal|date=23 June 2025}}</ref> |} == Sprejem == {{Ocene videoigre | MC = PC: 81/100<ref>{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=pc |title=War Thunder for PC Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=25 April 2017 |archive-date=5 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181205072746/https://www.metacritic.com/game/pc/war-thunder |url-status=live }}</ref><br />PS4: 76/100<ref>{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=playstation-4 |title=War Thunder for PlayStation 4 Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=25 April 2017 |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616095908/https://www.metacritic.com/game/playstation-4/war-thunder |url-status=live }}</ref><br />XONE: 80/100<ref>{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=xbox-one |title=War Thunder for Xbox One Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=12 November 2020 |archive-date=12 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112204449/https://www.metacritic.com/game/xbox-one/war-thunder |url-status=live }}</ref> | EuroG = 9/10<ref name=Eurogamer>{{cite news|last1=Lorenzi|first1=Matteo|title=War Thunder – review|url=https://www.eurogamer.it/articles/2013-10-17-videogiochi-war-thunder-review-recensione|newspaper=Eurogamer.it|access-date=17 August 2014|language=it|date=17 October 2013|archive-date=17 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417024052/https://www.eurogamer.it/articles/2013-10-17-videogiochi-war-thunder-review-recensione|url-status=live}}</ref> | GSpot = 8/10<ref name=Gamespot>{{cite web|last1=Todd|first1=Brett|title=War Thunder Review|url=https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|website=GameSpot|access-date=17 August 2014|date=8 July 2014|archive-date=24 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151024110523/https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|url-status=live}}</ref> | IGN = 7.2<ref name=IGN>{{cite web|last1=Saris|first1=Shawn|title=War Thunder Review|url=https://www.ign.com/articles/2014/06/20/war-thunder-review|website=IGN|access-date=6 May 2015|date=6 May 2015|archive-date=14 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151014053339/https://www.ign.com/articles/2014/06/20/war-thunder-review|url-status=live}}</ref> | PCGUS = 78/100<ref name=PCGamer>{{cite magazine|last1=Zacny|first1=Rob|title=War Thunder review|url=https://www.pcgamer.com/review/war-thunder-review/|magazine=PC Gamer|access-date=17 August 2014|date=7 August 2014|archive-date=12 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812202028/https://www.pcgamer.com/review/war-thunder-review/|url-status=live}}</ref> }} Ob izidu je bil ''War Thunder'' dobro sprejet z na splošno pozitivnimi kritikami. ''GameSpot'' ga je pohvalil zaradi raznolikosti letal in vizualnih elementov, medtem ko je ''IGN'' kritiziral [[uporabniški vmesnik]], ker je bil »preveč bogat in neroden« v primerjavi s »skromnim bojnim HUD-om«. == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://warthunder.com/}} [[Kategorija:Igre za Xbox Series X in Series S]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za Linux]] [[Kategorija:Brezplačne videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2013]] [[Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it)]] [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo predlogo Ocene videoiger v enoplatformnem načinu]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] [[Kategorija:Simulacijske videoigre]] ix2jj449sckexune7jfd3i6g64oub57 0 602155 6688912 6679576 2026-06-13T18:23:26Z Yerpo 8417 pp 6688912 wikitext text/x-wiki [[Slika:Political map of the eastern part of the Southern Caucasus between 1795–1801.svg|thumb|300px|Politični zemljevid vzhodnega dela [[Zakavkazje|Zakavkazja]] med letoma 1795 in 1801]] '''Kavkaški kanati''',<ref>{{cite book|editor1-last=Cronin|editor1-first=Stephanie|title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800|date=2013|publisher=Routledge|isbn=978-0415624336|page=53|quote=}}</ref><ref>{{cite book|title=The Boundaries of Modern Iran|url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50|first=Keith|last=Mclachlan|year=2016|quote=}}</ref> znani tudi kot '''iranski kanati''',<ref>George A. Bournoutian. "Armenia and Imperial Decline: The Yerevan Province, 1900-1914". Routledge, 2018, str. 6</ref> '''perzijski kanati'''<ref>David Marshall Lang. "The Last Years of the Georgian Monarchy, 1658-1832". Columbia University Press, 1957. str. 153</ref> in redkeje '''azerbajdžanski kanati''',<ref>{{citation|first=Tadeusz|last=Swietochowski|title=Russia's Transcaucasian Policies and Azerbaijan: Ethnic Conflict and Regional Unity // In a collapsing empire. Feltrinelli Editore|year=1993|page=190|quote=}}</ref> so bile različne upravne enote v [[Zakavkazje|Zakavkazju]], ki so jim vladali dedni ali imenovani vladarji pod uradno oblastjo [[Iran]]a. Vladarji so se imenovali [[kan]]i in so bili enakovredni osmanskim [[paša]]m.{{sfn|Bournoutian|1976|p=23}} Po atentatu na [[Nadir Šah]]a (vladal 1736–1747) leta 1747 je v Iranu, zlasti v Zakavkazju, izbruhnil kaos, v katerem so zaradi pomanjkanja centralizirane oblasti nastali delno neodvisni kanati.{{sfn|Bournoutian|2016a|pp=107–108}} Kanati niso bili niti ozemeljsko niti versko enotni in niso imeli nacionalnega obeležja. Kani so bili večinoma zainteresirani zgolj za ohranitev svoje oblasti in dohodkov.{{sfn|Bournoutian|2016a|p=120}} ==Pregled== V [[Perzijščina|perzijščini]] so se kanati imenovali 'ulka' ali 'tuman', vladal pa jim je 'hakim' (guverner). Slovenska beseda 'kanat' je prevod ruske besede 'hanstvo' in armenske besede 'khanut'iwn'. Šah je lahko hakima povišal v kana, hakim pa je lahko ta naziv privzel tudi kar sam.{{sfn|Bournoutian|2016b|p=2, op. 7}} Po strukturi so bili kanati miniaturna različica iranskega kraljestva.{{sfn|Swietochowski|1995|p=2}} Upravni in knjižni jezik v Zakavkazju je bil do konca 19. stoletja perzijščina. Za verske študije se je uporabljala [[arabščina]], čeprav je večina muslimanov v regiji govorila [[Azerbajdžanščina|azerbajdžansko]]. Azerbajdžanščino so takrat imenovali kavkaška tatarščina.{{sfn|Bournoutian|1994|p=1}} Iranski vladarji [[Nadir Šah]], [[Karim Kan Zand]] in [[Aga Mohamed Kan Kadžar]] so si prizadevali ponovno uveljaviti iransko oblast v regiji, saj so kanati vedno veljali za iranska ozemlja, ne glede na stopnjo oblasti iranskih vladarjev nad njimi. Zgodovinar Gavin Hambly je takole opisal stanje iranske oblasti nad kanati:{{Sfn|Hambly|1991|p=146}} : ''"Poskuse ponovne uvedbe iranske suverenosti so najpogosteje doživeli seveda tisti kanati, ki so bili najbliže [[Azerbajdžan]]u. Za pritiske so bili zelo ranljivi kanati Erevan, Nahičevan in Karabah. Zelo ranljiv je bil tudi kanat Tališ z upravnim sedežem v Lankaranu, ki so ga ogrožali bodisi iz Tabriza bodisi iz Rašta. Za iranske vazale so veljali tudi Karabaški kanat, Gandža in vali iz Gurdžistana, ki so bili zaradi manjše dostopnosti manj izpostavljeni pritiskom. Kot šahova vazala sta bila obravnavana tudi kana Šaka in Širvana severno od reke Kure. Stiki med Iranom in Bakujskim in Kubskim kanatom so bili bolj šibki in so se dogajali predvsem s trgovskimi povezavami z Anzalijem in Raštom preko [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Učinkovitost iranske oblasti nad temi državicami je bila odvisna predvsem od sposobnosti posameznega šaha, da uveljavi svojo voljo, in odločnosti lokalnih kanov, da se izognejo obveznostim, ki so jih imeli za obremenjujoče."'' Širitev [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v Zakavkazje, ki se je začela z vzpostavitvijo protektorata nad Kartlijo-Kahetijo leta 1783, je na koncu privedla do vojne med Iranom in Rusijo za nadzor nad kanati.{{Sfn|Hambly|1991|p=146|pp=146–147}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|Rusko-iranska vojna 1804–1813]] se je končala z [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanskim mirovnim sporazumom]], s katerim je Iran izgubil sedem kanatov: Gandžo, Karabah, Kubo, Derbent, Baku, Širvan in Šaki.{{sfn|Behrooz|2023|p=102}}{{sfn|Daniel|2001|pp=86–90}} Ruskemu imperiju je bil predan tudi severni in osrednji del Tališkega kanata in del [[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]].{{sfn|Behrooz|2023|p=102}} Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-iranski vojni 1826–1828]] in podpisu [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmančajskega mirovnega sporazuma]] je Iran v korist Rusije izgubil Erevanski in Nahičevanski kanat.{{sfn|Behrooz|2023|p=128}} Za [[Kadžari|Kadžarsko dinastijo]] je bila izguba kanatov politično uničujoča, saj je škodovala njenemu ugledu varuha varovanih domen Irana.{{sfn|Amanat|2017|p=212}} Ruska oblast na Kavkazu je sprva ohranila nekaj prejšnjih iranskih upravnih struktur, kot je bila na primer uporaba perzijskih dokumentov za določanje statusa in premoženjskih pravic uglednih muslimanskih osebnosti. Nekateri muslimanski begi, akalarji in kani so uspeli prilagoditi svoj prejšnji položaj novi ruski imperialni oblasti.{{sfn|Deutschmann|2015|p=29}} ==Seznam kanatov== Na seznamu so kanati, ki so nastali po smrti Nadir Šaha leta 1747.<ref>{{sfn|Bournoutian|2016a|pp=107–108}}{{sfn|Bournoutian|2021|p=11}}</ref> * [[Bakujski kanat]]; leta 1806 ga je zasedla in priključila Rusija * [[Derbentski kanat]]; leta 1806 ga je zasedla in priključila Rusija in ga še isto leto razpustila * [[Erevanski kanat]]; leta 1827 ga je zasedla in naslednje leto priključila Rusija * {{flagicon image|Flag of Ganja Khanate.svg}} [[Gandžanski kanat]]; leta 1804 ga je zasedla in priključila Rusija * [[Džavadski kanat]]; leta 1805 je postal del Širvanskega kanata * [[Karabaški kanat]]; od leta 1805 ruski protaktorat, leta 1822 razpuščen * [[Nahičevanski kanat]]; leta 1827 zaseden in leta 1828 priključen Rusiji * [[Kubinski kanat]]; od leta 1805 ruski protektorat, leta 1816 razpuščen * {{flagicon image|Banner of Sheki khan Selim, captured in 1806.svg|border=}} [[Šekinski kanat]]; od leta 1805 ruski protektorat, leta 1819 razpuščen * [[Širvanski kanat]]; od leta 1805 ruski protektorat, leta 1820 razpuščen * {{flagicon image|Flag of Talysh Khanate.svg|border=}} [[Tališki kanat]]; od leta 1802 ruski protektorat, leta 1828 razpuščen ==Denar== Številni kavkaški kanati, vključno z Gandžanskim, Širvanskim, Šakinskim, Derbentskim in Karabaškim, so kovali svoj denar, najprej v imenu Nadir Šaha in nato v imenu zandskega vladarja [[Karim Kan Zand|Karima Kana Zanda]]. Velik del kovancev do konca 18. stoletja je bil kovan brez imen. Nekaj redkih izdaj derbentskih kovancev vsebuje nejasno omembo enega od njihovih kanov, sicer pa ni noben kan na svoje kovance nikoli napisal svojega imena,{{sfn|Matthee|Floor|Clawson|2013|p=170}} ker ni imel legitimnosti suverenega monarha in kakršnih koli zahtev po neodvisnosti.{{sfn|Akopyan|Petrov|2016|pp=1–2}} Vsi kovanci so bili brez izjeme srebrni ali bakreni.{{sfn|Matthee|Floor|Clawson|2013|p=170}} Vrednost bakrenih kovancev kanatov ni znana, vrednost srebrnih kovancev pa je ostala enaka vrednosti iranskega [[abbasi]]ja in njegovih delitev. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite journal |last1=Akopyan |first1=Alexander |last2=Petrov |first2=Pavel |title=The Coinage of Īrawān, Nakhjawān, Ganja and Qarabāḡ Khānates in 1747–1827 |date=2016 |pages=1–9 |journal=State Hermitage |url=https://www.academia.edu/28686244 |url-access=registration}} * {{cite book |last1=Amanat|first1=Abbas|authorlink=|title=Iran: A Modern History|date=2017 |publisher=Yale University Press|url=https://books.google.com/books?id=omo3DwAAQBAJ|isbn=978-0300112542}} * {{cite book |last1=Behrooz |first1=Maziar |authorlink=|title=Iran at War: Interactions with the Modern World and the Struggle with Imperial Russia |date=2023 |publisher=I.B. Tauris |url=https://books.google.com/books?id=TnevEAAAQBAJ |isbn=978-0-7556-3737-9}} * {{cite book |last1=Bournoutian |first1=George |author-link=|title=The Khanate of Erevan Under Qajar Rule: 1795–1828 |date=1976 |publisher=University of California |isbn=978-0-939214-18-1 |url=https://archive.org/details/bournoutian-1976-khanate-erevan-1807-1827}} * {{cite book |last1=Bournoutian |first1=George |title=A History of Qarabagh: An Annotated Translation of Mirza Jamal Javanshir Qarabaghi's Tarikh-e Qarabagh |date=1994 |publisher=Mazda Publishers |isbn=978-1-56859-011-0}} * {{cite journal |last1=Bournoutian |first1=George |title=Prelude to War: The Russian Siege and Storming of the Fortress of Ganjeh, 1803–4 |date=2016a |pages= 107–124|journal = Iranian Studies | issue = 1 | volume = 50 | publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2016.1159779 |s2cid=163302882 }} * {{cite book|last1=Bournoutian|first1=George|title=The 1820 Russian Survey of the Khanate of Shirvan: A Primary Source on the Demography and Economy of an Iranian Province prior to its Annexation by Russia|url=https://archive.org/details/1820russiansurve0000bour|date=2016b|publisher=Gibb Memorial Trust|isbn=978-1909724808}} * {{cite book|last1=Bournoutian|first1=George A.|author-link=|title=The 1819 Russian Survey of the Khanate of Sheki: A Primary Source on the Demography and Economy of an Iranian Province Prior to its Annexation by Russia|date=2016c|publisher=Mazda Publishers|location=Costa Mesa, California|isbn=978-1568593159|chapter=Quick Overview}} * {{cite book |last1=Bournoutian |first1=George |title=From the Kur to the Aras: A Military History of Russia's Move into the South Caucasus and the First Russo-Iranian War, 1801–1813 |date=2021 |publisher=Brill Publishers |isbn=978-9004445154}} * Elton L. Daniel. [https://www.iranicaonline.org/articles/golestan-treaty Golestān Treaty]. Encyclopaedia Iranica, vol. 11, zv. 1, str. 86–90 * {{cite book|last=Deutschmann|first=Moritz|title=Iran and Russian Imperialism: The Ideal Anarchists, 1800-1914|year=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1317385301|oclc=945764907}} * {{Cite book |last=Hambly |first=Gavin R. G. |title=The Cambridge History of Iran |publisher=Cambridge University Press |year=1991 |isbn=978-1-139-05499-7 |volume=7 |pages=144–173 |chapter=Iran During the Reigns of Fath ‘Alī Shāh and Muhammad Shāh}} * F. Kazemzadeh. Iranian relations with Russia and the Soviet Union, to 1921. Cambridge History of Iran, vol. 7, str. 314 * {{cite book |last1=Matthee |first1=Rudi |last2=Floor |first2=Willem |last3=Clawson |first3=Patrick |title=The Monetary History of Iran: From the Safavids to the Qajars |date=2013 |publisher=I.B.Tauris |isbn=978-0-85772-172-3}} * {{Cite book |last=Perry |first=John |title=The Cambridge History of Iran |publisher=Cambridge University Press |year=1991 |isbn=978-1-139-05499-7 |volume=7 |pages=63–104 |chapter=The Zand Dynasty}} * {{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |authorlink= |title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition |date=1995 |publisher=Columbia University Press |url=https://books.google.com/books?id=pjDLcdzEju4C |isbn=978-0231070683}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] [[Kategorija:Zgodovina Gruzije]] 1i6ap2fs1mihrmjvx5l6768bxwbq6x3 0 602386 6688915 6674173 2026-06-13T18:39:20Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] na [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]]: polno ime matične ustanove 6674173 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Astronomy Observatory of Kazan State University 1 wiki.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | official_name = Astronomski observatorij Univerze v Kazanu | location = {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Tatarstan]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (vi)}}(ii), (vi) | ID = 1678rev | coordinates = {{coord|54|47|27|N|49|07|09|E|display=title,inline}} | year = 2023 | area = | buffer_zone = | locmapin = Russia | map_caption = }} '''Astronomski observatorij Univerze v Kazanu''' (rusko:Астрономическая обсерватория Казанского университета, latinizirano: Astronomičeskaja observatorija Kazanskogo univerziteta, tatarsko: Казан федераль университетының астрономия обсерваториясе, latinizirano: Kazan federali unversitetni astronomija observatorijase) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v mestu [[Kazan]], [[Tatarstan]], [[Rusija|Ruska federacija]]. Observatorij je povezan z oddelkom za [[Astronomija|astronomijo]] Univerze v Kazanu, ki jo je leta 1810 ustanovil Joseph Johann von Littrow. Septembra 2023 sta bila observatorij Kazanske univerze in observatorij Engelhardt dodana na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]],<ref name=":0">{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Центр всемирного наследия - |url=https://whc.unesco.org/ru/list/1678 |access-date=2024-05-05 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=ru}}</ref> Čeprav Mednarodni svet za spomenike in kraje (ICOMOS) njunega vpisa ni priporočil. ==Zgodovina== Oddelek za astronomijo Imperialne univerze v Kazanu je leta 1810 ustanovil Joseph Johann Litrow. 11. novembra 1814 so se začela opazovanja v majhnem začasnem observatoriju nad kamnitim vhodom v univerzitetni botanični vrt. Takrat je bil to najvzhodnejši observatorij v Evropi. Leta 1822 je bil observatorij začasno nameščen v leseni galeriji, ki je bila del stanovanja I. M. Simonova. Leta 1827 je bilo za stalno lokacijo observatorija izbrano univerzitetno dvorišče, leta 1833 pa se je začela gradnja stavbe observatorija. Leta 1835 je bil v Fraunhoferjevi delavnici naročen 23 centimetrski (9 palčni) refraktor. Stalna stavba observatorija je bila dokončana leta 1837 in junija istega leta so v njej opravili prva opazovanja. Leta 1838 je bil v popolnoma premični glavni stolp nameščen 9-palčni refraktor. Uradni datum rojstva Univerzitetnega astronomskega observatorija je 13. april 1838, ko so se v novi stavbi observatorija začela stalna opazovanja na Dunajskem poldnevniku.<ref>{{Cite web |title=Астрономическая обсерватория Казанского федерального университета |url=http://observatories.ru/astronomicheskaya-observatoriya-kfu/ |access-date=2024-05-05 |website=Обсерватории России}}</ref> 23. februarja 1885 je bila vzpostavljena časovna služba: v okno oddelka je bila vstavljena ura, ki je kazala natančen kazanski srednji čas.<ref>{{Cite web |title=Kazan University established |url=https://www.prlib.ru/en/history/619730 |access-date=2024-05-05 |website=Presidential Library |language=en}}</ref> Od leta 1925 do 1946 je poleg Oddelka za astronomijo deloval tudi Oddelek za geodezijo, od leta 1937 imenovan Oddelek za geodezijo in gravimetrijo. V različnih obdobjih so ga vodili K. K. Dubrovski (1925–1931), A. A. Jakovkin (1931–1937), I. A. Djukov (1937–1941), A. D. Dubjago (1941–1946). Oddelek za astronomijo se je od konca tridesetih let prejšnjega stoletja imenoval Oddelek za astrometrijo. Vodila sta ga V. A. Baranov (1937–1941) in I. A. Djukov (1941–1947). Poleg tega je od leta 1939 do 1947 in nato od leta 1951 do 1954 deloval Oddelek za astrofiziko pod vodstvom D. J. Martinova, od leta 1945 pa Oddelek za teoretično astronomijo pod vodstvom A. D. Dubjaga. Leta 1947 so se zaradi nezadostnega števila študentov štirje astronomski oddelki združili v enega - Oddelek za astronomijo pod vodstvom prof. I. A. Djukova.<ref>{{Cite web |title=О кафедре\Кафедра астрономии и космической геодезии - Казанский (Приволжский) федеральный университет |url=https://kpfu.ru/physics/struktura/kafedry/otdelenie-astrofiziki-i-kosmicheskoj-geodezii/o-kafedre |access-date=2024-05-05 |website=kpfu.ru}}</ref> 4. maja 1983 je V. Kapkov v Kazanu uspešno opazoval zakritje zvezde z magnitudo 8,6 z asteroidom 2 Pallas. To je bilo prvo zanesljivo opazovanje asteroida, ki je zakril zvezdo na ozemlju Rusije, in četrto znotraj meja ZSSR.<ref>{{Cite web |date=2011-01-06 |title=Покрытия звезд астероидами, зарегистрированные астрономами бывшего СССР по состоянию на 13 октября 2005 года |url=http://hea.iki.rssi.ru/~denis/observed.html |access-date=2024-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110106174851/http://hea.iki.rssi.ru/~denis/observed.html |archive-date=2011-01-06 }}</ref> 19. septembra 2023 je bil observatorij skupaj z observatorijem Engelhardt, ki se nahaja 18 km zahodno od Kazana, vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].<ref name=":0" /> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Kazan]] [[Kategorija:Tatarstan]] 4ci4vzk1sgtibw9lce4vivurx9bagyr 6688918 6688915 2026-06-13T18:40:20Z Yerpo 8417 pp, rektgr 6688918 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Astronomy Observatory of Kazan State University 1 wiki.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | official_name = Astronomski observatorij Univerze v Kazanu | location = {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Tatarstan]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (vi)}}(ii), (vi) | ID = 1678rev | coordinates = {{coord|54|47|27|N|49|07|09|E|display=title,inline}} | year = 2023 | area = | buffer_zone = | locmapin = Russia | map_caption = }} '''Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu''' (rusko:Астрономическая обсерватория Казанского университета, latinizirano: Astronomičeskaja observatorija Kazanskogo univerziteta, tatarsko: Казан федераль университетының астрономия обсерваториясе, latinizirano: Kazan federali unversitetni astronomija observatorijase) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v mestu [[Kazan]], [[Tatarstan]], [[Rusija|Ruska federacija]]. Observatorij je povezan z oddelkom za [[Astronomija|astronomijo]] Univerze v Kazanu, ki jo je leta 1810 ustanovil Joseph Johann von Littrow. Septembra 2023 sta bila observatorij Kazanske univerze in observatorij Engelhardt dodana na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]],<ref name=":0">{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Центр всемирного наследия - |url=https://whc.unesco.org/ru/list/1678 |access-date=2024-05-05 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=ru}}</ref> Čeprav Mednarodni svet za spomenike in kraje (ICOMOS) njunega vpisa ni priporočil. ==Zgodovina== Oddelek za astronomijo Imperialne univerze v Kazanu je leta 1810 ustanovil Joseph Johann Litrow. 11. novembra 1814 so se začela opazovanja v majhnem začasnem observatoriju nad kamnitim vhodom v univerzitetni botanični vrt. Takrat je bil to najvzhodnejši observatorij v Evropi. Leta 1822 je bil observatorij začasno nameščen v leseni galeriji, ki je bila del stanovanja I. M. Simonova. Leta 1827 je bilo za stalno lokacijo observatorija izbrano univerzitetno dvorišče, leta 1833 pa se je začela gradnja stavbe observatorija. Leta 1835 je bil v Fraunhoferjevi delavnici naročen 23 centimetrski (9 palčni) refraktor. Stalna stavba observatorija je bila dokončana leta 1837 in junija istega leta so v njej opravili prva opazovanja. Leta 1838 je bil v popolnoma premični glavni stolp nameščen 9-palčni refraktor. Uradni datum rojstva Univerzitetnega astronomskega observatorija je 13. april 1838, ko so se v novi stavbi observatorija začela stalna opazovanja na Dunajskem poldnevniku.<ref>{{Cite web |title=Астрономическая обсерватория Казанского федерального университета |url=http://observatories.ru/astronomicheskaya-observatoriya-kfu/ |access-date=2024-05-05 |website=Обсерватории России}}</ref> 23. februarja 1885 je bila vzpostavljena časovna služba: v okno oddelka je bila vstavljena ura, ki je kazala natančen kazanski srednji čas.<ref>{{Cite web |title=Kazan University established |url=https://www.prlib.ru/en/history/619730 |access-date=2024-05-05 |website=Presidential Library |language=en}}</ref> Od leta 1925 do 1946 je poleg Oddelka za astronomijo deloval tudi Oddelek za geodezijo, od leta 1937 imenovan Oddelek za geodezijo in gravimetrijo. V različnih obdobjih so ga vodili K. K. Dubrovski (1925–1931), A. A. Jakovkin (1931–1937), I. A. Djukov (1937–1941), A. D. Dubjago (1941–1946). Oddelek za astronomijo se je od konca tridesetih let prejšnjega stoletja imenoval Oddelek za astrometrijo. Vodila sta ga V. A. Baranov (1937–1941) in I. A. Djukov (1941–1947). Poleg tega je od leta 1939 do 1947 in nato od leta 1951 do 1954 deloval Oddelek za astrofiziko pod vodstvom D. J. Martinova, od leta 1945 pa Oddelek za teoretično astronomijo pod vodstvom A. D. Dubjaga. Leta 1947 so se zaradi nezadostnega števila študentov štirje astronomski oddelki združili v enega - Oddelek za astronomijo pod vodstvom prof. I. A. Djukova.<ref>{{Cite web |title=О кафедре\Кафедра астрономии и космической геодезии - Казанский (Приволжский) федеральный университет |url=https://kpfu.ru/physics/struktura/kafedry/otdelenie-astrofiziki-i-kosmicheskoj-geodezii/o-kafedre |access-date=2024-05-05 |website=kpfu.ru}}</ref> 4. maja 1983 je V. Kapkov v Kazanu uspešno opazoval zakritje zvezde z magnitudo 8,6 z asteroidom 2 Pallas. To je bilo prvo zanesljivo opazovanje asteroida, ki je zakril zvezdo na ozemlju Rusije, in četrto znotraj meja ZSSR.<ref>{{Cite web |date=2011-01-06 |title=Покрытия звезд астероидами, зарегистрированные астрономами бывшего СССР по состоянию на 13 октября 2005 года |url=http://hea.iki.rssi.ru/~denis/observed.html |access-date=2024-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110106174851/http://hea.iki.rssi.ru/~denis/observed.html |archive-date=2011-01-06 }}</ref> 19. septembra 2023 je bil observatorij skupaj z observatorijem Engelhardt, ki se nahaja 18 km zahodno od Kazana, vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].<ref name=":0" /> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Zvezna univerza v Kazanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazanu]] b9wudhydqnsshkhygpx2mqschnuq94x 0 602451 6688910 6688334 2026-06-13T18:19:21Z Yerpo 8417 slog, {{ton}} 6688910 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''Galerija tajni (Galerija skrivnosti),''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref> v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo|mamil]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videla v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] ms0ngsx6c8jxfsq0e13vx5j8a6ytiex 0 602500 6688938 6675009 2026-06-13T19:12:28Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Romunija]]; dodal [[Kategorija:Romunska arhitektura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688938 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[Slika:Cetatea Blidaru.JPG|thumb|''Murus Dacicus'' v dačanski trdnjavi Blidaru]] '''''Murus Dacicus''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: dačanski zid) je metoda gradnje obrambnih zidov in utrdb, ki so jo razvili v starodavni [[Dakija|Dakiji]] nekje pred rimsko osvojitvijo. Gradnja je mešanica tradicionalnih gradbenih metod, značilnih za dačanske graditelje, in metod, prevzetih iz grške in rimske arhitekture in zidarstva. Nekoliko podobne gradbene tehnike so uporabljali pred, med in po tem obdobju, vendar ima dačanska nekaj posebnosti, zaradi katerih je edinstvena. ==Oblika== ''Murus Dacicus'' je sestavljen iz zunanjega in notranjega zidu. Oba sta sezidana iz kamnitih blokov, izklesanih v obliki pravokotnega paralelepipeda. Malta se očitno ni uporabljala, zato so morali biti bloki mnogo večji od običajnih. Med gradnjo so vsako zunanjo in notranjo vrsto blokov povezali z obžganimi, prečno položenimi veznimi tramovi, s kamnitimi bloki povezanimi z lastovičjimi repi na zgornji površini kamnitega bloka. Bloki so morali biti zato enake velikosti. Vmesni prostor med zidovoma so zasipali z gramozom in kamenjem, pomešanim z glino, in nato nabili. Konstrukcija je imela zaradi večje prožnosti izrazito prednost pred klasičnim suhozidom, kakršen je viden na primer v kiklopskih klesanih zidovih v [[Mikene|Mikenah]]. Dačanski zid je imel večjo sposobnost absorpcije udarcev in odvajanja kinetične energije izstrelka oblegovalnega orožja. Arheološki dokazi in zgodovinski zapisi kažejo, da je imel zid na vrhu morda lesene palisade namesto kamnitega zidu, in bil zato bolj ranljiv za ogenj. Gradnja pravilno zgrajenega dačanskega zid je bila delovno intenzivna in časovno potraten. Tipičen zid v poznem obdobju, na hitro zgrajen v letih med obema dačanskima vojnama z Rimljani, ko je morala Dakija hitro obnoviti, popraviti, povečati ali okrepiti obrambo mnogih svojih ključnih trdnjav, je bil debel približno 3–4 metre in visok 10 m, kar je bil v danih razmerah izjemen dosežek. [[Dačanske trdnjave v gorovju Orăştie]], ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], so primeri [[citadela|citadel]], zgrajenih s to metodo. Dačansko obzidje je upodobljeno tudi na [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]] v [[Rim]]u. <gallery mode="packed" heights="125"> Slika:Murus Dacicus.JPG|[[Sarmizegetusa Regia]], Romunija Slika:Sarmizegetusa Regia 2011 - West Gate and Sign.jpg|Sarmizegetusa Regia Slika:Sarmizegetusa Regia Wall 1.jpg|Sarmizegetusa Regia Slika:Cetatea Blidaru2.JPG|Dačanska trdnjava Blidaru, Romunija Slika:Alba Iulia National Museum of the Union 2011 - Wall from Piatra Craivii Dacian Fortress-2.JPG|Obzidje dačanske trdnjave Piatra Craivii, razstavljeno v Narodnem muzeju združitve, [[Alba Iulia]] Slika:Dacian Fortress of Tilisca - 12.jpg|[[Dačanska trdnjava Tilișca]], Romunija Slika:Dacian Fortress of Tilisca - 53.jpg|Dačanska trdnjava Tilișca, Romunija Slika:Thracian_tomb_near_Starosel_svik.JPG|Obzidje tračanske grobnice v bližini Starosela, [[Bolgarija]] Slika:Dacian Fortress of Capalna 048.jpg|[[Dačanska trdnjava Căpâlna]], Romunija </gallery> ==Vir== {{refbegin |2}} * Ioan Glodariu. ''Blocurile cu marcaje în construcțiile dacice din Munții Șureanului''. Arhivirano 2. aprila 2015 na Wayback Machine. Ephemeris Napocensis 1997, vol. VII, str. 65-87. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Fortifikacije]] [[Kategorija:Romunska arhitektura]] 7mdw2jiwvff1izsqx2103mw3hbu4gwk 0 602730 6688800 6688684 2026-06-13T15:07:04Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688800 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 99vk8lk7n54ijdjahaq6jk5vn85n61y 6688801 6688800 2026-06-13T15:11:55Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688801 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[kolonija]] naj bi Srbija postala.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] l4kc9xjsce0xs7vc280mtk9xva5px4j 6688803 6688801 2026-06-13T15:21:23Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688803 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[kolonija]] ali samo [[gubernija]] naj bi Srbija postala; to skrajno stališče pa zavrača predsednik Aleksandar Vučić s tem, da ga hoče omiliti tudi sam bivši predsednik radikalov.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] hzdqk02zi5t0rd22xcl3fs86s92isll 6689013 6688803 2026-06-13T22:32:59Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689013 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[kolonija]] ali samo [[gubernija]] naj bi Srbija postala; to skrajno stališče pa zavrača predsednik Aleksandar Vučić s tem, da ga hoče omiliti tudi sam bivši predsednik radikalov.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ihvw30iwyvujbb1zocp7y286odsikd9 6689066 6689013 2026-06-14T07:07:47Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689066 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[kolonija]] ali samo [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev radikalski "duhovni sin" in naslednik.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] jc52zm70gycmnjqzu4yvj777laa1sf8 6689077 6689066 2026-06-14T08:29:16Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689077 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija | MIŠLJENJA|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 9jxm4tihwyhy7fhdue78lk9ftfr5gli 6689119 6689077 2026-06-14T09:16:16Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689119 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija | MIŠLJENJA|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ik82pwlxwfwmr7mdphjz4yy1qw8gpwi 6689121 6689119 2026-06-14T09:21:59Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689121 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] f0epbvthm87tu73ixphtugs6ze2y58r 0 602984 6688943 6679042 2026-06-13T19:25:52Z Yerpo 8417 /* Zapuščina */ slog 6688943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name = Veljko Petrović<br />Вељко Петровић |image = Veljko Petrović.jpg |caption = Uroš Knežević (1852): Hajduk Veljko |nickname = Hajduk Veljko<br />Хајдук Вељко |birth_date = 1780 |birth_place = [[Lenovac]], okolica [[Zaječar]]ja, [[Osmansko cesarstvo]], zdaj [[Srbija]]) |death_date = 1813 (star 33 let) |death_place = [[Negotin]], revolucionarna Srbija |allegiance = {{flagicon image|Flag of Revolutionary Serbia.svg}} [[Prva srbska vstaja|Revolucionarna Srbija]] |service_years = 1803–1813 |rank = [[buljukbaša]], [[buljbaša]], [[vojvoda]] |unit = enota Stanoja Glavaša (1804)<br />Vulićevićeva enota (1804–1807)<br />vojska doline [[Timok]]a |battles = [[prva srbska vstaja]] }} '''Veljko Petrović''' ([[Srbščina|srbsko]]: Вељко Петровић, Veljko Petrović), znan preprosto kot '''Hajduk Veljko''' (srbsko: Хајдук Вељко), je bil eden od vojvod srbskih vstajniških sil v [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Bil je eden najvidnejših voditeljev upora, zadolžen za območje [[Negotin]]a, * okoli [[1780]], † [[1813]]. ==Biografija== ===Zgodnje življenje=== Rojen je bil v [[Lenovac|Lenovcu]] blizu [[Zaječar]]ja<ref name=Vojska>Vojska, Vol. 13, Issue 622–630 (2004)</ref> v nahiji Crna Reka v družini Petra in Petrinje.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Imel je mlajša brata Milutina in Miljka.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Očeta so imenovali Sirenjar Petar (slovensko: Peter Sirar) zaradi velike črede živine in velike količine sira, ki ga je prodajal.<ref name=Nikolic56>[https://books.google.com/books?id=EdPfZd51GmUC Nikolić 1898, p. 56]</ref><ref name=Nenadovic-736>[https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ Nenadović 1884, p. 736]</ref> Oče je bil zelo miren človek, Veljko pa neubogljiv otrok.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je v mladosti pasel živino{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} in postal celo čobanbaša, glavni pastir med lokalnimi pastirji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Lokalni Turki so pogosto obiskovali njihovo hišo in pri njih jedli, pili in kupovali sir, maslo in mleko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} [[Krdžali]] (osmanski razbojniki) Osmana Pazvantoğluja, ki jih je sultan označil za upornike, so se sprva borili s sultanovi četami pri Crni reki, nato pa so začeli napadati lokalne Turke, zveste sultanu, ter požgali in opustošili več vasi v regiji, vključno z Lenovcem.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nasilje je Veljka, starega komaj 15 let, spodbudilo, da je zapustil starše in brata in se odpravil v [[Vidin]].{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Tam je bil nekaj časa pastir, potem pa je odšel v [[Požarevac]], kjer ga je požarevski vojvoda zaposlil za pripravo hrane.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je za veliko noč s prijatelji plesal kolo in pozabil pripraviti pomembno večerjo za svojega gospodarja,{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} ga je gospodar pretepel. Veljko je zato pobegnil in se vključil v hajduško tolpo Stanoja Glavaša.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Zimo 1803/1804 je preživel kot pastir pri nekem hajduškem pristašu v Duboni v Smederevski nahiji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} V vasi je spoznal Marijo, vdovo in Glavaševo sorodnico, se z njo poročil in se preselil k njej.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nedolgo po poroki je prišlo januarja 1804 do [[Pokol knezov|pokola knezov]], v katerem je janičarska vojaška hunta [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] usmrtila pomembne srbske voditelje.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ti isti janičarji so pod vodstvom [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk Alije]] 15. decembra 1801 umorili sandžak-bega [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]] in prevzeli oblast nad sandžakom. Kot odgovor na usmrtitve je srbsko prebivalstvo brez osrednje vodilne osebnosti organiziralo samoobrambo in spontano napadlo janičarje.{{sfn|Jelavić||p=196}} ===Prva srbska vstaja=== Ko je Veljko izvedel za Karađorđevo organiziranje upora, se je pridružil Glavaševim hajdukom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Med Karađorđevim obiskom Orašaca na srečanju Gospodovem 2. februarja 1804, so ljudstvo, Stanoje Glavaš, Janko Katić, Vasa Čarapić, Vule Ilić in drugi Karađorđa izbrali za vrhovnega poglavarja srbskega naroda. Med prisotnimi je bil tudi Veljko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je upor rasel in se širil, se je previdni Glavaš odločil umakniti, Veljko pa se je pridružil smederevskemu vojvodi Đuši Vulićeviću, ki se je boril proti Osmanom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Jeseni 1805 so Turki v Smederevu ubili vojvodo Đušo.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Karađorđe je na njegovo mesto postavil Đušovega mlajšega brata Vujico Vulićevića.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je postal eden od Vučečićevih buljukbašev, vodij manših skupin upornikov.{{sfn|Nenadović|1884|p=737}} Hajduk Veljko se je leta 1806 z Vujico Vulićevićem boril za osvoboditev Beograda in se odlično izkazal v boju. Po osvojitvi Beograda decembra 1806 je vojvoda Milisav Đorđević, vodja upornikov v Crni reki, pomagal Karađorđu osvojiti Crno reko.{{sfn|Jovanović|1883|p=216}} Uporniki so nato iz Ravanice napadli Osmanbega pri Podgorcu, ki se je predal. Nato so se razdelili, da bi med prebivalci Crne reke okrepili svoje vrste in napadli nahiji Gurgusovac in Vidin.{{sfn|Jovanović|1883|p=217}} Hajduk Veljko je vodil uspešno operacijo proti ajanu Sulejmanu iz Zaječarja. Njegova odločilna zmaga pri Vrbovcu je odmevala vsej Timoški krajini.{{sfn|Jovanović|1883|pp=219-220}} Leta 1807 je bil povišan v buljbašo in od Sveta je dobil dovoljenje, da spodbuja upor na območju Krivega Vira in okolice Crne Reke. Leta 1809 je pogumno branil [[Sokobanja|Sokobanjo]] proti mnogo močnejšemu nasprotniku in bil leta 1810 za svoj pogum odlikovan z ruskim Zlatim križcem. [[Slika:Hajduk Veljko, Stevan Todorović.jpg|thumb|left|250px|Stevan Todorović: ''Smrt Hajduka Veljka'']] V bitki pri Varvarinu je bil ranjen v levo roko in rahlo pohabljen. Leta 1811 je postal vojvoda doline Timoka in bil poslan v [[Negotin]]. Leta 1813 ga je pri vasi Bukovče napadel odred turške konjenice, ki ga je Veljko uničil. Turki so ga nato napadli z veliko večjo vojsko in Veljko se je umaknil v Negotin. Poleti 1813 je bilo okoli Negotina nekaj velikih bitk. Turki, okrepljeni z vojaki iz [[Vlaška|Vlaške]], so začeli oblegati Negotin. Njihova vojska je štela 16.000 vojakov, vojska branilcev pa samo 3.000. Branilci so izkopali obrambni jarek in čakali na napad. Pomoč, ki so jo zahtevali in pričakovali, ni prišla, streliva pa je primanjkovalo. Po dvajsetih dneh junaške obrambe je Hajduka Veljka zadela topovska krogla in kmalu zatem je umrl. Brat Milutin ga je ob sončnem zahodu pokopal v negotinski cerkvi. Bitka za Negotin se je končala z ogromnimi turškimi žrtvami in uspešnim pobegom srbskih upornikov. Po Veljkovi smrti so Turki osvojili Negotin in kmalu vso Timoško krajino. V ljudskem spominu se je ohranil Veljkov rek: ''"Glavo dam, Krajine pa ne"''. Tik pred bitko za Negotin naj bi mu njegov prijatelj [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] predlagal, naj svoje zlato, dragulje in druge dragocenosti pošlje svoji družini, da ne bi padli v turške roke. Veljko ga je zavrnil, saj je menil, da ne bi bilo primerno, da bi velikega hajduka in junaka ubili in našli brez denarja. ==Zapuščina== [[Slika:Spomenik na mestu pogibije Hajduk Veljka.JPG|thumb|200px|Spomenik, postavljen na mestu smrti Hajduka Veljka]] Veljka so kot priljubljenega junaka opevali že za časa njegovega življenja. O njem poje več kot 70 liričnih in 10 epskih pesmi. Med najbolj znanimi sta ''Raslo mi je mandljevo drevo'' (srbsko: ''Расло ми је бадем дрво'') in ''Bolan leži Črni Mustafa'' (srbsko: ''Болан ми лежи Кара-Мустафа''). Srbski avtor stripov Živorad Atanacković (1933–1998) je leta 1966 ustvaril pustolovski strip o Veljku Petroviću in prvi srbski vstaji. "Študije" več bolgarskih zgodovinarjev so poskušale dele sedanje Srbije in severne Grčije prikazati kot bolgarsko ozemlje. Hajduk Veljko je v tem smislu prikazan kot bolgarski vstajnik in celo Bolgar. V tem smislu je kot bolgarski kulturni spomenik prikazana tudi [[Ćele kula]] v [[Niš]]u.<ref>[https://books.google.com/books?id=KkrSAAAAMAAJ Review of International Affairs 1974], str. 11</ref> Hajduk Veljko je uvrščen med 100 najvidnejših Srbov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * Stevanović, Mihailo M. (1893). "Hajduk-Veljko i njegova braća" (v srbščini). Požarevac: Mihailo Kostić. Arhivirano iz izvirnika 19. julija 2014. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1780]] [[Kategorija:Rojeni leta 1813]] [[Kategorija:Prva srbska vstaja]] 3c4updy1coj2ynvxnmyhllsx2uqm86b 0 603002 6688820 6680144 2026-06-13T15:53:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688820 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name = Grad, Newcastle |native_name = |partof = |location = [[Newcastle upon Tyne]] |image = Newcastle schloss.jpg |caption =Bivalno-obrambni grad |map_type = Anglija |map_size = |map_alt = |pushpin_map_caption= |type = [[Normanska arhitektura]] |coordinates ={{coord|54.9688|-1.6105|format=dms|scale:5000|display=inline,title}} |code = |built = 1177 |builder = [[Henrik II. Angleški]] |materials = kamen |height = 25 m |used = |demolished = |condition = |ownership = mestni svet Newcastla |open_to_public = |controlledby = |garrison = |current_commander = |commanders = |occupants = |battles = |events = }} '''Grad, Newcastle''' ali '''Newcastleski grad''' je srednjeveška utrdba v [[Newcastle upon Tyne]] v [[Anglija|Angliji]], zgrajena na mestu trdnjave, ki je dala ime mestu Newcastle. Najbolj znani ohranjeni strukturi na tem mestu sta [[Bivalno-obrambni grad|grajski stolp]] ({{langx|en|keep}}) (glavni utrjeni kamniti stolp gradu, prikazan spodaj desno) in Črna vrata, njegova utrjena [[Barbakan|vhodna stavba]]. Uporaba območja za obrambne namene sega v rimske čase, ko je bilo na njem utrdba in naselje, imenovano ''[[Pons Aelius]]'' (kar pomeni 'most (Publija) Aelija (Hadrijana)' – rimskega cesarja [[Hadrijan]]a) – ki je varovalo most čez reko Tyne. Robert Curthose, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], je leta 1080 na mestu rimske utrdbe zgradil lesen grad v slogu [[mota (grad)|motte-and-bailey]]. Curthose je zgradil ta 'Novi grad upon Tyne', potem ko se je vrnil na jug s pohoda proti Malcolmu III. Škotskemu. [[Henrik II. Angleški]] je na mestu Curthosejevega gradu med letoma 1172 in 1177 zgradil kamniti grajski stolp. [[Henrik III. Angleški]] je med letoma 1247 in 1250 dodal Črna vrata. Nad tlemi rimske utrdbe ali prvotnega gradu ''motte-and-bailey'' ni ostalo nič. Gradbeni stolp je stavba I. stopnje zaščite in spomenik, ki je na seznamu spomenikov. Grajski stolp in Črna vrata sta nastala pred gradnjo mestnega [[obzidje|obzidja]] Newcastla, katerega gradnja se je začela okoli leta 1265, in ga nista vključevala. Lokacija gradbenega stolpa je v središču Newcastla in leži vzhodno od postaje Newcastle. 23 m dolga vrzel med gradbenim stolpom in vhodom je skoraj v celoti zapolnjena z železniškim viaduktom, ki nosi glavno progo East Coast od Newcastla do Škotske. Gradbeni stolp in Črna vrata zdaj upravlja projekt Old Newcastle v okviru partnerstva Heart of the City kot eno združeno turistično atrakcijo, ''Grad Newcastle''. == Zgodnja zgodovina == Sredi 2. stoletja so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] zgradili prvi most čez reko Tyne na mestu, kjer danes stoji Newcastle. Most se je imenoval ''Pons Aelius'' ali 'Elijev most', ''Aelius'' pa je bilo družinsko ime cesarja Hadrijana, ki je sprožil gradnjo [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] vzdolž Tyne-Solway Gap.<ref name=":0">{{Cite web |title=When was Newcastle Castle built? |url=https://www.newcastlecastle.co.uk/castle-blog/when-was-newcastle-castle-built |access-date=2022-04-05 |website=Newcastle Castle |language=en-GB}}</ref> Rimljani so zgradili utrdbo za zaščito rečnega prehoda, ki je bil ob vznožju soteske Tyne. Utrdba je stala na skalnatem izboklini s pogledom na novi most.<ref name=harbottle1>Harbottle, p. 1</ref> Hadrijanov zid se je prečkal od zahoda proti vzhodu, severno od rimske utrdbe, nekje med dvema srednjeveškima kamnitima spomenikoma, gradu Newcastle in stolnico. Domneva se, da se je zid verjetno spuščal (ali vzpenjal) po položni ulici, imenovani Stran,[3] severno od Črnih vrat gradu, opisanih spodaj.<ref name="newcastle-antiquaries.org.uk">{{cite web|url=https://www.newcastle-antiquaries.org.uk/index.php?pageId=310|title=The Society of Antiquaries of Newcastle upon Tyne: The Black Gate|work=newcastle-antiquaries.org.uk|access-date=21 October 2015|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202091035/https://newcastle-antiquaries.org.uk/index.php?pageId=310|url-status=dead}}</ref> V nekem neznanem času v anglosaški dobi je kraj Newcastle postal znan kot ''Monkchester'', kar nakazuje na samostan na lokaciji, ki je še vedno neznana. Konec 7. stoletja je bilo na mestu rimske utrdbe ustanovljeno pokopališče.<ref name=harbottle1/> == Normanski grad == Leta 1080 je normanski kralj Viljem I. poslal svojega najstarejšega sina Roberta Curthoseja na sever, da bi branil kraljestvo pred Škoti. Po pohodu se je preselil v Monkchester in začel graditi »Novi grad«. Ta je bil tipa ''motte-and-bailey'', lesen stolp na vrhu zemeljskega nasipa (''motte''), obdan z jarkom in podgradjem (''bailey'') z leseno [[palisada|palisado]].<ref name=harbottle2>Harbottle, p. 2</ref> Leta 1095 se je Robert de Mowbray, grof Northumbrijski, uprl Viljemu Rufusu, Rufus pa je poslal vojsko na sever, da bi zatrl upor in zavzel grad. Od takrat naprej je grad postal kronska last in je bil pomembna baza, s katere je kralj lahko nadzoroval severne barone.<ref name=harbottle2/> == Nov kamniti grad == [[File:Newcastle Castle, 1814.jpg|thumb|left|Neobnovljen grad leta 1814]] [[File:Newcastle Castle, Interior, 1814.jpg|right|thumb|Pogled na bogato okrašeno grajsko kapelo leta 1814]] Od stolpa ali gomile gradu ni ostalo niti sledu. Henrik II. ga je nadomestil s pravokotnim kamnitim stolpom, ki je bil naročen leta 1168 in je bil zgrajen med letoma 1172 in 1177, stala pa je 1144 funtov. Kamniti stolp v obliki trikotnika je nadomestil prejšnjega lesenega. Mojster zidar ali arhitekt Maurice je zgradil tudi [[grad Dover]]. Veliki zunanji vhod v grad, imenovan ''Črna vrata'', je bil zgrajen pozneje, med letoma 1247 in 1250, v času vladavine [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.northeastengland.talktalk.net/Newcastle%20upon%20Tyne%20History.htm|title=Newcastle upon Tyne: Roman Origins: Pons Aelius, Condercum and Segedunum|access-date=21 June 2014}}</ref> Med državljanskimi vojnami ob koncu vladavine kralja [[Ivan Brez dežele|Ivana]] je bil pod nadzorom Filipa Oldcoatskega.<ref>{{cite ODNB |author= Todd, John M. |title=Oldcoates [Ulecot], Sir Philip of |date= 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/27983}}</ref> Dodatna zaščita gradu je bila zagotovljena konec 13. stoletja, ko so zgradili kamnite zidove s stolpi, ki so obdajali mesto. Zaradi varnosti, ki jo je zagotavljalo mestno obzidje, je bil grad zanemarjen. Leta 1589, med vladavino kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]], je bil grad opisan kot propadajoč.<ref name=harbottle4>Harbottle, p. 4</ref> Od začetka 17. stoletja naprej se je to stanje še poslabšalo zaradi gradnje trgovin in hiš na večjem delu območja.[8] == Angleška državljanska vojna == {{glavni|Angleška državljanska vojna}} Leta 1643, med angleško državljansko vojno, je rojalistični župan Newcastla, sir John Marley, popravil stolp in verjetno tudi utrdil grad. Leta 1644 je škotska vojska prečkala mejo v podporo parlamentarcem, škotske čete pa so tri mesece oblegale Newcastle, dokler se garnizija ni predala. Mestno obzidje je bilo močno poškodovano in zadnje sile, ki so se predale 19. oktobra 1644, so to storile iz grajskega stolpa.<ref name=harbottle5>Harbottle, p. 5</ref> Od 16. do 18. stoletja je bil stolp uporabljen kot zapor. Do leta 1800 je bilo znotraj meja gradu veliko število hiš.<ref name=harbottle6>Harbottle, p. 6</ref> == 19. stoletje == [[File:Blackgate and Castle, Newcastle-on-Tyne, England-LCCN2002708006.jpg|thumb|Črna vrata in grajski stolp iz obdobja okoli 1890–1900, ki prikazuje železniški viadukt iz sredine 19. stoletja, ki je prečkal območje. Slumske stavbe za Črnimi vrati so bile od takrat porušene.]] Leta 1809 je korporacija Newcastle kupila stolp in mu dala novo streho in obzidje.<ref>{{cite web|url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/north-east-news/castle-keep-newcastle-re-opens-after-8856182|title=Castle Keep in Newcastle re-opens after revamp to tell the history of the city|author=Tony Henderson|date=17 March 2015|work=nechronicle|access-date=15 April 2015}}</ref> Poleg tega so bila porušena zasebna stanovanja znotraj grajskih meja. Stolp je bil obnovljen v letih 1810, 1812 in 1848.<ref name=archive>{{cite web|url=http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/keephistory/keep_history3.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20130528222757/http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/keephistory/keep_history3.htm|title=Welcome to the Castle Keep, Newcastle Upon Tyne, UK.|archive-date=28 May 2013|work=castlekeep-newcastle.org.uk|access-date=15 April 2015}}</ref> Sredi 19. stoletja je prihod železnice v Newcastle privedel do izgradnje velikega viadukta severno od stolpa, ki je prečkal območje gradu. Posledično sta danes ostala le stolp in Črna vrata. == 20. stoletje == [[File:Newcastle Keep.jpg|thumb|Newcastleski stolp leta 1991]] Stolp je bil obnovljen med šestdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja, ko so zamenjali dotrajano zunanjo kamnito gradnjo in očistili notranjost.<ref name=archive/> == Črna vrata == ''Črna vrata'' so bila gradu Newcastle dodana med letoma 1247 in 1250, s čimer so tvorila dodaten [[barbakan]] pred prejšnjimi severnimi vrati gradu.<ref name="newcastle-antiquaries.org.uk"/> Sestavljena so bila iz dveh stolpov s prehodom med njima. Na obeh straneh prehoda je bila obokana stražarnica. Spredaj (obrnjen proti zahodu) je bil [[dvižni most]], zadaj pa še en. Imela je tudi dvižna vrata, ki so se lahko dvigala in spuščala, da se je zaprl vhodni prehod.<ref>{{cite web|url=http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/blackgate/website/index.htm|title=Introduction|publisher=The Black Gate website|access-date=21 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20130528230402/http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/blackgate/website/index.htm|archive-date=28 May 2013|df=dmy-all}}</ref> Prvotna stavba je verjetno imela ravno streho, vendar je leta 1618 [[Jakob I. Angleški]] dal vratarnico v najem dvorjanu Alexandru Stephensonu. Stephenson je vratarnico bistveno spremenil in obnovil zgornja nadstropja. Stephenson je nato Črna vrata oddal različnim najemnikom, eden od njih je bil trgovec Patrick Black. Prav on je dal ime Črnim vratom.<ref name=harbottle21>Harbottle, p. 21</ref> Sčasoma so bile vzdolž obeh strani prehoda zgrajene hiše, en del stavbe pa je postal gostilna. V začetku 19. stoletja so Črna vrata postala barakarsko naselje, v katerem je živelo do šestdeset ljudi.<ref name=harbottle21/> Črna vrata so bila v 1880-ih oddana v najem Društvu starinarjev Newcastle upon Tyne, ki jih je med letoma 1883 in 1885 obsežno obnovilo.<ref name="newcastle-antiquaries.org.uk"/> Društvo je dodalo zgornje nadstropje in poševno streho. Društvo je imelo muzej in je tam do relativno nedavnega redno prirejalo sestanke; Muzej dud, ki je bil tam, je bil leta 1987 preseljen na sever in postal Muzej dud Morpeth Chantry. Dvižna mostova na sprednji in zadnji strani Črnih vrat sta bila nadomeščena z lesenimi brvmi.<ref name=harbottle21/> == Trenutna stavba == Stolp je stavba I. stopnje zaščite in spomenik kulture. Gre za približno kvadratno stavbo, ki meri 19 m x 17 m in je visoka 25 m. Vhod vodi po stopnicah v drugo nadstropje in v Veliko dvorano, največji prostor v stolpu, ki meri 9,1 m x 7,3 m. Do Črnih vrat se je pripeljalo po dvižnem mostu čez jarek. Dvižni most je nadomestil lesen most. Prvotna vrata so imela dvižna vrata, vdolbine, kjer so bila nameščena, pa so še vedno vidne. Stolp je trenutno v lasti mestnega sveta Newcastla in ga upravlja partnerstvo Heart of the City.<ref>{{Cite web|url=http://newcastlecastle.co.uk/about-us|title=About Us {{!}} Newcastle Castle|website=newcastlecastle.co.uk|access-date=2020-01-10|archive-date=2017-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910131229/https://www.newcastlecastle.co.uk/about-us|url-status=dead}}</ref> Grajski stolp si lahko ogleda. Stolp je znan tudi po tem, da skozi središče posestva poteka glavna železniška proga vzhodne obale. Še posebej obzidje ponuja čudovit razgled na nabrežje reke Tyne, stolnico in postajo Newcastle. Grad naj bi bil obseden s strahovi in ​​je bil predmet številnih paranormalnih preiskav. Pojavil se je v epizodi serije ''Most Haunted''.<ref>{{cite web|url=http://www.radiotimes.com/episode/fgqk5/most-haunted--series-7---2-castle-keep|title=Most Haunted|work=RadioTimes|access-date=4 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101021905/http://www.radiotimes.com/episode/fgqk5/most-haunted--series-7---2-castle-keep |archive-date=1 November 2012 |url-status=dead}}</ref> Grajski stolp in Črna vrata sta bila nedavno prenovljena v okviru partnerstva Heart of the City in ponovno odprta 21. marca 2015 kot grad Newcastle. Poleg izboljšane dostopnosti do Črnih vrat z zunanjim dvigalom so med novimi dodatki izobraževalni center, sprejemnica/prodajalnica s spominki in muzejska soba v Črnih vratih ter avdiovizualne instalacije v grajskem stolpu, ki pripovedujejo zgodbo o kraju in ljudeh, ki so tam živeli skozi stoletja.<ref>{{cite web|url=http://www.newcastlecastle.co.uk|title=Newcastle Castle: The Gateway to Old Newcastle|publisher=The Heart of the City Partnership|access-date=10 June 2015}}</ref> <gallery> File:Black Gate (front view) Newcastle upon Tyne, Northumberland.jpg|Črna vrata, barbakan, ki je postal glavni vhod v grad, gledano z zahoda. Na severni strani (izven kadra levo za prehodom) je bilo dodano zunanje dvigalo za izboljšanje dostopa. Cesta na levi je stran, na verjetni liniji Hadrijanovega zidu. File:The Black Gate - geograph.org.uk - 889020.jpg|Zadnja stran Črnih vrat File:60163 Tornado at Newcastle 31 Jan 09 pic 4.jpg|Pogled na stolp z otočnega perona postaje Newcastle. Na levi stoji ikonična parna lokomotiva 60163 Tornado. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Newcastle Castle}} * [http://www.newcastlecastle.co.uk/ Uradna spletna stran] * [http://www.newcastle-antiquaries.org.uk/ Newcastle Antiquaries website] {{DEFAULTSORT:Castle, Newcastle, The}} [[Kategorija:Newcastle upon Tyne]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1177]] [[Kategorija:Gradovi v Angliji]] [[Kategorija:Muzeji v Angliji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Angliji ]] oyy8n2v0w0tkgj0locscigipwnsng4h 0 603114 6689074 6680305 2026-06-14T08:07:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689074 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Keswick | image_skyline = {{multiple image |perrow=1 / 2 |total_width=275px |border=infobox |align=center |image1 = The Parish Church of Keswick, St John - geograph.org.uk - 475546.jpg |caption1 = |image2 = Jennings Bank Tavern, Keswick - geograph.org.uk - 1529801.jpg |caption2 = |image3 = Market Square, Keswick - geograph.org.uk - 387633.jpg |caption3 = |image4 = Moot Hall, Keswick - geograph.org.uk - 1529777.jpg |caption4 = |image5 = Keswick, Cumbria Panorama 2 - June 2009.jpg |caption5 = }} | coordinates = {{coord |54.5999|-3.1293|region:GB_type:adm3rd|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Združeno kraljestvo]] | subdivision_type1 = dežela | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = [[Severozahodna Anglija]] | subdivision_type3 = Ceremonialna grofija | subdivision_name3 = Penrith and Solway | subdivision_type4 = zgodovinska grofija | subdivision_name4 = [[Cumberland]] | population_as_of = 2021 | population_total = 4658 | population_footnotes = <ref name=2021census>{{cite web |title=2021 Census Parish Profiles |url=https://www.nomisweb.co.uk/sources/census_2021_pp |website=NOMIS |publisher=Office for National Statistics |access-date=31 March 2025}} (To get individual community data, use the query function on table PP002.)</ref> | timezone1 = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset1 = +0 | timezone1_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset1_DST = +1 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code =CA12 | area_code_type = Klicne številke | area_code = 017687 }} '''Keswick''' (/ˈkɛzɪk/ KEZ-ik) je tržno mesto in civilna župnija v Cumberlandu v Cumbrii v [[Anglija|Angliji]]. Leži znotraj narodnega parka [[Lake District]], severno od Derwentwaterja in šest kilometrov od jezera Bassenthwaite. Župnija je imela po popisu prebivalstva leta 2021 4658 prebivalcev. Obstajajo dokazi o prazgodovinski poseljenosti območja, vendar prva zabeležena omemba mesta izvira iz 13. stoletja, ko je [[Edvard I. Angleški]] podelil listino za trg v Keswicku, ki obstaja neprekinjeno že 700 let. Mesto je bilo pomembno rudarsko območje, od 18. stoletja pa je znano kot počitniško središče; turizem je njegova glavna panoga že več kot 150 let. Med njegovimi značilnostmi so Moot Hall; moderno gledališče Theatre by the Lake; eden najstarejših ohranjenih kinematografov v Veliki Britaniji, Alhambra; in Muzej in umetnostna galerija Keswick v največjem odprtem prostoru mesta, Fitz Parku. Med letnimi dogodki v mestu je Keswickova konvencija, evangeličansko srečanje, ki privablja obiskovalce iz številnih držav. Keswick je postal splošno znan po svoji povezanosti s pesnikoma [[Samuel Taylor Coleridge|Samuelom Taylorjem Coleridgeom]] in [[Robert Southey|Robertom Southeyjem]]. Skupaj s svojim kolegom [[Jezerski pesniki|jezerskim penikom]] [[William Wordsworth|Williamom Wordsworthom]], ki je živel v Grasmereju, 19 kilometrov stran, sta slikovito lepoto območja široko predstavila bralcem v Veliki Britaniji in drugod. Konec 19. stoletja in v 20. stoletju je bil Keswick v središču več pomembnih pobud rastočega gibanja za ohranjanje narave, ki ga je pogosto vodil Hardwicke Rawnsley, vikar bližnje župnije Crosthwaite in soustanovitelj National Trusta, ki je na tem območju zgradil obsežne posesti. == Ime == Mesto je prvič omenjeno v listini Edvarda I. iz 13. stoletja kot ''Kesewik''.<ref name=ml>Maxwell Lyte ''et al.'', p. 200</ref> Znanstveniki so na splošno menili, da ime izvira iz stare angleščine, kar pomeni »kmetija, kjer se izdeluje sir«, beseda pa izhaja iz ''cēse'' (sir) s skandinavsko začetnico ''k'' in ''wīc'' (poseben kraj ali bivališče), čeprav se s tem ne strinjajo vsi akademiki. George Flom z Univerze v Illinoisu (1919) je to izpeljavo zavrnil z utemeljitvijo, da mesto v osrčju vikinških območij, kot je bil Keswick, ne bi dobilo saškega imena; namesto tega je predlagal, da je beseda danskega ali nordijskega izvora in pomeni »Kellov kraj na ovinku reke«.<ref name=":0">Flom, George T. [https://www.jstor.org/stable/27713787 "The Origin of the Place-Name 'Keswick'"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170107100012/http://www.jstor.org/stable/27713787 |date=7 January 2017 }}, ''The Journal of English and Germanic Philology'', Volume 18, number 2, April 1919, pp. 221–225 {{subscription required }}</ref> Med poznejšimi znanstveniki, ki podpirajo toponimijo ''sirne kmetije'', sta Eilert Ekwall (1960) in A. D. Mills (2011) (oba Oxford University Press) ter Diana Whaley (2006) za English Place-Name Society.<ref>Ekwall, p. 273; and Mills, A. D. [http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199609086.001.0001/acref-9780199609086-e-7549 "Keswick"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903042603/http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199609086.001.0001/acref-9780199609086-e-7549 |date=3 September 2014 }}, ''A Dictionary of British Place Names'', Oxford University Press, 2011; Oxford Reference, retrieved 23 June 2014 {{subscription required }}</ref><ref name=whaley/>{{refn|Other suggested derivations include "kesh" (water hemlock), "Ketelswick" (after a supposed Viking settler) and "kis" (a Norwegian term for iron pyrites).<ref>Bott, p. 10</ref> Among those espousing the "cheese-farm" origin, Ekwall and Whaley equate the name of Keswick with that of the London area [[Chiswick]]; Whaley writes that the former's "K" is due to Scandinavian influence.<ref name=whaley>Whaley, pp. lx, 195 and 423</ref><ref>Ekwall, p. 106</ref>|group= n}} == Prazgodovina == [[File:Castlerigg Stone Circle.JPG|thumb|upright|Kamniti krog Castlerigg]] Dokazi o prazgodovinski poseljenosti na tem območju vključujejo kamniti krog Castlerigg na vzhodnem obrobju mesta, ki je datiran v približno 3200 pr. n. št.<ref>Barrie, p. 90</ref> V krogu in v središču Keswicka so v 19. stoletju izkopali kamnito orodje iz [[neolitik]]a. Starinar W. G. Collingwood je leta 1925 v komentarju o najdbah na tem območju zapisal, da kažejo, da se je »človek iz kamene dobe v Lake Districtu počutil precej doma«".<ref>Collingwood, p. 6</ref> V [[bronasta doba|bronasti dobi]] je malo dokazov o trajni poselitvi na tem območju, vendar je iz izkopavanj gradišč jasno, da je bilo nekaj prebivalstva v [[železna doba|železni dobi]], okoli leta 500 pr. n. št., čeprav se znanstveniki ne strinjajo o tem, kako trajno je bilo.<ref>Bott, p. 3</ref> V [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]] je bila Cumbria ozemlje Karvetov.<ref>Charles-Edwards, p. 11</ref> Kot lokacija zahodnega dela [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] je bila strateškega pomena. Sever grofije je bogat z arheološkimi dokazi iz tega obdobja, vendar ni znanega ničesar, kar bi kazalo na kakršno koli rimsko naseljevanje na območju Keswicka, razen najdb, ki kažejo na obstoj ene ali več [[rimska cesta|rimskih cest]], ki potekajo v bližini današnjega mesta.<ref>Rice, p. 92; and Bott, p. 4</ref> Zdi se, da so bila bližnja naselja, ki jih je mogoče zaslediti iz obdobja Rimljanov in let po njihovem odhodu, pretežno keltska. Številna lokalna imena iz tega obdobja, vključno z imenom reke [[Derwent (reka)|Derwent]], so keltska, nekatera so tesno povezana z valižanskimi ustreznicami.{{refn|»Derwent« izhaja iz »dervā«, kar pomeni »reka, kjer so hrasti pogosti«, kar Ekwall primerja z valižanskim »derw«.<ref>Ekwall, p. 143</ref>|group= n}} Več krščanskih svetnikov je oznanjalo evangelij na severu Anglije v poznem 6. in začetku 7. stoletja našega štetja; v Keswicku in okolici sta bili najpomembnejši osebnosti sveti Herbert iz Derwentwaterja in njegov sodobnik sveti Kentigern.<ref name=b4>Bott, pp. 4–5</ref> Prvi, učenec in prijatelj svetega Cuthberta iz [[Lindisfarne|Lindisfarna]], je živel kot puščavnik na otoku v Derwentwaterju, ki je danes poimenovan po njem. Kentigern, ki je živel in pridigal na tem območju, preden se je preselil v [[Wales]], tradicionalno velja za ustanovitelja cerkve Crosthwaite, ki je bila župnijska cerkev Keswicka do 19. stoletja.<ref>Wilson and Kaye, pp. 5–6</ref> == Zgodovina == === Srednji vek === [[File:Keswick Saturday Market, Cumbria - June 2009.jpg|thumb|Tržnica v Keswicku cveti že več kot 700 let]] Zapisana zgodovina Keswicka se začne v [[srednji vek|srednjem veku]]. Območje je v 7. stoletju osvojilo [[Anglosasi|anglosaško]] kraljestvo Northumbria, vendar so Northumbrijo konec 9. stoletja uničili [[Vikingi]]. V začetku 10. stoletja je območje zavzelo britansko kraljestvo Strathclyde, ki je ostalo del Strathclydea do približno leta 1050, ko je Siward, grof Northumbria, osvojil Cumbrio.<ref>Charles-Edwards, pp. 12, 575; Clarkson, pp. 12, 63–66, 154–58</ref> Leta 1092 je [[Viljem II. Angleški]], sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], odkorakal proti severu in ustanovil velike baronije Allerdale-below-Derwent, Allerdale-above-Derwent in Greystoke, katerih meje so se srečale pri Keswicku.<ref name=b11>Bott, p. 11</ref> Leta 1181 je Jocelyn iz Furnessa pisala o novi cerkvi v Crosthwaitu v Keswicku, ki jo je ustanovila Alice de Romilly, lady iz Allerdala, neposredna potomka prvotnih baronov Viljema II.<ref name=w8>Wilson and Kaye, p. 8</ref> Leta 1189 je [[Rihard I. Levjesrčni]] podelil župnišče Crosthwaita cistercijanskemu redu iz Fountains Abbey.<ref>Rice, p. 103</ref> V 13. stoletju sta kmetijska zemljišča okoli mesta pridobili Fountains in Furness Abbys. Slednja, ki je že uspevala s trgovino z volno, je želela razširiti svojo ovčerejo in je leta 1208 od Alice de Romilly kupila velike parcele zemlje. Pogajala se je tudi z Fountains Abbey, ki ji je prodala otok Derwent v Derwentwaterju, zemljišče v Watendlathu, mlin v Crosthwaitu in druga zemljišča v Borrowdaleu. Keswick je bil središče samostanskih kmetij na tem območju, Fountains pa je v mestu namestil oskrbnika, kjer so najemniki plačevali najemnine. Furness je užival tudi donosne pravice do pridobivanja železove rude.<ref>Rice, p. 95</ref> Keswick je leta 1276 prejel listino za trg od Edvarda I. Ta trg ima neprekinjeno zgodovino, ki traja več kot 700 let.<ref>Bott, p. 12; Jackson, p. 119; and [http://www.visitcumbria.com/kes/keswick/ "Keswick"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140806062455/http://www.visitcumbria.com/kes/keswick/ |date=6 August 2014 }} Visit Cumbria, retrieved 29 August 2014</ref> Vzorec stavb okoli tržnice je od tega obdobja do vsaj poznega 18. stoletja ostal v splošnem enak, s hišami – prvotno lesenimi – spredaj na trgu, zadaj pa trdno zaprtimi vrtovi ali dvorišči. Po lokalnem izročilu so bili ti močni zidovi in ​​ozki vhodi na dvorišča namenjeni obrambi pred roparskimi Škoti. Če bi se zdelo, da se je mesto izognilo takim napadom, bi škotski plenilci našli bogatejše in dostopnejše tarče v Carlisleu in rodovitni dolini Eden, daleč severno od Keswicka.<ref>Bott, pp. 12–13</ref> === 16. in 17. stoletje: kmetijstvo in industrija === [[File:German-miners-16thcent.jpg|thumb|upright|Nemški rudarji sortirajo bakreno rudo, 16. stoletje]] Z razpustitvijo samostanov med letoma 1536 in 1541 sta opatiji Furness in Fountains nadomestili novi posvetni posestniki za kmete iz Keswicka in okolice. Nakup in prodaja ovc in volne nista bila več osredotočena na velike opatije, temveč sta jo lokalno opravljala nova posestnika in najemniki. To je okrepilo pomen Keswicka kot tržnega središča, čeprav je mesto sprva ostalo le skromno uspešno: v 1530-ih je John Leland o njem pisal kot o »malem revnem tržnem mestu«.<ref>Linton, p. 58</ref> V drugi polovici stoletja je rudarjenje [[baker|bakra]] obogatilo Keswick: leta 1586 je William Camden zapisal, da »te bakrene tovarne ne zadostujejo le za vso Anglijo, ampak se vsako leto izvozijo tudi velike količine bakra«, v središču pa je bil »Keswicke, majhno tržno mesto, ki je bilo dolga leta znano po bakrenih tovarnah, kot je razvidno iz listine kralja Edvarda IV., in v katerem trenutno živijo rudarji«.<ref>Camden, p. 170</ref> Zgodnje rudarjenje bakra ni bilo obsežno, toda [[Elizabeta I. Angleška]], ki je skrbela za obrambo svojega kraljestva, je potrebovala velike količine bakra za izdelavo orožja in krepitev vojnih ladij. Dodatna prednost zanjo je bila, da je bila krona upravičena do licenčnin za kovine, pridobljene iz angleške zemlje.<ref name="Bott 17">Bott, p. 17</ref> Strokovnjaki za rudarjenje bakra so bili Nemci, Elizabeta pa je najela Daniela Hechstetterja iz Augsburga, ki mu je podelila dovoljenje za »iskanje, kopanje, preizkušanje, praženje in taljenje vseh vrst rudnikov in rud zlata, srebra, bakra in živega srebra« na območju Keswicka in drugod. [[File:Moot-hall-plaque.jpg|thumb|Plošča na Keswickovi dvorani Moot Hall s podrobnostmi o njeni zgodovini od 16. stoletja]] Poleg bakra so odkrili, pridobivali in izkoriščali tudi novo snov: različno so jo imenovali svinec, črni svinec, plumbago ali črna glazura, danes pa je znana kot [[grafit]]. Za mineral so hitro odkrili številne načine uporabe: zmanjševal je trenje v strojih, izdeloval je toplotno odporno glazuro za lončke, ko pa so ga uporabljali za oblaganje kalupov za topovske krogle, je privedel do okroglejših, bolj gladkih krogel, ki so jih lahko dlje izstreljevali angleški mornariški topovi.<ref name=b22>Bott, pp. 22–23</ref> Kasneje, od druge polovice 18. stoletja, so ga uporabljali za izdelavo svinčnikov, po katerih je Keswick postal znan.<ref name=b22/> Rudniki bakra so uspevali približno sedemdeset let, vendar je bila industrija v začetku 17. stoletja v zatonu. Povpraševanje po bakru se je zmanjšalo, stroški njegovega pridobivanja pa so bili visoki. Rudarstvo grafita se je nadaljevalo, pridobivanje skrilavca pa je začelo pridobivati ​​na pomenu. Razvile so se tudi druge manjše industrije, kot sta usnjarstvo in tkanje. Čeprav se je razcvet sredi 16. stoletja končal, mestno gospodarstvo ni zdrsnilo v propad, prebivalstvo pa je ostalo na splošno konstantno, nekaj manj kot 1000.<ref>Bott, pp. 28–30</ref> === 18. in 19. stoletje: začetki turizma === [[File:Loutherbourg-skiddaw-1787.jpg|thumb|''Skiddaw v Cumberlandu'', Poletni večer s kočijo in jezdecem, Philip James de Loutherbourg, 1787]] Zgodovinar George Bott ima Johna Daltona (1709–63) in Johna Browna (1715–66) za pionirja turizma v Lake Districtu. Oba sta pisala dela, v katerih sta hvalila veličastnost pokrajine, njuno navdušenje pa je spodbudilo druge k obisku območja. Pesnik Thomas Gray je leta 1769 objavil poročilo o petdnevnem bivanju v Keswicku, v katerem je pogled na mesto opisal kot »dolino Elysium v ​​vsej njeni zelenosti« in lirično pisal o lepotah hribov in jezera.<ref>Gray, p. 325</ref> Njegov dnevnik je bil zelo bran in je bil, kot je dejal Bott, »učinkovito delo za odnose z javnostmi za Keswick«. Slikarji, kot sta Thomas Smith iz Derbyja in William Bellers, so prav tako prispevali k prilivu obiskovalcev; grafike njihovih slik pokrajin Cumberlanda so se prodajale v velikih količinah, kar je še povečalo slavo območja.<ref name=b39>Bott, p. 39</ref> Leta 1800 je romantični pesnik [[Samuel Taylor Coleridge]] zapisal: »Ni majhna prednost, da smo dve tretjini leta v popolni upokojitvi – druga tretjina je živa in mrgoli turistov vseh oblik in velikosti.«<ref>Lindopp p. 165</ref> Coleridge se je tistega leta preselil v Keswick in skupaj s svojimi kolegi jezerskimi pesniki je imel verjetno največji vpliv na javno spoštovanje Keswicka in območja Lake District. V 18. stoletju in v 19. stoletju so bile zgrajene nove ceste in glavne ceste v Cumberlandu so bile močno izboljšane.<ref>Bott, pp. 30–31</ref> Ker je bilo območje Lake District zdaj dostopno s kočijami, je območje privabljalo premožne obiskovalce, zlasti v času vojne v celinski Evropi, zaradi česar je bila aristokratska [[Ggrand Tour]] tam nemogoča.<ref name=b43>Bott, p. 43</ref> Redne javne storitve so bile vzpostavljene v 1760-ih, vendar so bile drage. Deseturna pot od Whitehavna do Penritha prek Keswicka je stala 12 šilingov (številčno enakovredno 60 penijem), v času, ko so podeželski delavci običajno zaslužili 10 šilingov na teden ali manj, letni dohodek celo najbolj uspešnih najemnikov pa je bil redko večji od 200 funtov.<ref>Bott, p. 91; and Olsen, p. 124</ref> Kljub temu je bilo do 19. stoletja število turistov, ki so obiskali Keswick v vsaki sezoni, ocenjeno na med 12.000 in 15.000.<ref>[http://www.johndobson.info/Tourists/NumberedPages/Page_28.php "The Growth of Keswick, with particular reference to its inns"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903145203/http://www.johndobson.info/Tourists/NumberedPages/Page_28.php |date=3 September 2014 }}, The Wordsworth Trust, retrieved 29 August 2014</ref> Nekatere gostilne v Keswicku, ki so bile namenjene premožnim obiskovalcem, so še vedno hoteli, vključno s Queen's, kjer je bival Gray. Gradnja železnic sredi 19. stoletja je Lake District, zlasti Keswick, naredila dostopnejši obiskovalcem s skromnejšimi sredstvi. Prvotni zagon za gradnjo železniške proge Cockermouth, Keswick in Penrith (CKP) je prišel iz težke industrije: novi [[Bessemerjev postopek]] proizvodnje jekla je prinesel veliko povpraševanje po bogati železovi rudi iz zahodnega Cumberlanda in [[koks]]nem [[premog]]u iz [[Durham, Anglija|Durhama]] na vzhodni strani države. CKP je bila zgrajena, da bi omogočila zbiranje rude in premoga v jeklarnah v obeh okrožjih.<ref>Bott, p. 93</ref> Proga je bila odprta za tovorni promet leta 1864, naslednje leto pa je začela prevažati potnike. Cene vozovnic so se razlikovale, vendar so lahko dopustniki kupili izletniške vozovnice po znižanih cenah, na primer za šest šilingov za 270 kilometrov dolgo povratno pot od Prestona do Keswicka.<ref>Bott, p. 96</ref> Poleg vse večjega pomena kot turističnega središča si je Keswick v 19. stoletju pridobil sloves izdelovalca svinčnikov. Začela se je v skromnem obsegu okoli leta 1792 kot domača obrt, ki je uporabljala lokalno pridobljen grafit. Razvijala se je na bolj industrijskih linijah v tovarnah, ki so jih namensko zgradila več podjetij. Izdelovanje svinčnikov je bilo do sredine 19. stoletja najpomembnejša predelovalna panoga v mestu, saj sta tekstil in usnjeni izdelki upadla.<ref>Bott, pp. 23–24</ref> Moot Hall je bil obnovljen leta 1813, spodnje nadstropje pa je bilo ob sobotah uporabljeno kot tržnica. Premogov plin je od leta 1846 dobavljala plinarna; knjižnica v Keswicku se je odprla leta 1849; vodovod je začel obratovati leta 1856; policijska postaja v Keswicku pa se je odprla leta 1857. Lokalni tednik The ''Keswick Reminder'' je bil ustanovljen leta 1896 in leta 2019 še naprej izhaja vsak petek. V članku v časopisu The Observer leta 1978 je Christopher Brasher zapisal, da dokler bo Reminder cvetel, »bo en kotiček teh otokov za vedno Anglija.«<ref>Brasher, Christopher. "Secrets of a success story", ''The Guardian'', 9 July 1978, p. 11</ref> Leta 1883 je bil Hardwicke Rawnsley imenovan za vikarja Crosthwaita. V študiji mest v Lake Districtu leta 1974 je H. A. L. Rice pripomnil, da bi bilo pisanje o Keswicku brez omembe Rawnsleyja enakovredno pisanju o Stratfordu-upon-Avonu brez omembe Shakespeara, tako velik je bil Rawnsleyjev vpliv na mesto. Z ženo sta ustanovila tečaje za poučevanje kovinarstva in rezbarjenja lesa; ti so se razvili v šolo za industrijsko umetnost Keswick, ki je od leta 1894 do zaprtja leta 1986 usposabljala lokalne obrtnike in obrtnice.<ref>"Hand Workers in Metals", ''The Times'', 1 September 1933, p. 14; and Bott, p. 150</ref> V mestu je oživil starodavni praznik 1. maja in bil vodilna osebnost pri ustanovitvi šole Keswick,<ref>Murphy, Graham. [http://www.oxforddnb.com/view/article/37884 "Rawnsley, Hardwicke Drummond (1851–1920)"], ''Oxford Dictionary of National Biography'', Oxford University Press, 2004, retrieved 2 October 2014</ref> sanatorija Blencathra in šole County Farm School. Kot soustanovitelj Nacionalnega sklada je Rawnsley prispeval k nadaljnji rasti Keswicka kot turističnega središča, saj je sklad leta 1902 pridobil številne hektarje priljubljenih slikovitih zemljišč okoli Derwentwaterja, začenši z gozdom Brandelhow.<ref>[http://www.visitcumbria.com/national-trust-in-cumbria-history/ "The History of The National Trust in Cumbria"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903110001/http://www.visitcumbria.com/national-trust-in-cumbria-history/ |date=3 September 2014 }}, Visit Cumbria, retrieved 27 August 2014</ref> === 20. stoletje in pozneje === Zgodovina Keswicka v 20. stoletju je bila vse bolj odvisna od turizma, pri čemer je bila industrija svinčnikov drugi največji vir zaposlovanja. Podjetje Cumberland Pencil Company, ustanovljeno na prelomu stoletja, je imelo veliko tovarno v bližini reke Grete na cesti, ki je vodila iz Keswicka proti Cockermouthu.<ref>Bott, p. 24</ref> Gibanje za ohranjanje narave se je še naprej razvijalo; Rawnsley je vodil uspešne kampanje za rešitev srednjeveških mostov Greta in Portinscale pred zamenjavo z železobetonskimi konstrukcijami;<ref>"The Care of Old Bridges", ''The Times'', 30 October 1911, p. 9; and "Portinscale Bridge", ''The Manchester Guardian'', 1 November 1911, p. 8</ref> National Trust je še naprej pridobival zemljišča v bližini.<ref>"Friar's Crag for the Nation: Memorial to Canon Rawnsley", ''The Manchester Guardian'', 5 February 1921, p. 6</ref> V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Keswick izgubil veliko svojih mladih mož: vojni spomenik v bližini parka Fitz obeležuje 117 imen, od takrat manj kot 4500 prebivalcev. Do 1930-ih se je Keswick trdno uveljavil kot glavno središče turizma v Cumberlandu in Westmorlandu. Članek v časopisu ''The Manchester Guardian'' iz leta 1934 ga je označil za »prestolnico Lake Districta« in nadaljeval: {{quote|Keswickova glavna panoga je spodbujanje zadovoljstva in sreče svojih obiskovalcev. Njegova prijetna lega že na začetku zagotavlja prijetno vzdušje ... je v najbolj očarljivem delu čudovitega okrožja, ki ga je Wordsworth opisal kot »najlepši kraj, kar jih je kdaj našel človek«. Obstaja veliko zanimivosti in odličnih trgovin, obiskovalcem pa je na voljo dobra namestitev po razumnih cenah. Keswick je najboljše središče za obisk Lakelanda<ref>"Keswick and the Lake District", ''The Manchester Guardian'', 24 March 1934, p. 17</ref>|}} Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili študenti kolidža St Katharine's v Liverpoolu in šole Roedean v Sussexu evakuirani v Keswick, ko so bile njihove lastne stavbe zasežene za uporabo kot bolnišnica oziroma mornariška baza.<ref>Wilkinson, pp. 139 and 170–171; [http://list.english-heritage.org.uk/resultsingle.aspx?uid=1405046 "Former St Katharine's College"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140910013008/http://list.english-heritage.org.uk/resultsingle.aspx?uid=1405046 |date=10 September 2014 }}, English Heritage; and [http://www.roedean.co.uk/senior-school-history-of-roedean/ "History of Roedean"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903060347/http://www.roedean.co.uk/senior-school-history-of-roedean/ |date=3 September 2014 }}, Roedean, both retrieved 30 June 2014</ref> V varno zatočišče Keswicka so pripeljali tudi študente iz srednje šole Central Newcastle, šole Hunmanby Hall v Yorkshiru[57] in sirotišnice v Liverpoolu. Ustanovitev narodnega parka Lake District leta 1951 s strogim nadzorom nad novim razvojem je preprečila kakršno koli širitev mesta preko predvojnih meja.<ref>Robinson, Jeremy Rowan. [http://www.lakedistrict.gov.uk/__data/assets/pdf_file/0008/168587/birthday_book_for_web.pdf "A sort of national property: managing the Lake District National Park – the first 60 years"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131204095048/http://www.lakedistrict.gov.uk/__data/assets/pdf_file/0008/168587/birthday_book_for_web.pdf |date=4 December 2013 }}, Lake District National Park, retrieved 29 August 2014</ref> Prebivalstvo Keswicka je ostalo stabilno, nekaj manj kot 5000 prebivalcev.{{refn|The figures for the 1991, 2001 and 2011 censuses were respectively 4,836, 4,984 and 4,821.<ref>[http://www.citypopulation.de/php/uk-england-northwestengland.php?cityid=E34002735 "Keswick (Cumbria)"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903145232/http://www.citypopulation.de/php/uk-england-northwestengland.php?cityid=E34002735 |date=3 September 2014 }}, City Population, retrieved 28 August 2014</ref>|group= n}} Odvisnost mesta od turizma se je povečala leta 2006, ko je podjetje Cumberland Pencils preselilo proizvodnjo iz Keswicka v Lillyhall v Workingtonu, na starem mestu pa je ostal le muzej svinčnikov Derwent.<ref>[https://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cumbria/6723391.stm "End of an era at pencil factory"], BBC, 5 June 2007, retrieved 29 August 2014</ref> Na začetku 21. stoletja je bilo več kot 60 odstotkov prebivalstva zaposlenih v hotelih, restavracijah in distribuciji. Raziskava maloprodajnih prostorov leta 2000 je pokazala, da je bilo več kot deset odstotkov trgovin z oblačili za prosti čas, podoben delež kavarn ali restavracij in več kot osem odstotkov trgovin s spominki.] Starostni profil prebivalstva Keswicka je bistveno višji od angleškega povprečja. Leta 2011 so otroci, mlajši od 10 let, predstavljali 7,6 odstotka prebivalstva mesta v primerjavi z 11,9 odstotka za celotno Anglijo. Med 10. in 20. letom starosti sta primerljivi številki 10,2 in 12,1; med 20. in 44. letom starosti pa 25,9 v primerjavi s 34,3. Odstotek prebivalstva Keswicka, starega 45 let in več, je nad nacionalnim povprečjem, največja razlika pa je v starostni skupini od 75 do 84 let, ki vsebuje 9,6 odstotka prebivalstva Keswicka v primerjavi z nacionalnim povprečjem 5,5. == Geografija == {{wide image|Keswick, Cumbria Panorama 1 - June 2009.jpg|1000px|Panoramski pogled na Keswick, Derwentwater in okoliške hribe iz Latrigga severno od mesta}} Keswick leži v severozahodni Angliji, v osrčju severnega [[Lake District]]a. Mesto je 51 kilometrov jugozahodno od [[Carlisle]]ja, 35 km severozahodno od Windermera in 23 km jugovzhodno od Cockermoutha. Derwentwater, jezero jugozahodno od mesta, meri približno 5 km × 1,5 km in je globoko približno 22 m. Vsebuje več otokov, vključno z Derwent Isle, Lord's Island, Rampsholme Island in St Herbert's Island, največjim. Derwent Isle je edini naseljen otok na jezeru; upravlja ga National Trust in je odprt za obiskovalce pet dni na leto.<ref>[http://www.nationaltrust.org.uk/wra-1356299840097/view-page/item400001/ The Islands of Derwentwater] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903055753/http://www.nationaltrust.org.uk/wra-1356299840097/view-page/item400001/ |date=3 September 2014 }}, National Trust, retrieved 31 August 2014</ref> Zemljišče med Keswickom in jezerom sestavljajo predvsem polja in gozdna območja, vključno z Isthmus Wood, Cockshot Wood, Castlehead Wood ter Horseclose in Great Wood, ki sta dlje proti jugu. Reka [[Derwent (reka)|Derwent]] teče od Derwentwaterja do Bassenthwaita, najsevernejšega od večjih cumbrijskih jezer. Derwent in njen pritok Greta, ki teče skozi Keswick, se srečata vzhodno od Portinscale. Izvir Grete je blizu Threlkelda, ob sotočju reke Glenderamackin in St John's Beck. Keswick leži v zavetrju skupine Skiddaw, najstarejše skupine skal v Lake Districtu. Ti hribi so nastali v [[ordovicij]]u, pred 488 do 443 milijoni let;<ref>Millward and Stone, p. 5; Allaby, Michael (ed) [http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199211944.001.0001/acref-9780199211944-e-5893 "Ordovician] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903162824/http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199211944.001.0001/acref-9780199211944-e-5893 |date=3 September 2014 }}", ''A Dictionary of Earth Sciences'', Oxford University Press, 2008 {{subscription required }}</ref> tvorijo trikotnik, ki varuje mesto, in dosežejo najvišjo višino 931 m na samem Skiddawu. Zahodno od Portinscale, jugozahodno od vasi Thornthwaite, je gozdni park Whinlatter in hrib Grisedale. Vzhodno, onkraj kamnitega kroga Castlerigg, je cerkev St John's in the Vale, ob vznožju hribovja Helvellyn, ki je priljubljeno med pohodniki, ki se podajajo iz Keswicka. Leta 2010 so podjetja Electricity North West, United Utilities, uprava narodnega parka Lake District in dobrodelna organizacija za ohranjanje narave Friends of the Lake District investirali 100.000 funtov v odstranitev daljnovodov in njihovo zamenjavo s podzemnimi kabli, da bi izboljšali kakovost okolice.<ref>[http://www.highbeam.com/doc/1G1-217196794.html Electrifying news for Keswick ramblers] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140921210021/http://www.highbeam.com/doc/1G1-217196794.html |date=21 September 2014 }}, ''Lakeland Echo'' (Morecambe, England), 21 January 2010}</ref> Klimatsko je Keswick v severozahodnem delu Združenega kraljestva, za katerega so značilna hladna poletja, mile zime in visoke mesečne količine padavin skozi vse leto.<ref>[http://www.metoffice.gov.uk/climate/uk/nw/ "North West climate region"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110605003213/http://www.metoffice.gov.uk/climate/uk/nw/ |date=5 June 2011 }}, UK Meteorological Office, retrieved 2 September 2014</ref> Najbolj mokri meseci v Keswicku so konec leta, najvišje povprečje 195,2 mm pade decembra. == Znamenitosti == [[File:Moot Hall, Keswick - geograph.org.uk - 609044.jpg|thumb|Moot Hall v Keswickuk]] V Keswicku je gledališče Theatre by the Lake, odprto leta 1999. Gledališče služi dvojnemu namenu, saj je stalni dom profesionalne repertoarne skupine in prizorišče za gostujoče izvajalce in festivale. Nadomestilo je gledališče Century ali "Blue Box", ki je 25 let preživelo v delni upokojitvi na stalni lokaciji ob jezeru v Keswicku, po podobno dolgi karieri kot mobilno gledališče. Kino Alhambra na ulici St John Street, odprto leta 1913, je eden najstarejših neprekinjeno delujočih kinodvoran v državi; opremljen je z digitalno tehnologijo in satelitsko sprejemno opremo, ki omogoča predvajanje iger, oper in baleta v živo iz Narodnega gledališča, Kraljeve operne hiše in drugih prizorišč. V mestu je '''muzej svinčnikov Derwent'''. Eden od eksponatov je tisto, kar naj bi bil največji barvni svinčnik na svetu.<ref>[http://www.cumberlandnews.co.uk/cumberland-pencil-museum-celebrates-30-years-1.841844 "Cumberland Pencil museum celebrates 30 years"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141006185231/http://www.cumberlandnews.co.uk/cumberland-pencil-museum-celebrates-30-years-1.841844 |date=6 October 2014 }}, ''The Cumberland News'', 30 May 2011</ref> Fitz Park, na bregu reke Grete, je dom muzeja in umetnostne galerije Keswick, viktorijanskega muzeja, ki razstavlja rokopise Southeyja ter zbirko skulptur in slik regionalnega in širšega pomena, vključno z deli Epsteina, Johna Opieja, Richarda Westalla in drugih. Po obsežni obnovi in ​​širitvi je bil muzej ponovno odprt leta 2014. Leta 2001 je Wisden Cricket Monthly razglasil igrišče za kriket v Fitz Parku za najlepše v Angliji.<ref>[https://news.bbc.co.uk/sport2/hi/cricket/1589196.stm "Keswick wins beauty parade"], BBC, 11 October 2001, retrieved 31 August 2014</ref> '''Greta Hall''' (glej [[Jezerski pesniki]]) je stavba, uvrščena na seznam zaščitenih stavb I. stopnje. V njej je živel Coleridge v letih 1800–04 in Southey od leta 1803 do 1843, kasneje pa je postala del šole Keswick in je zdaj v zasebni lasti, delno razdeljena na počitniška stanovanja. Trinadstropna hiša datira v pozno 18. stoletje in ima dvojna vrata z ravnimi ploščami na sredini, gotskimi zgornjimi ploščami in beneškimi okni. Rezbarjen hrastov kamin v notranjosti datira v leto 1684. '''Moot Hall''' je pomembna stavba II. stopnje*, ki stoji na južnem koncu glavne ulice. Zgrajena je bila leta 1571 in obnovljena leta 1695, sedanja stavba pa datira v leto 1813. Zgrajena je iz apneno obarvanega kamna in skrilavca ter ima na severnem koncu kvadratni stolp z okroglimi obokanimi vrati in dvojnim zunanjim stopniščem.<ref>[http://www.britishlistedbuildings.co.uk/en-71780-the-moot-hall-keswick-cumbria The Moot Hall, Keswick] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903062940/http://www.britishlistedbuildings.co.uk/en-71780-the-moot-hall-keswick-cumbria |date=3 September 2014 }}, British Listed Buildings, retrieved 31 August 2014</ref> Na vrhu stolpa je tisto, kar turistična informacijska skupščina Keswicka opisuje kot »nenavadna ura z eno kazalko. Prej je bila to skupščinska stavba, Moot Hall ima v pritličju turistični informacijski center, v zgornjem nadstropju pa umetniško galerijo. Spomenik na Friars' Cragu obeležuje uglednega družbenega misleca in umetnostnega kritika Johna Ruskina, ki je bil povezan s Keswickom. Postavljena je bila leta 1900 na Rawnsleyjevo pobudo in je stavba II. stopnje.<ref>[http://www.visitcumbria.com/kes/ruskin-memorial/ "Ruskin Memorial"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141006120218/http://www.visitcumbria.com/kes/ruskin-memorial/ |date=6 October 2014 }}, Visit Cumbria, retrieved 30 September 2014</ref> Do leta 1838 Keswick ni imel anglikanske cerkve znotraj mestnih meja in je bil del obsežne župnije Crosthwaite. Sedanjo župnijsko cerkev, sv. Janeza, je zasnoval Anthony Salvin in bila posvečena leta 1838. Je geometrijskega sloga, z rožnatim peščenjakom iz klesanega kamna v obliki gradu in skrilasto streho. Cerkev je bila v letih 1862, 1882 in 1889 razširjena s strani župnijskih dobrotnikov, družine Marshall; okna prezbiterija, ki jih je zasnoval Henry Holiday in so bila nameščena leta 1879, so bila odstranjena in ponovno nameščena, ko je bil prezbiterij leta 1889 razširjen. Med starimi gostilnami v Keswicku in njihovimi nasledniki je veliko zaščitenih stavb, večinoma II. stopnje zaščite == Opombe == {{Reflist|group=n}}{{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|colwidth=25em}} * {{cite book |last=Barrie |first=Thomas |title=The Sacred In-Between: The Mediating Roles of Architecture |year=2010 |location=Abingdon, Oxon and New York |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-77963-0}} * {{cite book |last=Bott |first=George |year=1994 |title=Keswick – The Story of a Lake District Town |location=Carlisle |publisher=Cumbria County Library |isbn=978-0-905404-51-6}} * {{cite book |last=Camden |first=William |year=1789 |orig-year=1586 |title=Britannia, or, A Chorographical Description of the Flourishing Kingdoms of England, Scotland, and Ireland |location=London |url=http://www.geog.port.ac.uk/webmap/thelakes/html/camden/cam2p170.htm |publisher=Payne and Robinson |oclc=65337006 |access-date=2026-05-24 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024551/http://www.geog.port.ac.uk/webmap/thelakes/html/camden/cam2p170.htm |url-status=dead }} * {{cite book |first=T. M. |last=Charles-Edwards |author-link= |title=Wales and the Britons 350–1064 |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |year=2013 |isbn=978-0-19-821731-2}} * {{cite book |first=Tim |last=Clarkson |title=Strathclyde and the Anglo-Saxons in the Viking Age |publisher=John Donald |location=Edinburgh |year=2014 |isbn=978-1-906566-78-4}} * {{cite book |last=Collingwood |first=W G |year=1925 |title=Lake District History |url=https://archive.org/details/cu31924103707794 |location=Kendal |publisher=T Wilson & Son |oclc=2185332 }} * {{cite book |last=Dalton |first=Nick |title=Frommer's England and the Best of Wales |url=https://books.google.com/books?id=B969h8qgsskC&pg=PA624 |date=2012 |publisher=John Wiley & Sons |location=London |isbn=978-1-118-28767-5 }} * {{cite book |last=Ekwall |first=Eilert |year=1960 |title=Concise Oxford Dictionary of English Place-names |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-869103-7}} * {{cite book |title=Keswick and its Neighbourhood |url=https://archive.org/details/keswickitsneighb00wind |page=[https://archive.org/details/keswickitsneighb00wind/page/16 16] |year=1852 |location=Windermere |publisher=Garnett |oclc=561275902 }} * {{cite book |last=Gradon |first=William McGowan |year=1948 |title=A History of the Cockermouth, Keswick and Penrith Railway |location=Altrincham |publisher=Gradon |oclc=12138284}} * {{cite book |last=Hart-Davis |first=Rupert |year=1997 |orig-year=1952 |title=Hugh Walpole |location=Stroud |publisher=Sutton |isbn=978-0-7509-1491-8}} * {{cite book |last=Harper |first=Charles George |title="The Autocar" Road Book: North of England and south of Scotland |year=1913 |publisher=Methuen |location=London |oclc=780191771}} * {{cite book |last=Hyde |first=Matthew |author2=Nikolaus Pevsner |year=2010 |title=The Buildings of England: Cumbria |location=New Haven |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-12663-1}} * {{cite book |last=Jackson |first=Michael |year=1979 |title=Exploring England |location=London |publisher=Collins |oclc=6742767}} * {{cite journal |last=Kaye |first=J. W. |year=1966 |title=Governor's House, Keswick |journal=Transactions of the Cumberland & Westmorland Antiquarian & Archaeological Society |volume=66 |pages=339–346 |location=Kendal |publisher=CWAAS |doi=10.5284/1062244 |oclc=784560247}} * {{cite book |last=Knight |first=Charles |year=1855 |title=The English Cyclopedia: Geography |location=London |url=https://books.google.com/books?id=U2fk8fGpx34C&q=%22Crosthwaite+Free+Grammar+School%22&pg=PT26 |publisher=Bradbury and Evans |oclc=14210888 }} * {{cite book |last=Lewis |first=James |title=Digest of the English Census of 1871 |url=https://archive.org/details/digestenglishce00britgoog |page=[https://archive.org/details/digestenglishce00britgoog/page/n185 161] |year=1873 |location=London |publisher=Stanford |oclc=6796389 }} * {{cite book |last=Lindopp |first=Grevel |year=1993 |title=A Literary Guide to the Lake District |location=London |publisher=Chatto & Windus |isbn=978-0-7011-3615-4}} * {{cite book |last=Linton |first=Elizabeth Lynn |year=1864 |title=The Lake Country |location=London |publisher=Smith, Elder |url=https://archive.org/stream/lakecountry00lintiala#page/58/mode/2up |oclc=1908260 }} * {{cite book |last=Maxwell Lyte |first=Sir Henry |author-link= |author2=R D Trimmer |author3=Charles Crump |author4=Alfred Stamp and A S Maskelyne |year=1906 |title=Calendar of the Charter Rolls Preserved in the Public Record Office, ''Volume II'' |location=London |url=https://archive.org/stream/calendarcharter01cunngoog#page/n237/mode/2up |publisher=His Majesty's Stationery Office |oclc=650319144 }} * {{cite book |last=Millward |first=D |author2=P Stone |year=2012 |title=Stratigraphical framework for the Ordovician and Silurian sedimentary strata of northern England and the Isle of Man |url=http://www.bgs.ac.uk/downloads/start.cfm?id=2487 |location=Nottingham |publisher=British Geological Survey |isbn=978-0-85272-712-6 }} * {{cite book |last=Olsen |first=Kirstin |year=1999 |title=Daily Life in 18th-century England |location=Westport, Connecticut, US |publisher=Greenwood Press |isbn=978-0-313-29933-9 |url=https://archive.org/details/dailylifein18thc00 }} * {{cite book |last=Rice |first=H A L |year=1974 |title=Lake Country Towns |location=London |publisher=Robert Hale |isbn=978-0-7091-4450-2}} * {{cite book |last=Thirsk |first=Joan |title=Agrarian History of England and Wales: 1640–1750 |url=https://books.google.com/books?id=0QQ9AAAAIAAJ&pg=PA7 |date=1985 |publisher=CUP Archive |location=Cambridge |isbn=978-0-521-20076-9 }} * {{cite book |last=Walpole |first=Hugh |year=1939 |title=The Herries Chronicle – Rogue Herries, Judith Paris, The Fortress, Vanessa |location=London |publisher=Macmillan |oclc=1912099}} * {{cite book |last=Western |first=Robert |year=2001 |title=The Cockermouth, Keswick & Penrith Railway |location=Usk |publisher=Oakwood Press |isbn=978-0-85361-564-4}} * {{Cite book |last=Whaley |first=Diana |title=A Dictionary of Lake District Place-names |location=Nottingham |publisher=English Place-Name Society |year=2006 |isbn=978-0-904889-72-7}} * {{cite book |last=Whellan |first=William |title=The History and Topography of the Counties of Cumberland and Westmoreland: With Furness and Cartmel, in Lancashire, Comprising Their Ancient and Modern History, a General View of Their Physical Character, Trade, Commerce, Manufactures, Agricultural Condition, Statistics |url=https://archive.org/details/historytopograph00whel |page=[https://archive.org/details/historytopograph00whel/page/339 339] |year=1860 |location=London |publisher=Whittaker |oclc=6480778 }} * {{cite book |last=Wilkinson |first=Brian |year=2010 |title=A Safe Haven – Evacuees in Keswick, 1939–1945 |location=Carlisle |publisher=Bookcase |isbn=978-1-904147-56-5}} * {{cite book |last=Wilson |first=Tom |author2=revised by J W Kaye |year=1970 |orig-year=1939 |title=History of Crosthwaite Parish Church |location=Keswick |publisher=McKane |oclc=500098767}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons categorye}} {{Wikivoyage}} * [http://keswicktowncouncil.gov.uk Keswick Town Council] [[Kategorija:Mesta v Angliji]] hy30zvmq0f929g978kgm4h3x4fn2boo 0 603300 6688911 6683357 2026-06-13T18:22:21Z Yerpo 8417 slog, --nesmiselna primerjava, {{ton}} 6688911 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] d6lzxs0ifia74yyfh4dh8gey2bcqojn 0 603456 6689037 6683445 2026-06-14T03:55:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jozo''' '''Tomasevich''' (rojen kot '''Josip Tomasević'''), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Američani|ameriški]] [[ekonomist]] in [[zgodovinar]], * [[16. marec]] [[1908]], [[Donja Banda]], [[Kraljevina Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[15. januar]] [[1994]], [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Alto]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Specializiral se je za ekonomsko in socialno zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]] ter po emigraciji v Združene države Amerike deloval kot profesor na [[Državna univerza v San Franciscu|Državni univerzi v San Franciscu]] do upokojitve leta 1973. Njegovo glavno delo je nedokončana serija o zgodovini Jugoslavije med drugo svetovno vojno, ki naj bi obsegala tri knjige, od katerih se prva osredotoča na [[Jugoslovanska vojska v domovini|četniško gibanje]], druga, ki jo je uredila in po njegovi smrti izdala hči Neda, o [[Kolaboracija|kolaboraciji]] in [[Kvizling|kvizlinških]] vladah s poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], tretja o [[Jugoslovanski partizani|partizanskem gibanju]] pa je ostala nedokončana. == Zgodnje življenje, izobrazba, kariera in družina == Josip Tomašević se je rodil 16. marca 1908<ref>{{Navedi enciklopedijo|date=2013|title=Tomašević, Jozo|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/tomasevic-jozo|encyclopedia=Hrvatska enciklopedija|location=Zagreb|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|accessdate=October 15, 2025}}</ref> v zaselku Košarni Do na polotoku [[Pelješac]] v [[Kraljevina Dalmacija|Kraljevini Dalmaciji]], takrat delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Glavni kmetijski proizvod polotoka Pelješac je bilo rdeče namizno vino, sicer pa je bilo prebivalstvo predvsem samooskrbno kmetovanje in pomorščaki, polotok pa ni imel cest za promet vozil do leta 1946.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=188}} Košarni Do je zaselek [[Donja Banda|Donje Bande]] in je danes del občine [[Orebić]] [[Hrvaška|na Hrvaškem]].{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024a}}{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024b}} Njegov oče, družini znan kot Nado (kar v prevodu pomeni »upanje«{{Spaced en dash}}v smislu upanje za družino), je v sedemdesetih letih 19. stoletja odpotoval v Kalifornijo. Nado se je leta 1894 vrnil v vas in se poročil s hčerko svojega bratranca, ki je bila iz vasi [[Potomje]],{{Sfn|Violich|1998|pp=11–12}} in je delal kot kmet. Par je imel štiri sinove.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=197}} Jozo je bil pri petih letih poslan v osnovno šolo leto prej, saj je imel »nagnjenost k učenju«.{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Decembra 1918 je polotok Pelješac postal del novoustanovljene [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]],{{Sfn|Ramet|2006|pp=42–44}} leta 1929 pa se je ime države spremenilo v Kraljevino Jugoslavijo.{{Sfn|Ramet|2006|p=75}} Tomašević je kasneje opisal svojo družino kot družino v dokaj ugodnem finančnem položaju, kar jim je omogočilo, da so ga poslali v srednjo šolo v [[Mostar|Mostarju]], po kateri je štiri leta študiral na trgovski akademiji v [[Sarajevo|Sarajevu]].{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Med večletnim delom v [[Beograd|Beogradu]]{{Sfn|Violich|1998|pp=12–13}}{{Spaced en dash}}kjer je bil zaposlen kot finančni strokovnjak pri [[Narodna banka Jugoslavije|Narodni banki Jugoslavije]]{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Spaced en dash}}in [[Zagreb|Zagrebu]] je Tomašević prihranil dovolj denarja za potovanje v Švico na študij na [[Univerza v Baslu|Univerzi v Baslu]], kjer je leta 1937 doktoriral iz ekonomije. Med študijem v Švici se je preživljal z delom v podjetju za kemično čiščenje in na kmetijah.{{Sfn|Violich|1998|p=13}} Leta 1938 je prejel dvoletno [[Rockefellerjeva štipendija|Rockefellerjevo štipendijo]] in se preselil v ZDA,{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Sfn|Violich|1998|p=13}} kjer je pridobil dostop do bogatih virov [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Takrat je Tomašević svoj delež na družinski kmetiji v Košarnem Dolu dodelil enemu od svojih dveh bratov, ki sta tam ostala. Drugi brat, ki je živel v Košarnem Dolu, je prejel delež četrtega brata, mornarja, ki je živel na Novi Zelandiji.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=198}} Tomašević se je pred drugo svetovno vojno preselil v Kalifornijo in se pridružil profesorskemu zboru Inštituta za raziskave hrane [[Univerza Stanford|Univerze Stanford]]. Med vojno je najprej delal pri [[Odboru za ekonomsko vojskovanje]],{{Sfn|Vucinich|1995}} nato pa od leta 1944 do 1946 pri Upravi Združenih narodov za pomoč in rehabilitacijo. Po vojni se je zaposlil pri [[Ameriška centralna banka|Ameriški centralni banki]] v San Franciscu.{{Sfn|Vucinich|1995}}{{Sfn|OAC|2004}} Njegova želja po delovnem mestu, ki bi združevalo poučevanje in raziskovanje, se je izpolnila leta 1948, ko se je zaposlil na Državnem kolidžu v San Franciscu (kasneje [[Državna univerza v San Franciscu]], SFSU).{{Sfn|Vucinich|1995}} V tem obdobju je začel uporabljati amerikanizirani priimek Tomasevich.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Z izjemo leta 1954, ko je predaval na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], je Tomasevich petindvajset let poučeval na SFSU, dokler se ni leta 1973 upokojil.{{Sfn|Vucinich|1995}} Po upokojitvi je bil imenovan za [[Emeritus|zaslužnega profesorja]] ekonomije na SFSU.{{Sfn|Stanford University|1982}} Glede na osmrtnico v ''[[Slavic Review]]'', ki jo je napisal zgodovinar [[Alexander Vucinich]], je Tomasevič »svoja predavanja obogatil z bogato in ustrezno vsebino, jih natančno organiziral in jih podajal s toplim pridihom«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 1937 se je Tomasevich poročil s srednješolsko učiteljico Nedo Brelić. Bila sta srečno poročena 57 let in imela sta tri otroke: Anthonyja, Nedo Ann in Lasto. Leta 1976 je Tomasevich prispeval esej za knjigo, v katerem je predstavil presenetljivo zgodovinsko in sociološko analizo svoje širše družine, ki sega vse do začetka devetnajstega stoletja.{{Sfn|Vucinich|1995}} Postal je ameriški državljan.{{Sfn|Prosecutor versus Vojislav Šešelj|2008|p=2901}} Tomasevich je umrl 15. oktobra 1994 v starosti 86 let,{{Sfn|Vucinich|1995}} takrat je živel v Palu Altu v Kaliforniji.{{Sfn|Palo Alto Online|1994}} Njegova vdova Neda je ostala v Palo Altu do svoje smrti leta 2002.{{Sfn|Palo Alto Online|2002}} == Delo == Tekom kariere se je ukvarjal z vrsto raziskovalnih vprašanj, od katerih so bila nekatera zelo obsežna. Vucinich ga opisuje kot človeka z »značajem, ki spodbuja notranjo disciplino{{Presledki}}... vsakemu od raziskovalnih projektov je posvetil polno pozornost, dokler ni bil v celoti zaključen«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Vucinich deli Tomasevichevo znanstveno delo na tri različne faze: delo o financah Jugoslavije med [[Velika gospodarska kriza|veliko depresijo]]; dve študiji v 40. in 50. letih 20. stoletja o mednarodnih morskih virih in gospodarskih težavah kmetov v Jugoslaviji; in zadnjo fazo, ki preučuje kompleksnost jugoslovanske zgodovine med drugo svetovno vojno.{{Sfn|Vucinich|1995}} === Jugoslovansko gospodarstvo === Med letoma 1934 in 1938 je Tomasevich izdal tri knjige.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva je izšla v nemščini leta 1934 z naslovom {{Jezik|de|Die Staatsschulden Jugoslaviens}} (''Državni dolg Jugoslavije'').{{Sfn|Tomasevich|1934}} Po Vucinichevih besedah je knjiga »ponujala trdno in pogosto citirano analizo vladnih prizadevanj za stabilizacijo nacionalnih financ na začetku velike depresije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Naslednje leto je objavil {{Jezik|sh|Financijska politika Jugoslavije 1929–1934}} (''Finančna politika Jugoslavije'') v [[Srbohrvaščina|srbohrvaščini]]. {{Sfn|Tomasevich|1935}} Njegova razprava {{Jezik|sh|Novac i kredit}} (''Denar in kredit'') iz leta 1938 je po Vucinichevih besedah »pomagala izobraziti celo generacijo jugoslovanskih finančnih strokovnjakov«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Recenzija knjige iz leta 1940 v ''Weltwirtschaftliches Archiv'' avtorja Mirka Lamerja{{Spaced en dash}} ki je kasneje služil pri Združenih narodih kot strokovnjak pri [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizaciji za prehrano in kmetijstvo]]{{Sfn|MKLI|2024}}{{Spaced en dash}}opisuje {{Jezik|sh|Novac i kredit}} kot pomembno delo, ki je zapolnilo znatno vrzel v jugoslovanskih ekonomskih študijah, obenem pa je podalo živo sliko takratne ekonomske teorije.{{Sfn|Lamer|1940}} V članku iz leta 1997 je {{Medjezikovna povezava|Zvonimir Baletić|hr}}, direktor Hrvaškega ekonomskega inštituta, Tomasevicha opisal kot enega najvidnejših zagovornikov [[John Maynard Keynes|keynesijanske]] ekonomije v medvojni Jugoslaviji in zaključil, da je bila {{Jezik|sh|Novac i kredit}} »avtoritativna« knjiga, ki je močno vplivala na študente in jugoslovanske ekonomiste.{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}} === Mednarodni morski viri in jugoslovanski kmetje === Po prihodu v ZDA se je Tomasevich lotil dveh pomembnih projektov.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva knjiga je bila ''Mednarodni sporazumi o ohranjanju morskih virov (International Agreements on Preservation of Marine Resources)'', ki jo je leta 1943 izdala založba [[Stanford University Press.|Stanford University Press]].{{Sfn|Tomasevich|1943}} Vucinich je to delo opisal kot »zelo kompetentno raziskavo mednarodnih odnosov v pacifiškem bazenu, osredotočeno na vprašanje ključnega gospodarskega pomena«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Druga knjiga, ''Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia'' (''Kmetje, politika in ekonomske spremembe v Jugoslaviji'')'','' je izšla leta 1955,{{Sfn|Vucinich|1995}} v letih 1950 in 1951 pa jo je podprla še Rockefellerjeva štipendija v vrednosti 1750 dolarjev.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1951|p=386}}{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Knjiga je bila predstavljena v treh delih: pregled zgodovinskega razvoja in gospodarskih značilnosti prebivalcev Jugoslavije; povzetek jugoslovanskega kmetijstva med prvo svetovno vojno; in pregled jugoslovanskega kmetijstva v medvojnem obdobju.{{Sfn|Splivalo|1958|p=52}} Vucinich je knjigo opisal kot »študijo monumentalnega obsega, [ki] je bila na splošno priznana kot najobsežnejša in najtemeljitejša študija na tem področju«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Pripomnil je, da je knjiga »impresivno pričevanje o Tomasevichevi sposobnosti prodiranja v globine sporočil, ki jih nosi dokumentarno gradivo, in skrbnega sklepanja{{Sfn|Vucinich|1995}} ter zaključil, da je bil Tomasevich »izjemno uspešen pri umeščanju gospodarskih problemov jugoslovanskega kmetstva v širši družbeni, politični in zgodovinski okvir«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Politolog Zachary T. Irwin je knjigo opisal kot »magisterialno«.{{Sfn|Irwin|2000}} Irwin T. Sanders z oddelka za sociologijo Univerze Kentuckyja je leta 1956 knjigo recenziral in izjavil, da je to »najboljša knjiga, ki je na voljo vsem, ki želijo razumeti družbeno-ekonomsko predkomunistično ozadje Jugoslavije«.{{Sfn|Sanders|1956}} Nadaljeval je z zapisom, da knjiga vsebuje realistične ocene kmečkih političnih strank, in zaključil, da »ni dvoma o utemeljenosti njegove ekonomske analize ali opisa sodelovanja kmeta v nacionalnem življenju«.{{Sfn|Sanders|1956}} === Druga svetovna vojna === [[Slika:DragoljubMihailovic8e09281v.jpg|alt=A black and white profile of a man in military uniform|sličica|[[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]] je bil med drugo svetovno vojno glavni vodja četniškega gibanja v Jugoslaviji.]] Leta 1957 je Tomasevich prejel štipendijo Državne univerze v San Franciscu za slovanske in vzhodnoevropske študije.{{Sfn|ACLS|2011}} To je vodilo k delu na načrtovani trilogiji o zgodovini [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|Jugoslavije med drugo svetovno vojno]] z naslovom ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945'' (''Vojna in revolucija v Jugoslaviji 1941–1945''). Prva knjiga se je osredotočila na [[Četniki|četniško gibanje,]] ki ga je vodil [[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]], izšla je leta 1975 s podnaslovom ''The Chetniks''. Po Vucinichevih besedah je šlo »v osnovi za študijo politike, ideologije in vojaških operacij, čeprav vloga gospodarskega dejavnika ni bila spregledana«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Kmalu po objavi je knjigo recenzirala [[Phyllis Auty]],{{Sfn|Auty|1976}} profesorica sodobne zgodovine in vodja oddelka za zgodovino na [[Simon Fraser University|Univerzi Simon Fraser]].{{Sfn|Wheeler|1998}} Auty je delo opisala kot »zelo impresivno{{Presledki}}[...] znanstveno preučitev{{Presledki}}[...] dokazov«, {{Sfn|Auty|1976}} ki je bila natančno opremljena s sklici, in »varljivo luciden prikaz zelo zapletene in težke teme«.{{Sfn|Auty|1976}} Autyjeva je pohvalila Tomasevichevo odmaknjenost od teme in izjavila, da bo »verjetno dolgo ostala standardna knjiga na to temo«.{{Sfn|Auty|1976}} V Tomasevićevi osmrtnici je Vucinich zapisal, da so ''The Chetniks'' »očitno doslej najbolj izčrpna študija vojaških sil Jugoslavije, posvečenih obnovi srbske monarhije po koncu druge svetovne vojne«, in da knjiga »pomembno osvetljuje številne vidike konflikta med četniki in partizani«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Hrvaški zgodovinar [[Ivo Goldstein]] je leta 2002 zapisal, da so ''The Chetniks'' »še vedno najbolj popolna in najboljša knjiga o četnikih, ki je bila objavljena bodisi v tujini bodisi v nekdanji Jugoslaviji«.{{Sfn|Goldstein|2002}} Alternativno stališče do knjige je predstavil [[Ameriški Srbi|srbsko-ameriški]] politolog in profesor na Univerzi Vanderbilt, Alex N. Dragnich, ki je obsodil Tomasevichevo knjigo zaradi vztrajnih predsodkov do četniškega gibanja in pomanjkanja razumevanja njegovih problemov, pa tudi pretiravanja glede obsega četniškega sodelovanja s sovražnikom. Dragnich je menil, da sklepno poglavje knjige razkriva »skoraj radosten pogled na srbsko nesrečo«. Izjavil je tudi, da je knjiga predolga in da Tomasevich v različnih delih knjige predstavlja isto snov.{{Sfn|Dragnich|1976}} John C. Campbell iz Sveta za zunanje odnose je knjigo pozitivno ocenil in izjavil, da ''The Chetniks'' ponujajo »gore dokazov, da je bila [četniška] kolaboracija mnogotera, obsežno in neprekinjena«.{{Sfn|Campbell|1976}} [[Slika:Ante_Pavelić_StAF_W_134_Nr._026020_Bild_1_(5-92156-1).jpg|alt=A black and white head and shoulders profile of a man in uniform|levo|sličica|[[Ante Pavelić]] je bil vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]], ki je vladalo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] med letoma 1941 in 1945.]] Leta 1974 je Tomasevich prejel štipendijo American Council of Learned Societies za podoktorsko raziskavo za drugi del trilogije, leta 1976 pa je sledila še štipendija v podporo njegovemu delu na načrtovani tretji knjigi o [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanskih partizanih]].{{Sfn|ACLS|2011}} Leta 1989 je Tomasevich prejel nagrado za izjemne prispevke k slavistiki od Ameriškega združenja za napredek slavistike.{{Sfn|AAASS|1989}} Drugi del njegove načrtovane trilogije{{Spaced en dash}} ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945: Occupation and Collaboration''{{Spaced en dash}}se je osredotočal na [[Kolaboracija|kolaboracijo]] in kvizlinške vlade v Jugoslaviji med vojno,{{Sfn|Vucinich|1995}} z močnim poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], marionetni državi [[Sile osi|osi]], ki jo je vodil [[Ante Pavelić]], vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]]. Knjiga je bila posmrtno objavljena leta 2001, uredila pa jo je njegova hči Neda Tomasevich.{{Sfn|Kadezabek|2004}}{{Sfn|Hoare|2006|p=14}} Goldstein je knjigo pregledal leta 2002 in ugotovil, da je bil najdragocenejši prispevek knjige del, posvečen Neodvisni državi Hrvaški, ki je predstavljal skoraj polovico dela. Čeprav je ugotovil nekaj pomanjkljivosti in manjših napak, je Goldstein Tomasevichevo delo opisal kot popoln in luciden opis ter razlago jugoslovanskih okupacijskih in kolaboracionističnih sil. Zaključil je, da je »ta knjiga skupaj s svojo predhodnico neprecenljiva podlaga, ki je nobena nova raziskava druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne bo mogla zaobiti. Obljublja, da bo to ostala še dolgo časa.«{{Sfn|Goldstein|2002}} V recenziji knjige, ki je izšla naslednje leto, je nemški zgodovinar Klaus Schmider opisal Tomasevichevo obvladovanje virov v petih jezikih kot »osupljivo«,{{Sfn|Schmider|2003}} in pripomnil, da je bil rezultat vreden šestindvajsetletnega čakanja med knjigama. Zapisal je, da je bil kritičen do manjših vrzeli v delu, ki pa so v primerjavi z »obsegom celotnega dosežka« le manjše pripombe. Schmider je zaključil, da »znanstveni standard, ki ga je Jozo Tomasevich dosegel v svojih dveh knjigah ''War and Revolution in Yugoslavia'', in misel na to, kaj bi naredil iz tretje knjige serije, njegovo smrt naredita tragedijo, ki jo močno občutijo celo tisti, ki ga niso nikoli poznali«.{{Sfn|Schmider|2003}} Tretja knjiga načrtovane trilogije, ki naj bi obravnavala partizane, je bila v času njegove smrti 75 odstotkov dokončana{{Sfn|Vucinich|1995}} in ostaja neobjavljena.{{Sfn|Schmider|2003}} === Zapuščina === Po Vucinichevih besedah je bil Tomasevich »mojster znanstvenih veščin, oseba z bogato erudicijo, bistrino in človeškim dostojanstvom ter vodilni strokovnjak za gospodarsko in socialno zgodovino nekdanje Jugoslavije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 2004 je Tomasevicheve dokumente pridobila knjižnica in arhiv Hooverjevega inštituta na Univerzi Stanford.{{Sfn|OAC|2004}} == Izbrana bibliografija == === Kot edini avtor === * {{Navedi knjigo|title=Die Staatsschulden Jugoslaviens|trans-title=Državni dolg Jugoslavije|year=1934|publisher=Drukerei "Merkantile"|location=Zagreb, Yugoslavia|language=de|ref=no|oclc=10626641}} * {{Navedi knjigo|title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934|trans-title=Financial Policy of Yugoslavia, 1929–1934|year=1935|publisher=Vlastita naklada|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=18666473}} * {{Navedi knjigo|title=Novac i kredit|trans-title=Denar in kredit|year=1938|publisher=Vlastito izdanje|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=254535363}} * {{Navedi knjigo|title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific|publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press)|year=1943|location=Stanford|ref=no|oclc=6153373}} * {{Navedi knjigo|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|year=1955|publisher=Stanford University Press|location=Stanford|ref=no|oclc=450385266}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks|volume=1|year=1975|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-0857-9|location=Stanford|ref=no}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|volume=2|year=2001|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-3615-2|location=Stanford|ref=no}} === Kot soavtor ali sodelavec === * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|last2=Vucinich|first2=Wayne S.|authorlink2=Wayne S. Vucinich|title=Contemporary Yugoslavia: Twenty Years of Socialist Experiment|year=1969|isbn=978-0-520-01536-4|publisher=University of California Press|location=Berkeley|ref=no}} * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|editor-last=Byrnes|editor-first=Robert F.|title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga. Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor|year=1976|publisher=University of Notre Dame Press|isbn=978-0-268-00569-6|chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac|location=Notre Dame|url=https://archive.org/details/isbn_9780268005696|ref=no}} === Članki === * {{Navedi časopis|date=May 1958|title=Agriculture in Eastern Europe|journal=Annals of the American Academy of Political and Social Science|volume=317|pages=44–52|doi=10.1177/000271625831700107|jstor=1031076|ref=no}} == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == {{refbegin|30em}} ===Knjige, novičarski viri in revije=== * {{cite journal|last=Auty|first=Phyllis|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: The Chetniks|url=https://www.jstor.org/stable/2615914|date=1976|volume=81|issue=4|journal=International Affairs|issn= 0002-8762 |pages=638–641|jstor=2615914 }} * {{cite journal|last=Baletić|first=Zvonimir|title=How Keynes Came to Croatia|url=https://hrcak.srce.hr/file/324565|date=1997|volume=6|issue=1|journal= Ekonomska Misao I Praksa/Economic Thought and Practice|publisher=[[Univerza v Dubrovniku]]|issn=1330-1039|pages=247–253}} * {{cite journal|last=Campbell|first=John C.|author-link=|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks by Jozo Tomasevich; The Chetnik Movement & the Yugoslav Resistance by Matteo J. Milazzo; and The Embattled Mountain by F. W. D. Deakin|journal=[[The American Historical Review]]|volume=81|issue=4|year=1976|pages=897–899|doi=10.2307/1864917 |jstor=1864917 |issn=0002-8762}} * {{cite journal|last=Dragnich|first=Alex N.|author-link=Alex N. Dragnich|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945 (Book Review)|journal=[[Canadian Journal of History]]|issn=0008-4107|year=1976|pages=122–124|volume=11|issue=1|doi=10.3138/cjh.11.1.122 }} * {{cite journal|last=Goldstein|first=Ivo|author-link=Ivo Goldstein|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration|journal=The American Historical Review|volume=107|issue=3|year=2002|page=971|doi=10.1086/532636 |issn=0002-8762}} * {{cite book | last = Hoare | first = Marko Attila | year = 2006 | title = Genocide and Resistance in Hitler's Bosnia: The Partisans and the Chetniks 1941–1943 | publisher = Oxford University Press | location = New York | isbn = 978-0-19-726380-8 }} * {{cite journal|last=Irwin|first=Zachary T.|title= Peasants and Communists: Politics and Ideology in the Yugoslav Countryside 1941-1953|journal=[[Nationalities Papers]]|volume=28|issue=3|year=2000|pages=588–590|doi=10.1017/S009059920004246X |s2cid=158067450 |issn=0090-5992}} * {{cite journal|last=Kadezabek|first=Joseph|url=http://www.thefreelibrary.com/War+and+Revolution+in+Yugoslavia,+1941-1945%3A+Occupation+and...-a0121571618|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration (Book)|journal=[[Canadian Journal of History]]|year=2004|issn=0008-4107|volume=39|issue=1|doi=10.3138/cjh.39.1.165 |url-access=subscription}} * {{cite journal|last=Lamer|first=Mirko|journal=Weltwirtschaftliches Archiv|title=Novac i kredit (Geld und Kredit)|volume=51|year=1940|pages=33–34|jstor=40433261 |url=http://www.jstor.org/stable/40433261|access-date=November 24, 2023|language=de|trans-title=Denar in kredit|issn=1610-2878}} * {{cite book | last = Ramet | first = Sabrina P. | author-link = Sabrina P. Ramet | year = 2006 | title = The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005 | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington | isbn = 978-0-253-34656-8 | url = https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC }} * {{cite journal|last=Sanders|first=Irwin T.|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|journal=[[Rural Sociology (journal)|Rural Sociology]]|year=1956|issn= 0036-0112 |volume=21|issue=3/4|pages=311–312|url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=ehh&AN=13331663&site=eds-live&scope=site|access-date=August 30, 2024|via=[[Wiley-Blackwell]]}} * {{cite journal|last=Schmider|first=Klaus|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|journal=[[The Journal of Military History]]|volume=67|issue=3|year=2003|page=972|doi=10.1353/jmh.2003.0253 |s2cid=162189986 |issn= 0899-3718}} * {{cite journal|first= Josip|last= Splivalo|url= https://hrcak.srce.hr/clanak/310078| title= Naučno djelo našeg profesora u Americi|language= sh|trans-title= Znanstveno delo našega profesorja v Ameriki |page=52|journal= Naše more (International Journal of Maritime Science and Technology)|issn= 0469-6255|publisher= [[University of Dubrovnik]]|year= 1958|volume= 5|issue= 1}} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=Die Staatsschulden Jugoslaviens |trans-title=Državni dolg Jugoslavije |year=1934 |publisher=Drukerei "Merkantile" |location=Zagreb, Yugoslavia |language=de |oclc=10626641 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934 |trans-title=Finančna politika Jugoslavije, 1929–1934 |year=1935 |publisher=Vlastita naklada |location=Zagreb, Yugoslavia |language=sh |oclc=18666473 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific |publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press) |year=1943 |location=Stanford |oclc=6153373 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |editor-last=Byrnes |editor-first=Robert F. |title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor |year=1976 |publisher=University of Notre Dame Press |isbn=978-0-268-00569-6 |chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac |location=Notre Dame |pages=187–200 }} * {{cite book|last=Violich|first=Francis|year=1998|title=The Bridge to Dalmatia: A Search for the Meaning of Place|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=978-0801855542|location=Baltimore, Maryland|url=https://openlibrary.org/works/OL2643242W/The_bridge_to_Dalmatia?edition=key%3A/books/OL663234M|access-date=August 30, 2024|via=[[Open Library]]}} * {{cite journal|last=Vucinich|first=Alexander|author-link= Alexander Vucinich |title=Jozo Tomasevich: 1908–1994|journal=Slavic Review|year=1995|volume=54|issue=1|pages=257–258|jstor=2501227|doi=10.1017/S0037677900070753|doi-access=free}} * {{cite news|last=Wheeler|first=Mark|title=Obituary: Professor Phyllis Auty|newspaper=The Independent|date=June 3, 1998|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-professor-phyllis-auty-1162778.html|access-date=August 9, 2024}} ===Poročila, spletne strani in prepisi obravnav=== * {{cite web|url=http://creees.stanford.edu/docs/CREES%20Newsletter%20Spring%201982.pdf|title=CREES Newsletter|date=Spring 1982|access-date=August 26, 2012|publisher=Center for Russian and East European Studies, Stanford University|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103105535/http://creees.stanford.edu/docs/CREES%20Newsletter%20Spring%201982.pdf|archive-date=November 3, 2011|ref={{harvid|Stanford University|1982}}}} * {{cite news|title=Deaths: Jozo Tomasevich|url=https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/community_pulse/1994_Oct_21.OBITS21.html|newspaper=Palo Alto Weekly|date=October 21, 1994|ref={{harvid|Palo Alto Online|1994}}}} * {{cite news|title=Deaths: Neda B. Tomasevich|url=http://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/2002/2002_08_28.obits28.html|newspaper=Palo Alto Weekly|date=August 28, 2002|ref={{harvid|Palo Alto Online|2002}}}} * {{cite web|title=Distinguished Contributions to Slavic, East European, and Eurasian Studies Award|url=http://www.aseees.org/prizes/honorsprize.html|publisher=Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies|access-date=June 6, 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140224122146/http://aseees.org/prizes/honorsprize.html|archive-date=February 24, 2014|ref={{harvid|AAASS|1989}}}} * {{cite web|title=Donja Banda|url=https://www.posta.hr/pretrazivanje-mjesta-s-pripadajucim-postanskim-brojem?vrsta=mjesto&pojam=donja+banda&tvrsta=mjesto&zupanija2=|publisher=Hrvatska Pošta|ref={{harvid|Hrvatska Pošta|2024a}}|access-date=August 9, 2024}} * {{cite web|title=Jozo Tomasevich F'76, F'74, G'57|url=http://www.acls.org/research/fellow.aspx?cid=ac4e1d64-f2a4-db11-8d10-000c2903e717|publisher=American Council of Learned Societies|date=July 27, 2011|access-date=October 15, 2012|archive-date=March 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316002725/https://www.acls.org/research/fellow.aspx?cid=ac4e1d64-f2a4-db11-8d10-000c2903e717|url-status=dead|ref={{harvid|ACLS|2011}}}} * {{cite web|title=Lamer, Mirko{{snd}}Croatian encyclopedia, online edition|publisher=[[Miroslav Krleža Lexicographic Institute]], 2013{{snd}}2024|access-date=August 12, 2024|ref={{harvid|MKLI|2024}}|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/lamer-mirko}} * {{cite web|title=Orebić|url=https://www.posta.hr/pretrazivanje-mjesta-s-pripadajucim-postanskim-brojem?vrsta=mjesto&pojam=Orebi%C4%87&tvrsta=mjesto&zupanija2=|publisher=Hrvatska Pošta|ref={{harvid|Hrvatska Pošta|2024b}}|access-date=August 9, 2024}} * {{cite web|title=Overview of Jozo Tomasevich papers|url=https://oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt0870307r/entire_text/|publisher=Online Archives of California|date=2004|ref={{harvid|OAC|2004}}}} * {{cite case|publisher=International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia|title=Prosecutor versus Vojislav Šešelj|url=https://www.icty.org/x/cases/seselj/trans/en/080129ED.htm|page=2901|date=January 29, 2008|location=The Hague }} * {{cite book|title=The Rockefeller Foundation Annual Report 1950|publisher=The Rockefeller Foundation|year=1951|url=https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1950.pdf|access-date=August 9, 2024|location=New York|ref={{harvid|Rockefeller Foundation|1950}}|archive-date=2024-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240922223828/https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1950.pdf|url-status=dead}} * {{cite book|title=The Rockefeller Foundation Annual Report 1951|publisher=The Rockefeller Foundation|year=1951|url=https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1951.pdf|access-date=August 9, 2024|location=New York|ref={{harvid|Rockefeller Foundation|1951}}|archive-date=2024-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240922192938/https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1951.pdf|url-status=dead}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tomasevich, Jozo}} [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Baslu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Stanford]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Ameriški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški Američani]] c6gmtef29i0s2dw0zlviy8zxbl4bk0h 0 603663 6688835 6686938 2026-06-13T16:00:19Z Erardo Galbi 166658 6688835 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}} |pushpin_label_position = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |frazioni = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo |mayor = Michele Leon |mayor_party = državljanska lista Korenine in prihodnost |elevation_footnotes = |elevation_m = 86 |area_footnotes = |area_total_km2 = 47,9 |population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_as_of = 28. 2. 2026 |population_total = 4541 |pop_density_footnotes = |population_demonym = sangiorgini<br>fur. sanzorzins |istat=093038|saint = |day = |website = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}} |footnotes = |imagesize = |image_alt = |shield_alt = |map_alt = |map_caption = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 33095 |area_code = 0427 }} '''San Giorgio della Richinvelda''' ({{Jezik-fur|San Zorç da la Richinvelde}} ali ''San Zorç de Richinvelde'', [[Furlanščina|zahodno-furlansko]] {{lang|fur|San 'Sors}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 28 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 19 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.541 prebivalcev in površino 48,2 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občino sestavljajo naslednja naselja: Rauscedo (''Rossêt''),{{efn|Lokalno ''Rosseit''}} Domanins, Cosa (''Cose''),{{efn|Lokalno ''Cosa''}} Pozzo (''Poç''),{{efn|Lokalno ''Pos''}} Provesano (''Provesan'') in Aurava (''Dograve'').{{efn|Lokalno ''Dograva''}} Druga naselja: Selva di Sopra (''Selve Disore''),{{efn|Lokalno ''Selva Disora''}} Selva di Sotto (''Selve Disot''),{{efn|Lokalno ''Selva Disot''}} Borgo Gravis (''Lis Gravis'') in Case Richinvelda (''Balin''). Kmetijstvo je najpogostejša dejavnost na tem območju. == Znane osebnosti == * Donato Casella, renesančni kipar iz [[Carona, Ticino|Carone]] * Pim Fortuyn, Nizozemski politik, sociolog, pisatelj in profesor, ki je bil umorjen med nizozemskimi parlamentarnimi volitvami leta 2002, je imel v mestu počitniško hišo in je pokopan na pokopališču v naselju Provesano * Gino Pancino, kolesar * Tarcisio Petracco * [[Bertrand Oglejski]], [[Oglejski patriarhi|oglejski patriarh]], umorjen v zasedi pri San Giorgio della Richinvelda 6. junija 1350 ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}} [[Kategorija:San Giorgio della Richinvelda| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] 1277m15tt1xepz12946ludxmelmrcq3 0 603761 6688834 6686592 2026-06-13T15:59:45Z Erardo Galbi 166658 6688834 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Quirino | official_name = Comune di San Quirino<br>Comun di San Quarin | native_name = {{native name|fur|San Quarin}} | image_skyline = Chiesa_di_San_Quirino_(San_Quirino)_01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption =Cerkev sv. Kvirina na Rimskem trgu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|2|N|12|41|E|type:city(3,996)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Sedrano, San Foca | mayor_party = državljanska lista | mayor = Guido Scapolan | area_footnotes = | area_total_km2 = 51,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 4343 | population_as_of = 28. 2. 2026 | population_demonym = it. sanquirinesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 116 | twin1 = | twin1_country = |istat=093040| saint =[[Kvirin iz Siska]] | day =4. junij | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.sanquirino.pn.it/}} | footnotes = }} '''San Quirino''' ({{langx|fur|San Quarin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 43 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.343 prebivalcev in površino 51,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> San Quirino meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Cordenons]], [[Maniago]] (''Manià''), [[Montereale Valcellina]] (''Montreâl''), [[Pordenone]] (''Pordenon''), [[Roveredo in Piano]] (''Lavorêt''), [[Vivaro]] (''Vivâr''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Mason, Nogheredo (''Nogarêt''),<ref>Lokalno ''Nogareit''.</ref> San Foca (''San Foche'')<ref>Lokalno ''San Foca''.</ref> in Sedrano (''Sedran''). == Ime == Občina in župnija sta poimenovani po [[Kvirin iz Siska|sv. Kvirinu iz Siska]], ki je tudi [[zavetnik]], katerega se praznuje 4. junija. == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Quirino}} [[Kategorija:San Quirino| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] 44fxpnz2utrxtkzvrhwqyc44tugp836 0 603830 6688831 6687827 2026-06-13T15:59:03Z Erardo Galbi 166658 6688831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Valvasone - Arzene | official_name = Comune di Valvasone Arzene<br>Comun di Voleson Darzin | native_name = {{native name|fur|Voleson Darzin}} | image_skyline = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Arzene, San Lorenzo, Valvasone | mayor_party = državljanska lista | mayor = Fulvio Avoledo | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,9 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3960 | population_as_of = 28. 2. 2026 | population_demonym = it. valvasonesi / arzenesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 59 | twin1 = | twin1_country = |istat=093053| saint = | day = | postal_code = 33098 | area_code = 0434 | website = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}} | footnotes = }} '''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 29,7 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.<ref>{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}</ref> Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).<ref>{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}</ref> == Zgodovina == Zgodnja zgodovina gradu Valvasone pripoveduje, da sta leta 1218 prvotno graščino za oglejskega patriarha upravljala Ulvino in Bonfante. Ti sta bila ustanovitelja prve fevdalne družine, vendar je bila ta družina leta 1268 iztrebljena med uporom Corrada iz Valvasona. Obala reke Tilment, ki teče v bližini mesta, je bila strateško preveč pomembna, da bi jo pustili brez nadzora, zato je patriarh za nadzor nad območjem imenoval Walterpertolda iz Spilimberga. Leta 1273 je izvedel obsežno obnovo zgradb ob reki, da bi zagotovil najboljšo obliko nadzora proti vdoru. Ta dela pa niso spremenila strukture mesta, ki ima v središču grad, okoli katerega so razporejene druge zgradbe. Ko je umrl Walterpertoldo in se je končala prva generacija Spilimbergov, se je med dvema resnično pomembnima družinama v tem območju, Zuccola in Cucagna, začel boj za nasledstvo pri nadzoru nad Valvasone. Leta 1292 je patriarh Raimondo della Torre podelil Simoneju di Cucagna pooblastilo za nadzor nad Valvasone in njegovo okolico, s čimer se je začela druga rodovna linija fevdalnih gospodarjev Valvasone.<ref name=storia>{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}</ref> V tistem obdobju je imel Valvasone vojaško strukturo, bil pa je tudi sedež tistih plemičev, ki so zgradili pravo vas, predhodnico današnjega mesta. Pred letom 1300 so se plemiči odločili zgraditi obzidje; to je bilo mogoče, ker so razdelili mestna zemljišča in jih nato dodelili obrtnikom in trgovcem. Pred dvižnim mostom je bila zgrajena javna loža. Medtem so pri Urnem stolpu (''Torre delle Ore'') izkopali vodnjak. Danes je te posegov težko najti zaradi novejših gradenj. V 50. letih 14. stoletja so se plemiči odločili, da bodo vas razširili: na ta način so ustvarili enega najlepših primerov srednjeveškega urbanizma v zahodni Furlaniji. Na severnem območju so zgradili majhno cerkev, posvečeno sv. Jakobu, zunaj obzidja pa je nastala majhna vas z lastno cerkvijo, posvečeno sv. Janezu in sv. Mariji.<ref name="storia" /> Približno desetletje je videz mesta ostal v bistvu nespremenjen, toda po padcu patriarha in prihodu [[Beneška republika|Benečanov]] struktura Valvasona ni bila več primerna za naraščajočo trgovino in promet na poti [[Portogruaro]]–[[Pušja vas]]. Zato si je Giacomo Giorgio iz Valvasona zaželel razširiti vas, hkrati pa obnoviti stare stavbe in cerkve. On je bil odgovoren za gradnjo stolnice (1449) v središču notranjega dela vasi. Zaradi tega sta bili drugi dve cerkvi opuščeni. Nova razdelitev zemljišč na manjše parcele je bila bolj stanovanjska kot prejšnji dve, in v tej razdelitvi je bila zgrajena nova majhna cerkev, posvečena svetnikoma Petru in Pavlu, ki sta bila priljubljena med prebivalstvom. Na koncu je bila obnovljena tudi bolnišnica, ki je delovala od leta 1335.<ref name="storia" /> Leta 1511 so prebivalci napadli grad, ki pa je bil prazen, in ga zažgali. V poznem 19. stoletju so bili, tako kot v mnogih drugih mestih v Furlaniji, obzidja porušena, vendar je srednjeveški duh še vedno nedotaknjen.<ref>[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it</ref> {{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone|upright]]}} == Znamenitosti == === Valvasone === *Grad Valvasone,<ref>[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/</ref> državni spomenik *Cerkev presv. Kristusovega telesa, stolnica === Arzene === *Župnijska cerkev sv. Mihaela nadangela, 1953 *Cerkev sv. Marjete, ok. 1000 === Druge znamenitosti === *Nova župnijska cerkev sv. Lovrenca mučenika, 1952 (San Lorenzo) *Stara župnijska cerkev Marije rožnovenske, 1200–1300. V cerkvi je slika »priklenjene hudičice«. Zgodovinarji menijo, da ima ta freska velik pomen v zgodovini kuge iz leta 1348, ki je prizadela vso Evropo. *Spomenik svetovnemu miru, Majaroff, 1983 *Cerkev v Majaroffu, 2008 *Mlin v Majaroffu<ref>[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/</ref> *Starodavna rimska pokopališče v Prasu di Sora (odkrito leta 1996). Sledi in najdbe iz rimske antike so bile odkrite tudi v Majaroffu. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2961 |1881|3195 |1901|3794 |1911|4772 |1921|5626 |1931|5006 |1936|4611 |1951|4750 |1961|4019 |1971|3685 |1981|3622 |1991|3444 |2001|3544 |2011|3967 |2021|3917 | source= Podatki iz Istata }} === Etnične skupine in priseljenci === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 464 tujcev, kar je 11,6 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}</ref> Največja skupnost tujcev prihaja iz [[Romunija|Romunije]], ki predstavlja 44,4 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Albanija]] in [[Ukrajina]].<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it</ref> ==Dogodki== *Zir dai Arboras: v noči na 5. januarja se prižge veliko število kresov ob [[Sveti trije kralji (praznik)|prazniku]] [[Sveti trije kralji (praznik)|svetih treh kraljev]] (epifanija), ob vsakem kresu pa se prepletajo glasba, [[Kuhanček|kuhančki]] in pecivo. *Praznovanje sv. Petra in Pavla: v juniju mesto počasti svoja dva zavetnika. *Srednji vek v Valvasonu (''Medioevo a Valvasone''): zgodovinska uprizoritev v drugem vikendu septembra.<ref>[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com</ref> == Znane osebnosti == *Tullio Avoledo *Harry Bertoia *Antonio Montico == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}} [[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] tujbm33blnd7u2spowe9zj1anqgystt 10 603906 6688880 6687157 2026-06-13T17:04:47Z Pinky sl 2932 |link=Klenovci|Leuciscidae 6688880 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Klenovci|Leuciscidae |parent=Cyprinoidei |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=6 March 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} kaqlryttvtn0c76qanhqx56o1qfy9kf 14 603908 6688866 6687165 2026-06-13T17:03:05Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Pravi pisanci]] na [[Kategorija:Klenovci]]: Imenovanje glede na vsebino v reviji Ribič (11/2020 str. 336-337) 6687165 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Krapovci]] 9ug6dyln2i5sjo8b9bhd9j72dgb9pl5 0 604027 6689065 6688689 2026-06-14T07:04:24Z Sporti 5955 /* Skupinski del */ pos. 6689065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=1 |loss_CAN=0 |gf_CAN=1 |ga_CAN=1 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=1 |loss_BIH=0 |gf_BIH=1 |ga_BIH=1 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=0 |gf_QAT=1 |ga_QAT=1 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=1 |ga_SUI=1 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=1 |ga_BRA=1 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=1 |ga_MAR=1 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=1 |gf_HAI=0 |ga_HAI=1 |status_HAI= |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=1 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, TUR, PAR <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_USA=1 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=4 |ga_USA=1 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=1 |gf_PAR=1 |ga_PAR=4 |status_PAR= |win_AUS=1 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=2 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=1 |gf_TUR=0 |ga_TUR=2 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] bgtrf7cacktaxh7fe44wwwnktn9urqt 0 604073 6688829 6688526 2026-06-13T15:58:30Z Erardo Galbi 166658 6688829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Sedegliano | official_name = Comune di Sedegliano / Comun di Sedean | native_name = {{native name|fur|Sedean}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|12|59|E|type:city(3,796)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Coderno, Gradisca, Grions, Rivis, San Lorenzo, Turrida | mayor_party = | mayor = Dino Giacomuzzi | area_footnotes = | area_total_km2 = 50,4 | population_footnotes = | population_total = 3697 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. sedeglianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = |istat=030109| saint = | day = | postal_code = 33039 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.sedegliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Sedegliano''' ({{langx|fur|Sedean}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 20 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 25 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.697 prebivalcev in površino 50,4 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Sedegliano meji z naslednjimi občinami: [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Coseano]] (''Cosean''), [[Flaibano]] (''Flaiban''), [[Mereto di Tomba]] (''Merêt di Tombe''), [[San Giorgio della Richinvelda]] (''San Zorç da la Richinvelde''), [[San Martino al Tagliamento]] (''San Martin dal Tiliment'') in [[Valvasone - Arzene]] (''Voleson Darzin''). == Znane osebnosti == * Massimo Donati, nogometaš * Plinio Clabassi, operni bas == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.sedegliano.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Sedegliano}} [[Kategorija:Sedegliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] h1lppg66jmy23e3f8lum6uu3foeay9z 0 604092 6688864 6688715 2026-06-13T16:50:07Z Marko3 1829 6688864 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten encim 5 alfa-dihidrokortizol, ki ga zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze| zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Sklici == {{sklici}} gfvx3vvjjh7qd3kd2nhflm6rv01oq6r 6688865 6688864 2026-06-13T16:52:12Z Marko3 1829 6688865 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten encim 5 alfa-dihidrokortizol, ki ga zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze| zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Sklici == {{sklici}} eqmy9xmtfrb3pm26oi51r21291m2ds7 6688888 6688865 2026-06-13T17:09:44Z Marko3 1829 /* Proizvodnja */ 6688888 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 8oubpywinsdftq3gcuv7x67uj6gqdob 6688991 6688888 2026-06-13T21:16:39Z Marko3 1829 6688991 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi zenico vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v Schlemmov kanal (kanal na stičišču roženice in beločnice, ki obdaja roženico.<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v episkleralne vene. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> == Sklici == {{sklici}} jmnyrkkklw7ntnz3z64oqmbq9i77m81 6688993 6688991 2026-06-13T21:20:05Z Marko3 1829 /* Drenaža */ 6688993 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> == Sklici == {{sklici}} edcv52fo87xteafmba4qq52h4zfe5zb 6688994 6688993 2026-06-13T21:24:25Z Marko3 1829 /* Drenaža */ 6688994 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Sklici == {{sklici}} mmiifo61jjfbvwtv2hzbmm5mltfbn08 6688995 6688994 2026-06-13T21:31:48Z Marko3 1829 6688995 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Klinični pomen == {{glavni|glavkom}} [[Glavkom]] je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja vidni živec, in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.<ref>{{cite web|url=http://www.emedicinehealth.com/understanding_glaucoma_medications/article_em.htm|title=Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects|website=www.emedicinehealth.com|access-date=3 December 2019}}</ref> Increased resistance to outflow of aqueous humour may occur due to an abnormal trabecular meshwork or due to obliteration of the meshwork resulting from injury or disease of the iris. However, increased interocular pressure is neither sufficient nor necessary for development of primary open angle glaucoma, although it is a major risk factor. Uncontrolled glaucoma typically leads to visual field loss and ultimately [[blindness]]. Uveoscleral outflow of aqueous humour can be increased with [[prostaglandin]] agonists, while trabecular outflow is increased by [[Muscarinic agonist|M3 agonists]]. Fluid production can be decreased by [[beta blocker]]s, [[Alpha-2 agonists|alpha2-agonists]], and [[carbonic anhydrase inhibitor]]s.<ref>{{Cite book|title=First aid for the USMLE Step 2 CS|last=Tao|first=Le|others=Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver.|isbn=9781259862441|edition= Sixth|location=New York|pages=505|oclc=1011506616|date=2017-11-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 1l0hgx1onm68r10gkww7ipl2bqfhi9a 6688997 6688995 2026-06-13T21:36:46Z Marko3 1829 /* Klinični pomen */ 6688997 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Klinični pomen == {{glavni|glavkom}} [[Glavkom]] je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja [[vidni živec]], in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.<ref>{{cite web|url=http://www.emedicinehealth.com/understanding_glaucoma_medications/article_em.htm|title=Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects|website=www.emedicinehealth.com|access-date=3 December 2019}}</ref> Povečan upor pri odtekanju prekatne vodke se lahko pojavi zaradi nenormalne trabekularne mreže ali zaradi obliteracije (zraščanja) mreže zaradi poškodbe ali bolezni šarenice. Vendar pa povečan znotrajočesni tlak ni niti zadosten niti potreben dejavnik za razvoj primarnega glavkoma odprtega zakotja, čeprav je pomemben dejavnik tveganja. Nenadzorovan glavkom običajno vodi do izgube vidnega polja in na koncu do [[Slepota|slepote]]. Uveoscleral outflow of aqueous humour can be increased with [[prostaglandin]] agonists, while trabecular outflow is increased by [[Muscarinic agonist|M3 agonists]]. Fluid production can be decreased by [[beta blocker]]s, [[Alpha-2 agonists|alpha2-agonists]], and [[carbonic anhydrase inhibitor]]s.<ref>{{Cite book|title=First aid for the USMLE Step 2 CS|last=Tao|first=Le|others=Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver.|isbn=9781259862441|edition= Sixth|location=New York|pages=505|oclc=1011506616|date=2017-11-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 1dd0gq0cndm75hms104x7hsdws1i032 6688999 6688997 2026-06-13T21:41:49Z Marko3 1829 /* Klinični pomen */ 6688999 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Klinični pomen == {{glavni|glavkom}} [[Glavkom]] je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja [[vidni živec]], in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.<ref>{{cite web|url=http://www.emedicinehealth.com/understanding_glaucoma_medications/article_em.htm|title=Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects|website=www.emedicinehealth.com|access-date=3 December 2019}}</ref> Povečan upor pri odtekanju prekatne vodke se lahko pojavi zaradi nenormalne trabekularne mreže ali zaradi obliteracije (zraščanja) mreže zaradi poškodbe ali bolezni šarenice. Vendar pa povečan znotrajočesni tlak ni niti zadosten niti potreben dejavnik za razvoj primarnega glavkoma odprtega zakotja, čeprav je pomemben dejavnik tveganja. Nenadzorovan glavkom običajno vodi do izgube vidnega polja in na koncu do [[Slepota|slepote]]. Uveoskleralna drenaža prekatne vodke se lahko poveča z agonisti prostaglandina, odtekanje prekatne vode skozi trabekularno mrežo pa z agonisti muskarinskih receptorjev M3. Proizvodnjo prekatne vodke lahko zmanjšajo [[beta bloker]]ji, [[agonisti alfa 2|agonisti alfa 2]] in [[zaviralec karbonske anhidraze| zaviralci karbonske anhidraze]].<ref>{{Cite book|title=First aid for the USMLE Step 2 CS|last=Tao|first=Le|others=Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver.|isbn=9781259862441|edition= Sixth|location=New York|pages=505|oclc=1011506616|date=2017-11-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} st3sduoo6sz4fb6equhmmmgf4j02814 6689000 6688999 2026-06-13T21:44:38Z Marko3 1829 /* Klinični pomen */ 6689000 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Klinični pomen == {{glavni|glavkom}} [[Glavkom]] je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja [[vidni živec]], in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.<ref>{{cite web|url=http://www.emedicinehealth.com/understanding_glaucoma_medications/article_em.htm|title=Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects|website=www.emedicinehealth.com|access-date=3 December 2019}}</ref> Povečan upor pri odtekanju prekatne vodke se lahko pojavi zaradi nenormalne trabekularne mreže ali zaradi obliteracije (zraščanja) mreže zaradi poškodbe ali bolezni šarenice. Vendar pa povečan znotrajočesni tlak ni niti zadosten niti potreben dejavnik za razvoj primarnega glavkoma odprtega zakotja, čeprav je pomemben dejavnik tveganja. Nenadzorovan glavkom običajno vodi do izgube vidnega polja in na koncu do [[Slepota|slepote]]. Uveoskleralna drenaža prekatne vodke se lahko poveča z agonisti prostaglandina, odtekanje prekatne vode skozi trabekularno mrežo pa z agonisti muskarinskih receptorjev M3. Proizvodnjo prekatne vodke lahko zmanjšajo [[betaadrenergični antagonist|betaadrenergični antagonisti]], [[agonisti alfa 2|agonisti alfa 2]] in [[zaviralec karbonske anhidraze| zaviralci karbonske anhidraze]].<ref>{{Cite book|title=First aid for the USMLE Step 2 CS|last=Tao|first=Le|others=Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver.|isbn=9781259862441|edition= Sixth|location=New York|pages=505|oclc=1011506616|date=2017-11-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 7v9elvfsggjxtlaj4gxie5v0n4ajy8o 6689001 6689000 2026-06-13T21:47:12Z Marko3 1829 /* Klinični pomen */ 6689001 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Klinični pomen == {{glavni|glavkom}} [[Glavkom]] je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja [[vidni živec]], in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.<ref>{{cite web|url=http://www.emedicinehealth.com/understanding_glaucoma_medications/article_em.htm|title=Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects|website=www.emedicinehealth.com|access-date=3 December 2019}}</ref> Povečan upor pri odtekanju prekatne vodke se lahko pojavi zaradi nenormalne trabekularne mreže ali zaradi obliteracije (zraščanja) mreže zaradi poškodbe ali bolezni šarenice. Vendar pa povečan znotrajočesni tlak ni niti zadosten niti potreben dejavnik za razvoj primarnega glavkoma odprtega zakotja, čeprav je pomemben dejavnik tveganja. Nenadzorovan glavkom običajno vodi do izgube vidnega polja in na koncu do [[Slepota|slepote]]. Uveoskleralna drenaža prekatne vodke se lahko poveča z agonisti prostaglandina, odtekanje prekatne vode skozi trabekularno mrežo pa z agonisti muskarinskih receptorjev M3. Proizvodnjo prekatne vodke lahko zmanjšajo [[betaadrenergični antagonist|betaadrenergični antagonisti]], [[agonist adrenergičnih receptorjev alfa 2|agonisti adrenergičnih receptorjev alfa 2]] in [[zaviralec karboanhidraze| zaviralci karboanhidraze]].<ref>{{Cite book|title=First aid for the USMLE Step 2 CS|last=Tao|first=Le|others=Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver.|isbn=9781259862441|edition= Sixth|location=New York|pages=505|oclc=1011506616|date=2017-11-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} p4b94lwn734orf58ixp80v4fj7976yz 6689002 6689001 2026-06-13T21:49:45Z Marko3 1829 6689002 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Proizvodnja == Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino [[Šarenica|šarenice]] in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (''[[pars plicata]]''). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo [[zaviralec 5-alfa reduktaze|zaviralci 5-alfa reduktaze]].<ref>{{Cite journal|last1=Weinstein|first1=B. I.|last2=Kandalaft|first2=N.|last3=Ritch|first3=R.|last4=Camras|first4=C. B.|last5=Morris|first5=D. J.|last6=Latif|first6=S. A.|last7=Vecsei|first7=P.|last8=Vittek|first8=J.|last9=Gordon|first9=G. G.|last10=Southren|first10=A. L.|title=5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro|journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science|volume=32|issue=7|pages=2130–35|year=1991|pmid=2055703}}</ref> == Drenaža == Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak. Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi [[Zenica|zenico]] vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v [[Schlemmov kanal]] (kanal na stičišču roženice in [[Beločnica|beločnice]]).<ref name="cornea">"eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from [[Encyclopædia Britannica Ultimate Reference Suite|Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD]] 2009</ref><ref>Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.</ref> Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v [[episkleralne vene]]. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.<ref name="cornea"/> Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke. == Klinični pomen == {{glavni|glavkom}} [[Glavkom]] je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja [[vidni živec]], in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.<ref>{{cite web|url=http://www.emedicinehealth.com/understanding_glaucoma_medications/article_em.htm|title=Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects|website=www.emedicinehealth.com|access-date=3 December 2019}}</ref> Povečan upor pri odtekanju prekatne vodke se lahko pojavi zaradi nenormalne trabekularne mreže ali zaradi obliteracije (zraščanja) mreže zaradi poškodbe ali bolezni šarenice. Vendar pa povečan znotrajočesni tlak ni niti zadosten niti potreben dejavnik za razvoj primarnega glavkoma odprtega zakotja, čeprav je pomemben dejavnik tveganja. Nenadzorovan glavkom običajno vodi do izgube vidnega polja in na koncu do [[Slepota|slepote]]. Uveoskleralna drenaža prekatne vodke se lahko poveča z agonisti prostaglandina, odtekanje prekatne vode skozi trabekularno mrežo pa z agonisti muskarinskih receptorjev M3. Proizvodnjo prekatne vodke lahko zmanjšajo [[betaadrenergični antagonist|betaadrenergični antagonisti]], [[agonist adrenergičnih receptorjev alfa 2|agonisti adrenergičnih receptorjev alfa 2]] in [[zaviralec karboanhidraze| zaviralci karboanhidraze]].<ref>{{Cite book|title=First aid for the USMLE Step 2 CS|last=Tao|first=Le|others=Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver.|isbn=9781259862441|edition= Sixth|location=New York|pages=505|oclc=1011506616|date=2017-11-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Telesne tekočine]] [[Kategorija:Anatomija očesa]] cl6ukalhwewu73rmgq449fx64cjoy66 0 604096 6688901 6688755 2026-06-13T17:46:58Z MaksiKavsek 244409 goldinar > florin 6688901 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | icon = | icon_width = | icon_alt = | name = Cerkev sv. Antona Padovanskega | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = 2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg | image_size = | alt = | caption = Cerkev s Kalvarijo leta 2019 | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Idrija]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = <!-- Can be substituted with 'religious order'--> | churchmanship = | membership = | attendance = | website = <!-- {{URL| example.com}} --> | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = [[Anton Padovanski]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | side altars = | events = | past bishop = | people = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = | heritage designation = nepremični spomenik lokalnega pomena | designated date = 9. januar 1998 | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | years built = | groundbreaking = 15. april 1678 | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 30 m | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = 21 m | height = 10,5 m | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = 3 | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = 1 | spire height = 26 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = [[župnija Idrija]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Idrija - Cerkev sv. Antona s Kalvarijo | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. januar 1998 | refšt=1-03690 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Antona Padovanskega''' je baročna [[podružnična cerkev]] na Rožnem griču&nbsp;(410&nbsp;m) nad [[Idrija|Idrijo]], posvečena sv. [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskemu]]. ==Zgodovina== Sv. Anton Padovanski je bil že od samih začetkov zavetnik idrijskih rudarjev in priprošnjik za varnost v [[rudnik Idrija|idrijskem rudniku živega srebra]]. Na mestu današnje cerkve je tod sprva stala njemu posvečeno znamenje, ki pa so ga rudarji kasneje prezidali v leseno kapelo. Ker so se rudarji na hribu radi priporočevali sv. Antonu, jim je tedanji rudniški upravitelj [[Kaspar baron Lichtenheimb]] uredil [[beneficij]] ter na lastne stroške sklenil postaviti cerkev. Vogelni kamen je 15. aprila 1678 blagoslovil tedanji goriški arhidiakon [[Janez Krstnik Križaj]]. Rudarji so pomagali pri gradnji, ki je se je zaključila kmalu zatem. ==Arhitektura== Cerkev ter vzhodneje Kalvarija s svojo lego na strmem hribu predstavljata dominanto v veduti vzhodnega predela Idrije, danes pa je cerkev priljubljena razgledna točka s pogledi na skoraj celotno mesto. Med cerkvijo in Kalvarijo stoji nekdanja mežnarija. Cerkev je pravilno orientirana, ima pravokotno ladjo in ravno zaključen prezbiterij, oboje pa je polkrožno obokano. Zvonik je bil prizidan leta 1805, stal je 1581 goldinarjev in 25 kron. V udaru strele je pogorel 21. januarja 1866, preostanek ostrešja zaradi visokega snega ni bil poškodovan. Sprva je zvonik imel tri zvonove mas 629, 378 in 200 kg, ki so jih ulili leta 1887, vendar so bili zaseženi tekom prve svetovne vojne. Za obnovo zvonenja po drugi svetovni vojni je zaslužen duhovnik [[Anton Lazar]]. Leta 1835 je bila obnovljena streha, leta 1881 je sledila celostna obnova objekta. Cerkev je bila poškodovana v [[potres v Zgornjem Posočju (1998)|potresu v Zgornjem Posočju leta 1998]] in je bila po letu 2008 na stroške države statično obnovljena, restavriran pa je bil tudi glavni oltar. Župnija Idrija je financirala obnovo notranjščine. Obnova se je zaključila leta 2013. === Notranja oprema === Notranjščina je v baročnem slogu, oprema je delo krajanov. Izvirni oltarji se niso ohranili. Sedanji veliki oltar je delo [[Luka Čeferin|Luke Čeferina]] iz leta 1837, istega leta pa je obnovil tudi stranska oltarja. Notranjost je bila nazadnje obnovljena leta 1904, ko se je med drugim vlil nov šamotni tlak. Orgle z enim manualom in desetimi registri je leta 1847 izdelal orgljar Peter Rojc. Kulturnozgodovinsko pomembna je tudi zakristijska omara iz leta 1756. Križev pot znotraj cerkve je bil blagoslovljen 21. januarja 1866. ==Bogoslužja== V cerkvi se mašuje le nekajkrat letno, navadno 17. januarja na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija na god sv. [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] ter 24. junija na god sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. Kot je praznovanje godov obeh sv. Antonov pogosto pri ostalih cerkvah s tema patrocinijema, se je tudi v Idriji praznično obeleževalo oba goda, od 23. maja 1707 dalje slovesneje. Cerkev je nekdaj veljala tudi za romarsko cerkev, saj so k njej romali ljudje iz širše regije: Cerknega, Škofje Loke, Vipave, Logatca, Vrhnike in Postojne, navadno za Antonov god. 13. junija so k cerkvi romali Črnovršci, 2. julija pa prebivalci Otaleža in Stare Oselice za priprošnjo za živino. Do [[Jožefinizem|jožefinskih reform]] leta 1780 se je v cerkvi maševalo s slavnostno procesijo na god sv. Jožefa 19. marca, sv. Petra in Pavla 29. junija, na septembrsko nedeljo Imena Marijinega ter na božič. Cerkev je bila tudi cilj rudarskih bratovščinskih procesij, te so potekale na velikonočni ponedeljek, god sv. Filipa in Jakoba 1. maja, na binkoštni ponedeljek, god sv. Ahacija 22. junija, sv. Janeza Krstnika ter sv. Barbare 4. decembra. Reforme so vse te procesije ukinile. == Kalvarija == Leta 1766 je bila nasproti cerkve postavljena Kalvarija, [[križev pot]], ki se konča z vrhnjo kapelo Jezusovega vstajenja. Kalvarijo so sezidali prebivalci, takratni stroški so znašali 335 goldinarjev in 19 kron. Tekom druge polovice 20. stoletja je bila večkrat vandalizirana in obnovljena z blagoslovom 1. maja 1979. Kalvarija je bila nazadnje obnovljena leta 2026, v kapelice so bile vgrajene nove likovne podobe idrijskega umetnika [[Nande Rupnik|Nandeta Rupnika]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Idrije|publisher=Bogataj|date=1993|location=Idrija|isbn=978-961-6035-00-2|first=Mihael|last=Arko|author-link=Mihael Arko}} {{pripis vira}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Idriji]] [[Kategorija:Župnija Idrija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1678]] [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] 0hm9njoebwa45a5gt21i1l6a8oskvi0 0 604098 6688770 2026-06-13T12:21:06Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: »'''Anuška Delić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] ter preiskovalna in podatkovna novinarka. Je ustanoviteljica in odgovorna urednica ''[[Oštro|Oštra]]'', centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, regionalna urednica za Balkan pri [[Organized Crime and Corruption Reporting Project|OCCRP]] in članica [[International Consortium of Investigative Journalists|Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev]] (ICIJ).<ref name="ostro-lj...« 6688770 wikitext text/x-wiki '''Anuška Delić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] ter preiskovalna in podatkovna novinarka. Je ustanoviteljica in odgovorna urednica ''[[Oštro|Oštra]]'', centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, regionalna urednica za Balkan pri [[Organized Crime and Corruption Reporting Project|OCCRP]] in članica [[International Consortium of Investigative Journalists|Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev]] (ICIJ).<ref name="ostro-ljudje" /><ref name="occrp-delic" /><ref name="icij-delic" /> == Kariera == Delić je več let delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer se je ukvarjala s preiskovalnim novinarstvom, podatkovnimi preiskavami, političnimi in varnostnimi temami ter dostopom do informacij javnega značaja.<ref name="dns-intervju-2018" /><ref name="icij-panama-2026" /> Leta 2018 je ustanovila ''[[Oštro]]'', neprofitni center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="ostro-ljudje" /><ref name="gijc-2025" /> Leta 2021 je Oštro vzpostavil sestrsko organizacijo na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s čimer je nastala dvodržavna preiskovalna novinarska organizacija, usmerjena v Slovenijo, Hrvaško in širšo regijo.<ref name="gijc-2025" /> == Preiskovalno novinarstvo == Delić je sodelovala pri več mednarodnih preiskovalnih projektih ICIJ, med drugim pri projektih ''Panama Papers'', ''Paradise Papers'', ''FinCEN Files'', ''Pandora Papers'', ''The Uber Files'', ''Implant Files'' in ''Shadow Diplomats''.<ref name="icij-delic" /> V projektu ''Panama Papers'' je kot novinarka ''Dela'' sodelovala pri pregledu slovenskega dela razkritih dokumentov.<ref name="icij-panama-2026" /> == Projekt Evroposlanci == Leta 2015 je začela projekt ''Evroposlanci'', v katerem so novinarji iz vseh 28 držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]] od [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] zahtevali podatke o porabi profesionalnih dodatkov evropskih poslancev.<ref name="icij-delic" /><ref name="mep-project" /> Zaradi dela pri projektu ''Evroposlanci'' jo je ''[[Politico Europe]]'' uvrstil med 28 osebnosti, ki naj bi v letu 2018 pomembno oblikovale evropsko politiko in javni prostor.<ref name="politico-28" /> == Kazenski postopek == Leta 2013 se je proti Delić začel kazenski postopek zaradi domnevne objave tajnih podatkov v člankih o povezavah med slovensko vejo neonacistične organizacije Blood & Honour in stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="gijn-neonacisti" /><ref name="reporter-2014" /> Aprila 2015 je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo obtožbo.<ref name="gijn-neonacisti" /> Primer je bil povezan z razpravo o varstvu novinarskih virov, objavi tajnih podatkov v javnem interesu in spremembi kazenske zakonodaje.<ref name="gijn-neonacisti" /> == Nagrade in priznanja == Leta 2016 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za sodelovanje pri projektu ''Panama Papers''.<ref name="dns-nagrajenci" /><ref name="dns-panama-2016" /> Leta 2017 jo je ''[[Politico Europe]]'' uvrstil na seznam ''POLITICO 28'' za leto 2018.<ref name="politico-28" /> == Sklici == <references> <ref name="ostro-ljudje">{{navedi splet |url=https://ostro.si/en/people/ |title=People |website=Oštro |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="icij-delic">{{navedi splet |url=https://www.icij.org/journalists/anuska-delic/ |title=Anuška Delić |website=International Consortium of Investigative Journalists |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="occrp-delic">{{navedi splet |url=https://www.occrp.org/en/staff/anuska-delic |title=Anuška Delić |website=Organized Crime and Corruption Reporting Project |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="gijc-2025">{{navedi splet |url=https://gijc2025.org/speakers/anuska_delic.283qthlj/ |title=Anuška Delić |website=Global Investigative Journalism Conference 2025 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-intervju-2018">{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/anuska-delic-mediji-naj-se-odlocijo-ali-bodo-mediji-ali-klikfehtarji/ |title=Anuška Delić: Mediji naj se odločijo, ali bodo mediji ali »klikfehtarji« |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=21. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="icij-panama-2026">{{navedi splet |url=https://www.icij.org/investigations/panama-papers/cracking-the-veil-of-secrecy-ten-years-of-the-panama-papers-part-2/ |title=Behind the veil of secrecy: Ten years of the Panama Papers, part 2 |website=International Consortium of Investigative Journalists |date=2. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="mep-project">{{navedi splet |url=https://www.ir-d.dk/the-meps-project/ |title=The MEPs Project |website=Investigative Reporting Denmark |date=25. september 2018 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="politico-28">{{navedi splet |url=https://www.politico.eu/list/politico-28-2018-ranking/ |title=POLITICO 28 Class of 2018 — The ranking |website=Politico Europe |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="gijn-neonacisti">{{navedi splet |url=https://gijn.org/stories/slovenia-how-a-neo-nazi-expose-almost-landed-a-journalist-in-jail/ |title=Slovenia: How a Neo-Nazi Exposé Almost Landed a Journalist in Jail |website=Global Investigative Journalism Network |date=22. februar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="reporter-2014">{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/delova-novinarka-anuska-delic-na-sodisce-zaradi-izdaje-tajnih-podatkov-438133 |title=Delova novinarka Anuška Delić na sodišče zaradi izdaje tajnih podatkov |website=Reporter |date=12. september 2014 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-nagrajenci">{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-panama-2016">{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/anuska-delic-panamapapers-vsak-novinar-mora-biti-tudi-preiskovalec/ |title=Anuška Delić, #PanamaPapers: Vsak novinar mora biti tudi preiskovalec |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=25. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> </references> 4j5ht4tp5mxy8cnfibkc84wq49012g0 6688852 6688770 2026-06-13T16:28:22Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]; +[[Kategorija:Slovenski novinarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688852 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Anuška Delić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] ter preiskovalna in podatkovna novinarka. Je ustanoviteljica in odgovorna urednica ''[[Oštro|Oštra]]'', centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, regionalna urednica za Balkan pri [[Organized Crime and Corruption Reporting Project|OCCRP]] in članica [[International Consortium of Investigative Journalists|Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev]] (ICIJ).<ref name="ostro-ljudje" /><ref name="occrp-delic" /><ref name="icij-delic" /> == Kariera == Delić je več let delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer se je ukvarjala s preiskovalnim novinarstvom, podatkovnimi preiskavami, političnimi in varnostnimi temami ter dostopom do informacij javnega značaja.<ref name="dns-intervju-2018" /><ref name="icij-panama-2026" /> Leta 2018 je ustanovila ''[[Oštro]]'', neprofitni center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="ostro-ljudje" /><ref name="gijc-2025" /> Leta 2021 je Oštro vzpostavil sestrsko organizacijo na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s čimer je nastala dvodržavna preiskovalna novinarska organizacija, usmerjena v Slovenijo, Hrvaško in širšo regijo.<ref name="gijc-2025" /> == Preiskovalno novinarstvo == Delić je sodelovala pri več mednarodnih preiskovalnih projektih ICIJ, med drugim pri projektih ''Panama Papers'', ''Paradise Papers'', ''FinCEN Files'', ''Pandora Papers'', ''The Uber Files'', ''Implant Files'' in ''Shadow Diplomats''.<ref name="icij-delic" /> V projektu ''Panama Papers'' je kot novinarka ''Dela'' sodelovala pri pregledu slovenskega dela razkritih dokumentov.<ref name="icij-panama-2026" /> == Projekt Evroposlanci == Leta 2015 je začela projekt ''Evroposlanci'', v katerem so novinarji iz vseh 28 držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]] od [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] zahtevali podatke o porabi profesionalnih dodatkov evropskih poslancev.<ref name="icij-delic" /><ref name="mep-project" /> Zaradi dela pri projektu ''Evroposlanci'' jo je ''[[Politico Europe]]'' uvrstil med 28 osebnosti, ki naj bi v letu 2018 pomembno oblikovale evropsko politiko in javni prostor.<ref name="politico-28" /> == Kazenski postopek == Leta 2013 se je proti Delić začel kazenski postopek zaradi domnevne objave tajnih podatkov v člankih o povezavah med slovensko vejo neonacistične organizacije Blood & Honour in stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="gijn-neonacisti" /><ref name="reporter-2014" /> Aprila 2015 je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo obtožbo.<ref name="gijn-neonacisti" /> Primer je bil povezan z razpravo o varstvu novinarskih virov, objavi tajnih podatkov v javnem interesu in spremembi kazenske zakonodaje.<ref name="gijn-neonacisti" /> == Nagrade in priznanja == Leta 2016 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za sodelovanje pri projektu ''Panama Papers''.<ref name="dns-nagrajenci" /><ref name="dns-panama-2016" /> Leta 2017 jo je ''[[Politico Europe]]'' uvrstil na seznam ''POLITICO 28'' za leto 2018.<ref name="politico-28" /> == Sklici == <references> <ref name="ostro-ljudje">{{navedi splet |url=https://ostro.si/en/people/ |title=People |website=Oštro |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="icij-delic">{{navedi splet |url=https://www.icij.org/journalists/anuska-delic/ |title=Anuška Delić |website=International Consortium of Investigative Journalists |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="occrp-delic">{{navedi splet |url=https://www.occrp.org/en/staff/anuska-delic |title=Anuška Delić |website=Organized Crime and Corruption Reporting Project |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="gijc-2025">{{navedi splet |url=https://gijc2025.org/speakers/anuska_delic.283qthlj/ |title=Anuška Delić |website=Global Investigative Journalism Conference 2025 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-intervju-2018">{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/anuska-delic-mediji-naj-se-odlocijo-ali-bodo-mediji-ali-klikfehtarji/ |title=Anuška Delić: Mediji naj se odločijo, ali bodo mediji ali »klikfehtarji« |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=21. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="icij-panama-2026">{{navedi splet |url=https://www.icij.org/investigations/panama-papers/cracking-the-veil-of-secrecy-ten-years-of-the-panama-papers-part-2/ |title=Behind the veil of secrecy: Ten years of the Panama Papers, part 2 |website=International Consortium of Investigative Journalists |date=2. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="mep-project">{{navedi splet |url=https://www.ir-d.dk/the-meps-project/ |title=The MEPs Project |website=Investigative Reporting Denmark |date=25. september 2018 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="politico-28">{{navedi splet |url=https://www.politico.eu/list/politico-28-2018-ranking/ |title=POLITICO 28 Class of 2018 — The ranking |website=Politico Europe |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="gijn-neonacisti">{{navedi splet |url=https://gijn.org/stories/slovenia-how-a-neo-nazi-expose-almost-landed-a-journalist-in-jail/ |title=Slovenia: How a Neo-Nazi Exposé Almost Landed a Journalist in Jail |website=Global Investigative Journalism Network |date=22. februar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="reporter-2014">{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/delova-novinarka-anuska-delic-na-sodisce-zaradi-izdaje-tajnih-podatkov-438133 |title=Delova novinarka Anuška Delić na sodišče zaradi izdaje tajnih podatkov |website=Reporter |date=12. september 2014 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-nagrajenci">{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-panama-2016">{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/anuska-delic-panamapapers-vsak-novinar-mora-biti-tudi-preiskovalec/ |title=Anuška Delić, #PanamaPapers: Vsak novinar mora biti tudi preiskovalec |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=25. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> </references> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Delić, Anuška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] o1lesxnqyrj4tnetvrr1azw73v2pqd8 0 604099 6688772 2026-06-13T12:28:03Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: »'''Peter Žerjavič''' je slovenski [[novinar]] in dopisnik časnika ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' iz [[Bruselj|Bruslja]]. Spremlja predvsem [[Evropska unija|Evropsko unijo]], evropske institucije, zunanjo politiko, širitev EU, evropsko varnostno politiko in odnose med državami članicami.<ref name="delo-avtor" /><ref name="metina-2017" /> Leta 2014 in 2021 je prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.<ref name="dns-nagrajenci" /> ==...« 6688772 wikitext text/x-wiki '''Peter Žerjavič''' je slovenski [[novinar]] in dopisnik časnika ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' iz [[Bruselj|Bruslja]]. Spremlja predvsem [[Evropska unija|Evropsko unijo]], evropske institucije, zunanjo politiko, širitev EU, evropsko varnostno politiko in odnose med državami članicami.<ref name="delo-avtor" /><ref name="metina-2017" /> Leta 2014 in 2021 je prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.<ref name="dns-nagrajenci" /> == Kariera == Žerjavič deluje pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' kot dopisnik iz [[Bruselj|Bruslja]].<ref name="delo-avtor" /><ref name="metina-2017" /> V prispevkih obravnava delo [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] ter politične, gospodarske in varnostne procese v Evropski uniji.<ref name="delo-avtor" /> Leta 2013 je za Delo pripravil video prispevek ''Svet na prepihu: Peter Žerjavič o širitvi EU'', posvečen širitvi Evropske unije in državam kandidatkam za članstvo.<ref name="delo-siritev-2013" /> Leta 2017 je sodeloval v podkastu Metine liste ''Sui generis'', v katerem je govoril o razmerah v Evropski uniji, [[Brexit|Brexitu]], populizmu in zastopanju slovenskih interesov v evropskih središčih odločanja.<ref name="metina-2017" /> == Nagrade == Leta 2014 je prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Isto nagrado je prejel tudi leta 2021.<ref name="dns-nagrajenci" /><ref name="delo-nagrada-2021" /> == Sklici == <references> <ref name="delo-avtor">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/peter-zerjavic |title=Avtor - Peter Žerjavič |website=Delo |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="metina-2017">{{navedi splet |url=https://metinalista.si/113-peter-zerjavic-delo-sui-generis/ |title=113: Peter Žerjavič (Delo) - Sui generis |website=Metina lista |date=27. maj 2017 |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-siritev-2013">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/svet-na-prepihu-peter-zerjavic-o-siritvi-eu.html |title=Svet na prepihu: Peter Žerjavič o širitvi EU |website=Delo |date=29. oktober 2013 |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-nagrajenci">{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-nagrada-2021">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-zerjavic-prejel-nagrado-za-izjemne-novinarske-dosezke |title=Peter Žerjavič prejel nagrado za izjemne novinarske dosežke |website=Delo |date=25. november 2021 |accessdate=13. junij 2026}}</ref> </references> h78bvxsatsul216scpfinv8pmd1xrdi 6688856 6688772 2026-06-13T16:33:30Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688856 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Peter Žerjavič''' je slovenski [[novinar]] in dopisnik časnika ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' iz [[Bruselj|Bruslja]]. Spremlja predvsem [[Evropska unija|Evropsko unijo]], evropske institucije, zunanjo politiko, širitev EU, evropsko varnostno politiko in odnose med državami članicami.<ref name="delo-avtor" /><ref name="metina-2017" /> Leta 2014 in 2021 je prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.<ref name="dns-nagrajenci" /> == Kariera == Žerjavič deluje pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' kot dopisnik iz [[Bruselj|Bruslja]].<ref name="delo-avtor" /><ref name="metina-2017" /> V prispevkih obravnava delo [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] ter politične, gospodarske in varnostne procese v Evropski uniji.<ref name="delo-avtor" /> Leta 2013 je za Delo pripravil video prispevek ''Svet na prepihu: Peter Žerjavič o širitvi EU'', posvečen širitvi Evropske unije in državam kandidatkam za članstvo.<ref name="delo-siritev-2013" /> Leta 2017 je sodeloval v podkastu Metine liste ''Sui generis'', v katerem je govoril o razmerah v Evropski uniji, [[Brexit|Brexitu]], populizmu in zastopanju slovenskih interesov v evropskih središčih odločanja.<ref name="metina-2017" /> == Nagrade == Leta 2014 je prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Isto nagrado je prejel tudi leta 2021.<ref name="dns-nagrajenci" /><ref name="delo-nagrada-2021" /> == Sklici == <references> <ref name="delo-avtor">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/peter-zerjavic |title=Avtor - Peter Žerjavič |website=Delo |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="metina-2017">{{navedi splet |url=https://metinalista.si/113-peter-zerjavic-delo-sui-generis/ |title=113: Peter Žerjavič (Delo) - Sui generis |website=Metina lista |date=27. maj 2017 |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-siritev-2013">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/svet-na-prepihu-peter-zerjavic-o-siritvi-eu.html |title=Svet na prepihu: Peter Žerjavič o širitvi EU |website=Delo |date=29. oktober 2013 |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-nagrajenci">{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=13. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-nagrada-2021">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-zerjavic-prejel-nagrado-za-izjemne-novinarske-dosezke |title=Peter Žerjavič prejel nagrado za izjemne novinarske dosežke |website=Delo |date=25. november 2021 |accessdate=13. junij 2026}}</ref> </references> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerjavič, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 5hggd9uwlxh8oz4sf9ijh7os1kyn57d 0 604100 6688786 2026-06-13T14:29:58Z Mlakopet 198850 začetek 6688786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Mihael Zupančič|office2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje<br>Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Andreja Kokalj]]|premier2=[[Janez Janša]]|party=[[Demokrati]]|birth_date=19. marec 1973|birth_place=Ljubljana|image=Mihael_Zupančič_ministrski_portret_(cropped).jpg|alma_mater=[[Univerza Sorbonne]]}} '''Mihael Zupančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[diplomat]] in [[politik]]; * [[19. marec]] [[1973]], [[Ljubljana]]. Zupančič je univerzitetni diplomirani pravnik in dolgoletni diplomat. Opravljal je več funkcij na ministrstvu za zunanje zadeve in stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Kot veleposlanik je služboval v Romuniji in na Danskem. Leta 2026 je vstopil v politiko in postal minister za pravosodje Republike Slovenije. == Izobraževanje == Rodil se je v Ljubljani, obiskoval je Osnovno šolo Duplica. Leta 1997 diplomiral na pravni fakulteti [[Univerza Sorbonne|Univerze Sorbonne]] v [[Pariz|Parizu]], leto dni pozneje pa magistriral s področja mednarodne uprave (Master DESS Administration Internationale).<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Zupančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o-ministrstvu/mihael-zupancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Diplomacija == Leta 1999 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in tam v 27 letih služboval na različnih področjih. Sprva je deloval v Sektorju za mednarodno pravo, od leta 2003 do 2010 pa na misiji Republike Slovenije pri Evropski uniji, ki se je nato preoblikovala v [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji]]. Pri tem je bil del delovne skupine, ki je pripravljala Pogodbo o ustavi za Evropo, bil pa je tudi koordinator za zadeve s področja [[Odbor stalnih predstavnikov|Coreper Il]]. Leta 2010 se je vrnil na ministrstvo v Ljubljano in za pet let prevzel vodenje Sektorja za mednarodno pravo. Leta 2015 ko je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|veleposlanika]] [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Republike Slovenije v Bukarešti]], nato pa se za kratek čas kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vrnil na sektor za mednarodno pravo, marca 2020 pa prevzel vodenje kabineta zunanjega ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Septembra 2022 je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanika Republike Slovenije na Danskem]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev Slovenije na Danskem in v Latviji v luči novih letalskih povezav|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/27395-predstavitev-slovenije-na-danskem-in-v-latviji-v-luci-novih-letalskih-povezav|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=STO}}</ref> Tam je služboval do vstopa v politiko. == Politka == Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v okraju Domžale 1 kandidiral na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]. Za čas kampanje je imel veleposlanik neplačan dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Bo minister hkrati tudi veleposlanik?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-minister-hkrati-tudi-veleposlanik/|website=N1|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Za poslanca ni bil izvoljen, je bil pa 4. junija 2026 potrjen na položaj ministra za pravosodje v [[16. vlada Republike Slovenije|16. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič s podporo odbora DZ|url=https://vecer.com/slovenija/kandidat-za-ministra-za-pravosodje-mihael-zupancic-s-podporo-odbora-dz-10416794|website=Večer|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Zasebno == Poročen je z Andreo Zupančič. Je ljubitelj starodobnikov [[Renault 4]]. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Zupančič, Mihael]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|Zupančič, Mihael]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Zupančič, Mihael]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Zupančič, Mihael]] o0c9r9ndu3ufgb0lc1kmy7lvc0w8rbp 6688794 6688786 2026-06-13T14:38:10Z A09 188929 /* Politka */ vir tega ne navaja 6688794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Mihael Zupančič|office2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje<br>Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Andreja Kokalj]]|premier2=[[Janez Janša]]|party=[[Demokrati]]|birth_date=19. marec 1973|birth_place=Ljubljana|image=Mihael_Zupančič_ministrski_portret_(cropped).jpg|alma_mater=[[Univerza Sorbonne]]}} '''Mihael Zupančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[diplomat]] in [[politik]]; * [[19. marec]] [[1973]], [[Ljubljana]]. Zupančič je univerzitetni diplomirani pravnik in dolgoletni diplomat. Opravljal je več funkcij na ministrstvu za zunanje zadeve in stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Kot veleposlanik je služboval v Romuniji in na Danskem. Leta 2026 je vstopil v politiko in postal minister za pravosodje Republike Slovenije. == Izobraževanje == Rodil se je v Ljubljani, obiskoval je Osnovno šolo Duplica. Leta 1997 diplomiral na pravni fakulteti [[Univerza Sorbonne|Univerze Sorbonne]] v [[Pariz|Parizu]], leto dni pozneje pa magistriral s področja mednarodne uprave (Master DESS Administration Internationale).<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Zupančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o-ministrstvu/mihael-zupancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Diplomacija == Leta 1999 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in tam v 27 letih služboval na različnih področjih. Sprva je deloval v Sektorju za mednarodno pravo, od leta 2003 do 2010 pa na misiji Republike Slovenije pri Evropski uniji, ki se je nato preoblikovala v [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji]]. Pri tem je bil del delovne skupine, ki je pripravljala Pogodbo o ustavi za Evropo, bil pa je tudi koordinator za zadeve s področja [[Odbor stalnih predstavnikov|Coreper Il]]. Leta 2010 se je vrnil na ministrstvo v Ljubljano in za pet let prevzel vodenje Sektorja za mednarodno pravo. Leta 2015 ko je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|veleposlanika]] [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Republike Slovenije v Bukarešti]], nato pa se za kratek čas kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vrnil na sektor za mednarodno pravo, marca 2020 pa prevzel vodenje kabineta zunanjega ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Septembra 2022 je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanika Republike Slovenije na Danskem]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev Slovenije na Danskem in v Latviji v luči novih letalskih povezav|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/27395-predstavitev-slovenije-na-danskem-in-v-latviji-v-luci-novih-letalskih-povezav|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=STO}}</ref> Tam je služboval do vstopa v politiko. == Politka == Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v okraju Domžale 1 kandidiral na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo minister hkrati tudi veleposlanik?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-minister-hkrati-tudi-veleposlanik/|website=N1|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Za poslanca ni bil izvoljen, je bil pa 4. junija 2026 potrjen na položaj ministra za pravosodje v [[16. vlada Republike Slovenije|16. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič s podporo odbora DZ|url=https://vecer.com/slovenija/kandidat-za-ministra-za-pravosodje-mihael-zupancic-s-podporo-odbora-dz-10416794|website=Večer|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Zasebno == Poročen je z Andreo Zupančič. Je ljubitelj starodobnikov [[Renault 4]]. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Zupančič, Mihael]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|Zupančič, Mihael]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Zupančič, Mihael]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Zupančič, Mihael]] fvq3o042hvq6ju33ihrss183db9lhfu 6688859 6688794 2026-06-13T16:38:32Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Danskem]]; +[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Mihael Zupančič|office2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje<br>Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Andreja Kokalj]]|premier2=[[Janez Janša]]|party=[[Demokrati]]|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|image=Mihael_Zupančič_ministrski_portret_(cropped).jpg|alma_mater=[[Univerza Sorbonne]]}} '''Mihael Zupančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[diplomat]] in [[politik]]; * [[19. marec]] [[1973]], [[Ljubljana]]. Zupančič je univerzitetni diplomirani pravnik in dolgoletni diplomat. Opravljal je več funkcij na ministrstvu za zunanje zadeve in stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Kot veleposlanik je služboval v Romuniji in na Danskem. Leta 2026 je vstopil v politiko in postal minister za pravosodje Republike Slovenije. == Izobraževanje == Rodil se je v Ljubljani, obiskoval je Osnovno šolo Duplica. Leta 1997 diplomiral na pravni fakulteti [[Univerza Sorbonne|Univerze Sorbonne]] v [[Pariz|Parizu]], leto dni pozneje pa magistriral s področja mednarodne uprave (Master DESS Administration Internationale).<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Zupančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o-ministrstvu/mihael-zupancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Diplomacija == Leta 1999 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in tam v 27 letih služboval na različnih področjih. Sprva je deloval v Sektorju za mednarodno pravo, od leta 2003 do 2010 pa na misiji Republike Slovenije pri Evropski uniji, ki se je nato preoblikovala v [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji]]. Pri tem je bil del delovne skupine, ki je pripravljala Pogodbo o ustavi za Evropo, bil pa je tudi koordinator za zadeve s področja [[Odbor stalnih predstavnikov|Coreper Il]]. Leta 2010 se je vrnil na ministrstvo v Ljubljano in za pet let prevzel vodenje Sektorja za mednarodno pravo. Leta 2015 ko je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|veleposlanika]] [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Republike Slovenije v Bukarešti]], nato pa se za kratek čas kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vrnil na sektor za mednarodno pravo, marca 2020 pa prevzel vodenje kabineta zunanjega ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Septembra 2022 je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanika Republike Slovenije na Danskem]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev Slovenije na Danskem in v Latviji v luči novih letalskih povezav|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/27395-predstavitev-slovenije-na-danskem-in-v-latviji-v-luci-novih-letalskih-povezav|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=STO}}</ref> Tam je služboval do vstopa v politiko. == Politika == Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v okraju Domžale 1 kandidiral na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo minister hkrati tudi veleposlanik?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-minister-hkrati-tudi-veleposlanik/|website=N1|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Za poslanca ni bil izvoljen, je bil pa 4. junija 2026 potrjen na položaj ministra za pravosodje v [[16. vlada Republike Slovenije|16. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič s podporo odbora DZ|url=https://vecer.com/slovenija/kandidat-za-ministra-za-pravosodje-mihael-zupancic-s-podporo-odbora-dz-10416794|website=Večer|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Zasebno == Poročen je z Andreo Zupančič. Je ljubitelj starodobnikov [[Renault 4]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupančič, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Danskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] evxgtltjk8dbjgtb7cdd7a4ybmxcdq1 6688860 6688859 2026-06-13T16:38:48Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Člani Demokratov. Anžeta Logarja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Mihael Zupančič|office2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje<br>Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Andreja Kokalj]]|premier2=[[Janez Janša]]|party=[[Demokrati]]|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|image=Mihael_Zupančič_ministrski_portret_(cropped).jpg|alma_mater=[[Univerza Sorbonne]]}} '''Mihael Zupančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[diplomat]] in [[politik]]; * [[19. marec]] [[1973]], [[Ljubljana]]. Zupančič je univerzitetni diplomirani pravnik in dolgoletni diplomat. Opravljal je več funkcij na ministrstvu za zunanje zadeve in stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Kot veleposlanik je služboval v Romuniji in na Danskem. Leta 2026 je vstopil v politiko in postal minister za pravosodje Republike Slovenije. == Izobraževanje == Rodil se je v Ljubljani, obiskoval je Osnovno šolo Duplica. Leta 1997 diplomiral na pravni fakulteti [[Univerza Sorbonne|Univerze Sorbonne]] v [[Pariz|Parizu]], leto dni pozneje pa magistriral s področja mednarodne uprave (Master DESS Administration Internationale).<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Zupančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o-ministrstvu/mihael-zupancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Diplomacija == Leta 1999 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in tam v 27 letih služboval na različnih področjih. Sprva je deloval v Sektorju za mednarodno pravo, od leta 2003 do 2010 pa na misiji Republike Slovenije pri Evropski uniji, ki se je nato preoblikovala v [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji]]. Pri tem je bil del delovne skupine, ki je pripravljala Pogodbo o ustavi za Evropo, bil pa je tudi koordinator za zadeve s področja [[Odbor stalnih predstavnikov|Coreper Il]]. Leta 2010 se je vrnil na ministrstvo v Ljubljano in za pet let prevzel vodenje Sektorja za mednarodno pravo. Leta 2015 ko je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|veleposlanika]] [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Republike Slovenije v Bukarešti]], nato pa se za kratek čas kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vrnil na sektor za mednarodno pravo, marca 2020 pa prevzel vodenje kabineta zunanjega ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Septembra 2022 je bil imenovan za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanika Republike Slovenije na Danskem]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev Slovenije na Danskem in v Latviji v luči novih letalskih povezav|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/27395-predstavitev-slovenije-na-danskem-in-v-latviji-v-luci-novih-letalskih-povezav|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=STO}}</ref> Tam je služboval do vstopa v politiko. == Politika == Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v okraju Domžale 1 kandidiral na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo minister hkrati tudi veleposlanik?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-minister-hkrati-tudi-veleposlanik/|website=N1|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Za poslanca ni bil izvoljen, je bil pa 4. junija 2026 potrjen na položaj ministra za pravosodje v [[16. vlada Republike Slovenije|16. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič s podporo odbora DZ|url=https://vecer.com/slovenija/kandidat-za-ministra-za-pravosodje-mihael-zupancic-s-podporo-odbora-dz-10416794|website=Večer|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Zasebno == Poročen je z Andreo Zupančič. Je ljubitelj starodobnikov [[Renault 4]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupančič, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Danskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] [[Kategorija:Člani Demokratov. Anžeta Logarja]] 709a9s6hpnu1febhkuv9alzbj1c94wv 0 604101 6688802 2026-06-13T15:20:40Z GoznikarT 177331 Ustvaril sem stran 6688802 wikitext text/x-wiki {{Infobox oseba | ime = Dušan Konda | slika = | opis_slike = | rojstvo = {{rojstvo in starost|1963|||2026|5|31}} | rojstni kraj = [[Celje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | smrt = {{datum smrti in starost|31|5|2026|1963}} | kraj smrti = [[Celje]], [[Slovenija]] | zakonec = Jelena Konda | otroci = 2 | poklic = športni delavec, prostovoljec | znan_po = predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] in razvoj celjske [[Špica (Celje)|Špice]] }} '''Dušan Konda''' (1963 – 31. maj 2026) je bil slovenski športni delavec, dolgoletni prostovoljec in predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]]. Bil je ena najbolj prepoznavnih osebnosti v Celju in je bil pogosto imenovan »oče celjske Špice«. == Življenje in delo == Konda se je rodil leta 1963 v Celju. S celjsko [[Špica (Celje)|Špico]] je bil povezan že od leta 1978. Leta 1985 je postal vodja sekcije kajakašev v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje. Leta 1995 se je društvo preimenovalo v '''Kajak kanu klub Nivo Celje'''. Konda je postal njegov predsednik in to funkcijo opravljal do smrti leta 2026. Pod njegovim vodstvom se je Špica razvila v eno najbolj priljubljenih točk v Celju. Vodil je obnovo po požaru leta 2006 in gradnjo sodobnega kajakaškega centra (odprt 2011). V zadnjih letih je vodil projekt gradnje kajakaškega hostla na Špici. Bil je tudi član predsedstva [[Kajakaška zveza Slovenije|Kajakaške zveze Slovenije]]. == Nagrade in priznanja == * '''Srebrni celjski grb''' (2012) * '''Plaketa Državnega sveta Republike Slovenije''' * '''Srebrna plaketa Kajakaške zveze Slovenije''' * '''Naj Celjan 2024''' == Zapuščina == Konda je veljal za enega najbolj predanih prostovoljcev v celjskem športu in je bil pogosto označen za srce celjske Špice. == Viri == * Mestna občina Celje * Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje * Članki: Delo, Dnevnik, 24ur, Svet24, Novi tednik (2026) == Zunanje povezave == * [https://www.kkk-nivo.com/ Kajak kanu klub Nivo Celje] [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Prostovoljci]] hkoh453gnuf8spqf35jraqtudx0pj70 6688805 6688802 2026-06-13T15:26:10Z GoznikarT 177331 6688805 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dušan Konda | image = | caption = | office = Predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] | term_start = 1995 | term_end = 31. maj 2026 | office2 = Vodja sekcije kajakašev v Društvu za šport na vodi Nivo Celje | term_start2 = 1985 | term_end2 = 1995 | birth_name = Dušan Konda | birth_date = {{rojstvo in starost|1963|||2026|5|31}} | birth_place = [[Celje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | death_date = {{datum smrti in starost|31|5|2026|1963}} | death_place = [[Celje]], [[Slovenija]] | spouse = {{unbulleted list | {{marriage|Jelena Konda}}}} | children = 2 | occupation = športni delavec, prostovoljec, predsednik športnega društva }} '''Dušan Konda''' (1963 – 31. maj 2026) je bil slovenski športni delavec in dolgoletni prostovoljec, najbolj znan kot predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] in kot ključna oseba pri razvoju celjske [[Špica (Celje)|Špice]]. Bil je eden najbolj prepoznavnih Celjanov zadnjih desetletij in je bil pogosto imenovan »oče celjske Špice«. == Življenje in delo == Konda se je rodil leta 1963 v Celju. S celjsko Špico je bil povezan že od leta 1978. Leta 1985 je postal vodja sekcije kajakašev v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje. Ko so druge sekcije društva prenehale z delom, se je društvo leta 1995 preimenovalo v Kajak kanu klub Nivo Celje, Konda pa je postal njegov predsednik. Funkcijo predsednika je opravljal neprekinjeno do svoje smrti leta 2026. Pod njegovim vodstvom se je Špica iz skromnega športnega prostora razvila v eno najbolj priljubljenih točk v Celju. Vodil je obnovo kluba po požaru čolnarne leta 2006 ter gradnjo sodobnega kajakaškega centra, ki je bil odprt leta 2011. V zadnjih letih je vodil projekt gradnje kajakaškega hostla na Špici. Bil je tudi član predsedstva [[Kajakaška zveza Slovenije|Kajakaške zveze Slovenije]]. == Nagrade in priznanja == * Srebrni celjski grb (2012) * Plaketa Državnega sveta Republike Slovenije za prostovoljno delo v športu * Srebrna plaketa Kajakaške zveze Slovenije * Naj Celjan 2024 == Zapuščina == Konda je veljal za enega najbolj predanih prostovoljcev v celjskem športu. Veliko Celjanov ga je označilo za srce in gonilno silo razvoja celjske Špice ter pomembnega sooblikovalca športnega in družabnega življenja v mestu. Celjski župan Matija Kovač je ob njegovi smrti med drugim zapisal, da je bil »velik človek, Celjan, ki je navdihoval in premikal meje možnega«. == Viri == * Mestna občina Celje * Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje (kkk-nivo.com) * Članki v časopisih Delo, Dnevnik, 24ur in Svet24 (maj–junij 2026) == Zunanje povezave == * [https://www.kkk-nivo.com/ Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje] {{DEFAULTSORT:Konda, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Prostovoljci]] [[Kategorija:Predsedniki športnih društev]] l2ktz3pywkcvkxiv6syh4pqkt0d7yu5 6688807 6688805 2026-06-13T15:38:02Z GoznikarT 177331 6688807 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dušan Konda | image = | caption = | office = Predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] | term_start = 1995 | term_end = 31. maj 2026 | office2 = Vodja sekcije kajakašev v Društvu za šport na vodi Nivo Celje | term_start2 = 1985 | term_end2 = 1995 | birth_name = Dušan Konda | birth_date = 1963 | birth_place = [[Celje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | death_date = 31. maj 2026 | death_place = [[Celje]], [[Slovenija]] | spouse = Jelena Konda | children = 2 | occupation = športni delavec, prostovoljec, predsednik športnega društva }} '''Dušan Konda''' (1963–2026) je bil slovenski športni delavec in dolgoletni prostovoljec, najbolj znan kot predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] in kot ključna oseba pri razvoju celjske [[Špica (Celje)|Špice]]. Bil je eden najbolj prepoznavnih Celjanov zadnjih desetletij in je bil pogosto imenovan »oče celjske Špice«. == Življenje in delo == Konda se je rodil leta 1963 v Celju. S celjsko Špico je bil povezan že od leta 1978. Leta 1985 je postal vodja sekcije kajakašev v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje. Ko so druge sekcije društva prenehale z delom, se je društvo leta 1995 preimenovalo v Kajak kanu klub Nivo Celje, Konda pa je postal njegov predsednik. Funkcijo predsednika je opravljal neprekinjeno do smrti leta 2026. Pod njegovim vodstvom se je Špica iz skromnega športnega prostora razvila v eno najbolj priljubljenih točk v Celju. Vodil je obnovo kluba po požaru čolnarne leta 2006 ter gradnjo sodobnega kajakaškega centra, ki je bil odprt leta 2011. V zadnjih letih je vodil projekt gradnje kajakaškega hostla na Špici. Bil je tudi član predsedstva [[Kajakaška zveza Slovenije|Kajakaške zveze Slovenije]]. == Nagrade in priznanja == * Srebrni celjski grb, 2012 * Plaketa Državnega sveta Republike Slovenije za prostovoljno delo v športu * Srebrna plaketa Kajakaške zveze Slovenije * Naj Celjan 2024 == Zapuščina == Konda je veljal za enega najbolj predanih prostovoljcev v celjskem športu. Veliko Celjanov ga je označilo za srce in gonilno silo razvoja celjske Špice ter pomembnega sooblikovalca športnega in družabnega življenja v mestu. Celjski župan Matija Kovač je ob njegovi smrti zapisal, da je bil »velik človek, Celjan, ki je navdihoval in premikal meje možnega«. == Viri == * Mestna občina Celje * Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje * Članki v časopisih ''Delo'', ''Dnevnik'', ''24ur'' in ''Svet24'', maj–junij 2026 == Zunanje povezave == * [https://www.kkk-nivo.com/ Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje] {{DEFAULTSORT:Konda, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Celjani]] 9bjdn9w63wfh5hoiqf0x4mk7dps0jqu 6688811 6688807 2026-06-13T15:46:30Z GoznikarT 177331 6688811 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dušan Konda | image = Dusan_Konda.jpg | caption = Dušan Konda | office = Predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] | term_start = 1995 | term_end = 31. maj 2026 | office2 = Vodja sekcije kajakašev v Društvu za šport na vodi Nivo Celje | term_start2 = 1985 | term_end2 = 1995 | birth_name = Dušan Konda | birth_date = 1963 | birth_place = [[Celje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | death_date = 31. maj 2026 | death_place = [[Celje]], [[Slovenija]] | spouse = Jelena Konda | children = 2 | occupation = športni delavec, prostovoljec, predsednik športnega društva }} '''Dušan Konda''' (1963–2026) je bil slovenski športni delavec in dolgoletni prostovoljec, najbolj znan kot predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] in kot ključna oseba pri razvoju celjske [[Špica (Celje)|Špice]]. Bil je eden najbolj prepoznavnih Celjanov zadnjih desetletij in je bil pogosto imenovan »oče celjske Špice«. == Življenje in delo == Konda se je rodil leta 1963 v Celju. S celjsko Špico je bil povezan že od leta 1978. Leta 1985 je postal vodja sekcije kajakašev v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje. Ko so druge sekcije društva prenehale z delom, se je društvo leta 1995 preimenovalo v Kajak kanu klub Nivo Celje, Konda pa je postal njegov predsednik. Funkcijo predsednika je opravljal neprekinjeno do smrti leta 2026. Pod njegovim vodstvom se je Špica iz skromnega športnega prostora razvila v eno najbolj priljubljenih točk v Celju. Vodil je obnovo kluba po požaru čolnarne leta 2006 ter gradnjo sodobnega kajakaškega centra, ki je bil odprt leta 2011. V zadnjih letih je vodil projekt gradnje kajakaškega hostla na Špici. Bil je tudi član predsedstva [[Kajakaška zveza Slovenije|Kajakaške zveze Slovenije]]. == Nagrade in priznanja == * Srebrni celjski grb, 2012 * Plaketa Državnega sveta Republike Slovenije za prostovoljno delo v športu * Srebrna plaketa Kajakaške zveze Slovenije * Naj Celjan 2024 == Zapuščina == Konda je veljal za enega najbolj predanih prostovoljcev v celjskem športu. Veliko Celjanov ga je označilo za srce in gonilno silo razvoja celjske Špice ter pomembnega sooblikovalca športnega in družabnega življenja v mestu. Celjski župan Matija Kovač je ob njegovi smrti zapisal, da je bil »velik človek, Celjan, ki je navdihoval in premikal meje možnega«. == Viri == * Mestna občina Celje * Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje * Članki v časopisih ''Delo'', ''Dnevnik'', ''24ur'' in ''Svet24'', maj–junij 2026 == Zunanje povezave == * [https://www.kkk-nivo.com/ Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje] {{DEFAULTSORT:Konda, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Celjani]] 6ngyyzn5kqpvk9rmgk39er6lcrx28nm 6688832 6688811 2026-06-13T15:59:29Z GoznikarT 177331 dodajanje vira županove izjave 6688832 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dušan Konda | image = Dusan_Konda.jpg | caption = Dušan Konda | office = Predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] | term_start = 1995 | term_end = 31. maj 2026 | office2 = Vodja sekcije kajakašev v Društvu za šport na vodi Nivo Celje | term_start2 = 1985 | term_end2 = 1995 | birth_name = Dušan Konda | birth_date = 1963 | birth_place = [[Celje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | death_date = 31. maj 2026 | death_place = [[Celje]], [[Slovenija]] | spouse = Jelena Konda | children = 2 | occupation = športni delavec, prostovoljec, predsednik športnega društva }} '''Dušan Konda''' (1963–2026) je bil slovenski športni delavec in dolgoletni prostovoljec, najbolj znan kot predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] in kot ključna oseba pri razvoju celjske [[Špica (Celje)|Špice]]. Bil je eden najbolj prepoznavnih Celjanov zadnjih desetletij in je bil pogosto imenovan »oče celjske Špice«. == Življenje in delo == Konda se je rodil leta 1963 v Celju. S celjsko Špico je bil povezan že od leta 1978. Leta 1985 je postal vodja sekcije kajakašev v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje. Ko so druge sekcije društva prenehale z delom, se je društvo leta 1995 preimenovalo v Kajak kanu klub Nivo Celje, Konda pa je postal njegov predsednik. Funkcijo predsednika je opravljal neprekinjeno do smrti leta 2026. Pod njegovim vodstvom se je Špica iz skromnega športnega prostora razvila v eno najbolj priljubljenih točk v Celju. Vodil je obnovo kluba po požaru čolnarne leta 2006 ter gradnjo sodobnega kajakaškega centra, ki je bil odprt leta 2011. V zadnjih letih je vodil projekt gradnje kajakaškega hostla na Špici. Bil je tudi član predsedstva [[Kajakaška zveza Slovenije|Kajakaške zveze Slovenije]]. == Nagrade in priznanja == * Srebrni celjski grb, 2012 * Plaketa Državnega sveta Republike Slovenije za prostovoljno delo v športu * Srebrna plaketa Kajakaške zveze Slovenije * Naj Celjan 2024 == Zapuščina == Konda je veljal za enega najbolj predanih prostovoljcev v celjskem športu. Veliko Celjanov ga je označilo za srce in gonilno silo razvoja celjske Špice ter pomembnega sooblikovalca športnega in družabnega življenja v mestu. Celjski župan Matija Kovač je ob njegovi smrti zapisal, da je bil »velik človek, Celjan, ki je navdihoval, premikal meje možnega in iz dneva v dan sledil svojim sanjam«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.facebook.com/matijakovac2022/photos/tako-umirajo-sanje-poslovil-se-je-du%C5%A1an-konda-velik-%C4%8Dlovek-celjan-ki-je-navdihov/966196749537775/ |title=Tako umirajo sanje. Poslovil se je Dušan Konda ... |publisher=Facebook – Matija Kovač |date=31. maj 2026 |access-date=13. junij 2026 }}</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Mestna občina Celje * Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje * Članki v časopisih ''Delo'', ''Dnevnik'', ''24ur'' in ''Svet24'', maj–junij 2026 == Zunanje povezave == * [https://www.kkk-nivo.com/ Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje] {{DEFAULTSORT:Konda, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Celjani]] 9w4yipsx4xxbytbnotliyb2t2i74jtc 6688861 6688832 2026-06-13T16:39:22Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688861 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dušan Konda | image = Dusan_Konda.jpg | caption = Dušan Konda | office = Predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] | term_start = 1995 | term_end = 31. maj 2026 | office2 = Vodja sekcije kajakašev v Društvu za šport na vodi Nivo Celje | term_start2 = 1985 | term_end2 = 1995 | birth_name = Dušan Konda | birth_date = 1963 | birth_place = [[Celje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | death_date = 31. maj 2026 | death_place = [[Celje]], [[Slovenija]] | spouse = Jelena Konda | children = 2 | occupation = športni delavec, prostovoljec, predsednik športnega društva }} '''Dušan Konda''' (1963–2026) je bil slovenski športni delavec in dolgoletni prostovoljec, najbolj znan kot predsednik [[Kajak kanu klub Nivo Celje|Kajak kanu kluba Nivo Celje]] in kot ključna oseba pri razvoju celjske [[Špica (Celje)|Špice]]. Bil je eden najbolj prepoznavnih Celjanov zadnjih desetletij in je bil pogosto imenovan »oče celjske Špice«. == Življenje in delo == Konda se je rodil leta 1963 v Celju. S celjsko Špico je bil povezan že od leta 1978. Leta 1985 je postal vodja sekcije kajakašev v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje. Ko so druge sekcije društva prenehale z delom, se je društvo leta 1995 preimenovalo v Kajak kanu klub Nivo Celje, Konda pa je postal njegov predsednik. Funkcijo predsednika je opravljal neprekinjeno do smrti leta 2026. Pod njegovim vodstvom se je Špica iz skromnega športnega prostora razvila v eno najbolj priljubljenih točk v Celju. Vodil je obnovo kluba po požaru čolnarne leta 2006 ter gradnjo sodobnega kajakaškega centra, ki je bil odprt leta 2011. V zadnjih letih je vodil projekt gradnje kajakaškega hostla na Špici. Bil je tudi član predsedstva [[Kajakaška zveza Slovenije|Kajakaške zveze Slovenije]]. == Nagrade in priznanja == * Srebrni celjski grb, 2012 * Plaketa Državnega sveta Republike Slovenije za prostovoljno delo v športu * Srebrna plaketa Kajakaške zveze Slovenije * Naj Celjan 2024 == Zapuščina == Konda je veljal za enega najbolj predanih prostovoljcev v celjskem športu. Veliko Celjanov ga je označilo za srce in gonilno silo razvoja celjske Špice ter pomembnega sooblikovalca športnega in družabnega življenja v mestu. Celjski župan Matija Kovač je ob njegovi smrti zapisal, da je bil »velik človek, Celjan, ki je navdihoval, premikal meje možnega in iz dneva v dan sledil svojim sanjam«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.facebook.com/matijakovac2022/photos/tako-umirajo-sanje-poslovil-se-je-du%C5%A1an-konda-velik-%C4%8Dlovek-celjan-ki-je-navdihov/966196749537775/ |title=Tako umirajo sanje. Poslovil se je Dušan Konda ... |publisher=Facebook – Matija Kovač |date=31. maj 2026 |access-date=13. junij 2026 }}</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Mestna občina Celje * Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje * Članki v časopisih ''Delo'', ''Dnevnik'', ''24ur'' in ''Svet24'', maj–junij 2026 == Zunanje povezave == * [https://www.kkk-nivo.com/ Uradna spletna stran Kajak kanu kluba Nivo Celje] {{DEFAULTSORT:Konda, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] qpjuft210562ha78pmxpw69dro4s3fx 0 604102 6688812 2026-06-13T15:49:21Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Lestizza | official_name = Comune di Lestizza / Comun di Listize | native_name = {{native name|fur|Listize}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates...« 6688812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Lestizza | official_name = Comune di Lestizza / Comun di Listize | native_name = {{native name|fur|Listize}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|13|8|E|type:city(3,863)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Galleriano, Nespoledo, Santa Maria, Sclaunicco, Villa Caccia | mayor_party = | mayor = Geremia Gomboso | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3562 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. lestizzesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 24 | twin1 = | twin1_country = |istat=030048| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.lestizza.ud.it/}} | footnotes = }} '''Lestizza''' ({{langx|fur|Listize}}, lokalno {{lang|fur|Listisse}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 15 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 37 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.562 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Lestizza borders the following municipalities: [[Basiliano]], [[Bertiolo]], [[Codroipo]], [[Mortegliano]], [[Pozzuolo del Friuli]], [[Talmassons]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.lestizza.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Lestizza}} [[Kategorija:Lestizza| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] qcwnkbtisayxe2sp1tn8ztw3pu8e66v 6688815 6688812 2026-06-13T15:51:27Z Erardo Galbi 166658 6688815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Lestizza | official_name = Comune di Lestizza / Comun di Listize | native_name = {{native name|fur|Listize}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|13|8|E|type:city(3,863)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Galleriano, Nespoledo, Santa Maria, Sclaunicco, Villa Caccia | mayor_party = | mayor = Geremia Gomboso | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3562 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. lestizzesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 24 | twin1 = | twin1_country = |istat=030048| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.lestizza.ud.it/}} | footnotes = }} '''Lestizza''' ({{langx|fur|Listize}}, lokalno {{lang|fur|Listisse}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 15 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 37 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.562 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Lestizza meji z naslednjimi občinami: [[Basiliano]] (''Basilian''), [[Bertiolo]] (''Bertiûl''), [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Mortegliano]] (''Mortean''), [[Pozzuolo del Friuli]] (''Puçui'') in [[Talmassons]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.lestizza.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Lestizza}} [[Kategorija:Lestizza| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] cshdlqwe3xjp1095m8k3lj1upsveg3v 6688826 6688815 2026-06-13T15:57:22Z Erardo Galbi 166658 6688826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Lestizza | official_name = Comune di Lestizza / Comun di Listize | native_name = {{native name|fur|Listize}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|13|8|E|type:city(3,863)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Galleriano, Nespoledo, Santa Maria, Sclaunicco, Villa Caccia | mayor_party = | mayor = Eddi Pertoldi | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3562 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. lestizzesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 24 | twin1 = | twin1_country = |istat=030048| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.lestizza.ud.it/}} | footnotes = }} '''Lestizza''' ({{langx|fur|Listize}}, lokalno {{lang|fur|Listisse}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 15 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 37 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.562 prebivalcev in površino 34,3 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Lestizza meji z naslednjimi občinami: [[Basiliano]] (''Basilian''), [[Bertiolo]] (''Bertiûl''), [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Mortegliano]] (''Mortean''), [[Pozzuolo del Friuli]] (''Puçui'') in [[Talmassons]]. Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Galleriano (''Gjalarian''), Nespoledo (''Gnespolêt''), Santa Maria (''Sante Marie di Sclaunic''), Sclaunicco (''Sclaunic'') in Villacaccia (Vilecjaze).<ref>Lokalno ''Vilecjasse''.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.lestizza.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Lestizza}} [[Kategorija:Lestizza| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 4hai0alu100bm1o4gf6k1ll18auiw40 6 604103 6688814 2026-06-13T15:51:07Z GoznikarT 177331 {{Information |description = {{sl|Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje.}} |source = Lastno delo |date = 2024-12-05 |author = [[User:GoznikarT|Teodor Goznikar]] |permission = |other_versions = }} {{self|cc-by-sa-4.0}} [[Category:Dušan Konda]] 6688814 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Information |description = {{sl|Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje.}} |source = Lastno delo |date = 2024-12-05 |author = [[User:GoznikarT|Teodor Goznikar]] |permission = |other_versions = }} {{self|cc-by-sa-4.0}} [[Category:Dušan Konda]] 0kmf88t0nit1s3az3dvg2eq7olivct5 6688822 6688814 2026-06-13T15:53:51Z GoznikarT 177331 /* Povzetek */ 6688822 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Information |description = {{sl|Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje.}} |source = Lastno delo |date = 2024-12-05 |author = [[User:GoznikarT|Teodor Goznikar]] |permission =cc-by-sa-4.0 |other_versions = |Kraj=Ljubljana}} {{self|cc-by-sa-4.0}} [[Category:Dušan Konda]] dbmc9cc2xbajsx5npjasjxy4ta3vluy 0 604104 6688816 2026-06-13T15:51:34Z XJaM 3 N 6688816 wikitext text/x-wiki {{short description|Evropska etnična skupina.}} {{infopolje Etnična skupina | image = Наймолодший путник Нусьо Дорожинський з паломницьким прапором.jpg | image_caption = Deček z romarsko zastavo z [[rutenski lev|rutenskim levom]] med rutenskim romanjem v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] leta 1906 | rels = {{ubl|pretežno [[vzhodno pravoslavje]],|[[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnokatoliške]] {{small|([[Rutenska grkokatoliška cerkev|rutenska grkokatoliška]], [[Beloruska grkokatoliška cerkev|beloruska grkokatoliška]], [[Ukrajinska grkokatoliška cerkev|urajinska grkokatoliška]], [[Ruska grkokatoliška cerkev|ruska grkokatoliška]])}}}} | langs = {{ubl| nekdaj [[rutenščina]]; | sedaj [[beloruščina]], [[ukrajinščina]], [[rusinščina]] in uradni cerkveni jezik [[stara cerkvena slovanščina]]}} | related = drugi [[vzhodni Slovani]] }} '''Ruteni'''{{efn|name="op02"}}{{efn|name="op00"}} je [[eksonim]] [[latinščina|latinskega]] izvora, ki se je prej rabil v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni]] in [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] kot skupni [[etnonim]] za [[vzhodni Slovani|vzhodne Slovane]], zlasti v [[pozni srednji vek|poznem srednjem veku]] in [[zgodnji novi vek|zgodnjem novem veku]]. Latinski izraz {{jezik|la|Rutheni}} (ednina {{jezik|la|Ruthenus}}) se je v srednjeveških virih rabil za opis vseh vzhodnih Slovanov [[Velika litovska kneževina|Litovske velike kneževine]], kot eksonim za ljudi nekdanje [[Kijevska Rusija|Ruse]], vključno s predniki modernih [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusini|Rusinov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]].{{r|spl00}}{{r|spl01}} Raba ''Ruteni'' in sorodnih eksonimov se je nadaljevala v zgodnjem novem veku in razvila več različnih pomenov, tako glede regionalnega obsega kot dodatnih verskih konotacij (kot je pripadnost [[Rutenska grkokatoliška cerkev|Rutenski grkokatoliški cerkvi]]).{{r|spl00}}{{r|ship-1912a}}{{r|ship-1912b}}{{r|kraj-1963}}{{r|rohd-2007}} V srednjeveških virih se je latinski izraz {{jezik|la|Rutheni}} pogosto rabil za vzhodne Slovane na splošno, s čimer je zajemal vse [[endonim]]e in njihove različne oblike ({{jezik-be|русіны}}: ''rusini'', {{jezik-uk|русини}}: ''rusini''). Z odločitvijo za rabo eksonimskih izrazov so bili avtorji, ki so pisali v latinščini, razbremenjeni potrebe po natančni rabi teh izrazov, enako kakovost ''rutenskih'' eksonimov pa se pogosto prepozna tudi pri modernih, predvsem zahodnih avtorjih, zlasti tistih, ki raje rabijo eksonime (tujega izvora) kot endonime.{{r|spl02}}{{r|himk-1999}}{{r|mago-2015}}{{rp|2–5}} V zgodnjem novem veku se je eksonim ''rutenski'' najpogosteje rabil za vzhodnoslovansko prebivalstvo poljskolitovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]], območja, ki je od 15. do 18. stoletja obsegalo ozemlja moderne [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].{{r|bunc-2015}}{{r|spl03}} V nekdanji [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]] se je isti izraz ({{langx|de|Ruthenen}}) rabil do leta 1918 kot uradni eksonim za celotno ukrajinsko prebivalstvo znotraj meja monarhije.{{r|mose-2017}}{{r|spl04}} == Zgodovina == ''Ruteni'', napačno ime, ki je bilo tudi ime [[Ruteni (keltsko pleme)|izumrlega in nepovezanega keltskega plemena]] v starodavni [[Galija|Galiji]],{{r|spl02}} je bilo rabljeno v zvezi z ''Ruso'' v ''[[Annales Augustani]]'' iz leta 1089.{{r|spl02}} Alternativna zgodnjenovoveška latinizacija, {{jezik|la|Rucenus}} (množina {{jezik|la|Ruceni}}), je bila po [[Boris Genrihovič Unbegaun|Borisu Unbegaunu]] izpeljana iz imena ''Rusin''.{{r|spl02}} [[Žiga Herberstein]] je pri opisovanju dežele ''Rusija'', v kateri so živeli ''Ruteni'', ki se imenujejo ''Rusi'', trdil, da je prvi guverner, ki vlada ''Rusiji'', [[moskovski veliki knez]], drugi [[litovski veliki knez]] in tretji [[seznam poljskih monarhov|poljski kralj]].{{r|herb-1549}}{{r|miln-1996}}{{rp|46}} [[slika:Засечная черта Московского государства в XVII веке.png|thumb|right|220px|Zemljevid [[Moskva|moskovske]] [[Velika zasečna črta|Velike zasečne črte]] v 17. stoletju, natisnjen leta 1916 v [[Sankt Peterburg]]u, prikazuje razumevanje [[Peter Veliki|predpetrovega]] obdobja.]] [[slika:1587 Planisferio de Urbano Monti. Europe region Ukraine (Russia), Moscovia.jpg|thumb|right|220px|[[Urbano Monti]], [https://exhibits.stanford.edu/nhdmaps/catalog/tp840sm1056 Zemljevid sveta], 1587.]] [[slika:Russia-Ukraine-Moscovia 1507 Planisferio de Johannes Ruysch.jpg|thumb|right|220px|[[Johannes Ruysch]], Zemljevid celotnega znanega sveta, narejena na podlagi nedavnih odkritij, 1507]] Po mnenju profesorja [[John-Paul Himka|Johna-Paula Himke]] z [[Univerza Alberte|Univerze Alberte]] beseda {{jezik|la|Rutheni}} ni vključevala modernih [[Rusi|Rusov]], ki so bili po vsej Zahodni Evropi znani kot ''Moscovitae''{{snd}} ''[[Moskoviti]]'' (''[[Moskovčan]]i'').{{r|spl02}}{{r|spea-2003}} [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]], ki je v 16. stoletju vladal [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]], je bil v evropskih latinskih virih znan kot {{jezik|la|Rhuteni Imperator}}.{{r|lobi-2013}} [[Jacques Margeret]] je v svoji knjigi ''Država Ruskega imperija in Moskovska velika kneževina'' (''Estat de l'empire de Russie, et grande duché de Moscovie'') iz leta 1607 zapisal, da je ime »Moskoviti« za prebivalstvo [[Rusko carstvo|Ruskega carstva (imperija)]] napaka.{{r|marg-1983}}{{rp|7–8}} Med pogovori so se imenovali ''rusaki'' (kar je pogovorni izraz za ''Ruse'') in le prebivalci prestolnice so sami sebe imenovali ''Moskoviti''. Margeret je menil, da je ta napaka hujša od tega, da bi se vse Francoze imenovalo »Parižani«.{{r|marg-1983}}{{rp|7, 1068}}{{r|miln-1996}}{{rp|84}} Profesor David Frick z [[Ukrajinski raziskovalni inštitut Univerze Harvard|Ukrajinskega raziskovalnega inštituta Univerze Harvard]] je v [[Vilna|Vilni]] našel tudi dokumente iz leta 1655, ki dokazujejo, da so bili {{jezik|la|Moscovitae}}{{snd}} ''Moskoviti'' v Litvi znani tudi kot {{jezik|la|Rutheni}}{{snd}} ''Ruteni''.{{r|fric-2005}} Portugalski pesnik iz 16. stoletja [[Luís de Camões|Luís Vaz de Camões]] je v svojem epu ''[[Luzijada]]'' (''Os Lusíadas'') (Canto III, 11) jasno zapisal:{{r|vill-2011}}{{r|camo-1572}} {{citatni blok|»...Entre este mar e o Tánais vive estranha Gente: Rutenos, Moscos e Livónios, Sármatas outro tempo...« <br /> »...Med [[Baltsko morje|hladnim morjem]] in [[Tanais|Tánaisom]] živijo tuji narodi: Ruteni, Moskoviti in [[Livonci]], [[Sarmati]] že od davnih časov...«,}} pri čemer je razlikoval med Ruteni in Moskoviti. Po [[delitve Poljske|delitvi Poljske]] se je izraz rutenski nanašal izključno na ljudi z rusinsko in ukrajinsko govorečih območij Avstro-Ogrske, zlasti v [[Kraljestvo Galicije in Lodomerije|Kraljestvu Galicije in Lodomerije]], [[Bukovina|Bukovini]] in [[Zakarpatje|Zakarpatju]].{{r|spl02}} Na zahtevo metropolita [[Mihail Levicki|Mihajla Levickega]] je leta 1843 izraz rutenski postal uradno ime za Rusine in Ukrajince v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]].{{r|spl02}} [[Ivan Franko (ukrajinski pisatelj)|Ivan Franko]] in [[Stepan Bandera]] sta bila na primer v potnih listih navedena kot Rutena ({{langx|pl|Rusini}}).{{r|pana-2011}} Do leta 1900 se je vse več Rutenov začelo imenovati Ukrajinci.{{r|spl02}} Z vzponom [[ukrajinski nacionalizem|ukrajinskega nacionalizma]] sredi 19. stoletja se je raba izraza »rutenski« in sorodnih izrazov med Ukrajinci zmanjšala in se ni več rabila v Vzhodni in Osrednji Ukrajini. Večina ljudi v zahodni regiji Ukrajine je temu zgledu sledila pozneje v 19. stoletju. V začetku 20. stoletja je ime ''ukrajinska mova'' (»ukrajinščina«) sprejel velik del ukrajinsko govorečega literarnega razreda v avstro-ogrskem Kraljestvu Galicije in Lodomerije. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 so nastajale in razpadale nove države; meje so se pogosto spreminjale. Po izjemno nasilnih letih 1917–23, vključno s trajajočo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]], [[litovsko-sovjetska vojna|litovsko-sovjetsko vojno]] in [[poljsko-litovska vojna|poljsko-litovsko vojno]], so se rusinsko in »prosto hovor« (preprosti govor) govoreče ljudstvo v vzhodni Avstro-Ogrski znašlo razdeljeno med [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Romunija|Romunijo]]. Označevanje rutenskega »preprostega govora« kmetov kot »ukrajinskega« se je v Rusiji in ZSSR že začelo in je bilo sprva povezano s Sovjeti, ki so si aktivno prizadevali širiti kmečke izraze v mestih (glej [[ukrajinizacija]]) in tako razvili hibridni jezik [[suržik]]. Ko je ameriški diplomat [[George Frost Kennan]] marca 1939 komentiral nacistično nemško delitev Češkoslovaške, je zapisal: »Za tiste, ki sprašujejo, ali so ti kmetje Rusi ali Ukrajinci, obstaja samo en odgovor. Niso ne eno ne drugo. So preprosto [[Rusini|Ruteni]].«{{r|spl05}} [[Paul Robert Magocsi]] poudarja, da imajo moderni Ruteni »občutek narodnosti, ki se razlikuje od Ukrajincev«, in Ukrajince pogosto povezujejo s [[Sovjeti]] ali komunisti.{{r|mago-1995}}{{rp|221–231}} Po širitvi sovjetske Ukrajine po drugi svetovni vojni se je več skupin, ki se prej niso imele za Ukrajince, združilo z ukrajinsko identiteto, in to ne povsem po lastni izbiri.{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} <gallery widths="180" heights="180" perrow= style="text-align: center"> Rutheni 1563.jpg|Upodobitev rutenskega bobnarja in trobentača; risba [[:d:Q51954995|Pietra Bertellija]] (1550&ndash;1621) iz knjige ''Navade skoraj vseh narodov Evrope, Azije, Afrike in Amerike'' (''Omnium pene Europae, Asiae, Aphricae atque Americae gentium habitus'') [[Abraham de Bruyn|Abrahama de Bruyna]] (okoli 1539&ndash;1587), 1563 Rusini1836.jpg|[[Galicija|Gališki]], [[Karpati|karpatski]] in [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|podoljski]] Ruteni. Litografija iz leta 1836. Chelm1861R.jpg|Ruteni iz okolice Holma ([[Chełm]]a) leta 1861 Русини з Підляшшя.jpg|[[Podlašje|Podlaški]] Ruteni v drugi polovici 19. stoletja Великороссияне.jpg|[[Velika Rus|Velikoruski]] tipi I. Ilustracija [[Gustav-Teodor Pauli|Gustava-Teodorja Paulija]] (1817&ndash;1867) iz dela ''Etnografski opis ljudstev Rusije'' ({{jezik|ru|Этнографическое описание народов России}}), Sankt-Peterburg, 1862 Великороссияне разных губерний 1862 01.jpg|Velikoruski tipi II. Ilustracija Gustava-Teodorja Paulija iz dela ''Etnografski opis ljudstev Rusije'', 1862 Поліщуки.Гуцули.jpg|[[Poljaki]] in [[Huculi]]. Ilustracija iz leta 1908 </gallery> == Rutenska terminologija na Poljskem == V [[medvojno obdobje|medvojnem obdobju]] 20. stoletja se je izraz ''rusin'' (''Ruten'') rabil tudi za ljudi iz ''[[Kresy|Kresy Wschodnie]]'' (vzhodnega obmejnega območja) v [[Druga poljska republika|Drugi poljski republiki]] in je vključeval Ukrajince, Rusine in Lemke oziroma pripadnike [[uniatska cerkev|uniatske]] ali [[Grkokatoliška cerkev|grkokatoliške cerkve]]. V [[Galicija|Galiciji]] je poljska vlada aktivno nadomeščala vse omembe »Ukrajincev« s staro besedo ''rusini'' (»Ruteni«). [[Poljski popis prebivalstva leta 1921]] je Ukrajince štel za nič drugega kot za Rutene, medtem ko so Belorusi že postali ločen narod, kar se v poljščini dobesedno prevaja kot »Beli Ruteni« ({{langx|pl|Białorusini|links=no}}).{{r|spl06}} Vendar pa je [[poljski popis prebivalstva leta 1931]] beloruščino, ukrajinščino in rusinsko štel kot ločene jezikovne kategorije, rezultati popisa pa so se bistveno razlikovali od prejšnjih.{{r|spl07}} Po mnenju rusinsko-ameriškega zgodovinarja Magocsija je poljska vladna politika v 1930-ih sledila strategiji [[tribalizem|tribalizacije]], pri čemer je različne etnografske skupine{{snd}} [[Lemki|Lemke]], [[Bojki|Bojke]] in [[Huculi|Hucule]], pa tudi stare Rutene in [[galicijsko rusofilstvo|rusofile]]{{snd}} obravnavala kot različne od drugih Ukrajincev in ponujala pouk v lemkovskem [[vernakular]]ju v državnih šolah, ustanovljenih v najzahodnejši regiji [[Lemkovina]].{{r|mago-2010}}{{rp|638–639}} [[Poljski popis prebivalstva leta 1931]] je navedel »beloruski«, »rusinski« in »ukrajinski« ({{langx|pl|białoruski, ruski, ukraiński|links=no}}) kot ločene jezike.{{r|ziel-1983}}{{r|spl08}} == Karpatorutenski etnonimi == {{glej|Rusini}} Do konca 19. stoletja se je v več zahodnih jezikih začel rabiti še en sklop izrazov, ki je združeval regionalne [[Karpati|karpatske]] in ''rutenske'' oznake, s čimer so nastali sestavljeni izrazi, kot je Karpato-Ruteni. Tudi ti izrazi so pridobili več pomenov, odvisno od spreminjajočega se geografskega obsega izraza Karpatska Rutenija. Ti pomeni so segali od širše rabe kot oznake za vse vzhodne Slovane v karpatski regiji do ožje uporabe, ki se je osredotočala na tiste krajevne skupine vzhodnih Slovanov, ki niso sprejele sodobne ukrajinske identitete, temveč so se raje odločile ohraniti svojo tradicionalno rusinsko identiteto.{{r|mago-2015}}{{rp|2–14}} Oznaki Rusin in Karpato-Rusin sta bili v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] prepovedani do konca druge svetovne vojne junija 1945.{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} Ruteni, ki so se identificirali pod etnonimom Rusin in se imeli za nacionalno in jezikovno skupino, ločeno od Ukrajincev in Belorusov, so bili potisnjeni v karpatsko diasporo in so formalno delovali med velikimi priseljenskimi skupnostmi v ZDA.{{r|mago-1995}}{{rp|221–231}}{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} Do vseevropskega preporoda je prišlo šele s padcem komunistične oblasti leta 1989.{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} To je povzročilo politične konflikte in obtožbe o spletkah proti rusinskim aktivistom, vključno s kazenskimi ovadbami. Rusinska manjšina je na Slovaškem dobro zastopana. Enotna kategorija ljudi, ki so svojo etnično pripadnost navajali kot Rusin, je bila ustvarjena v 1920-ih; vendar pa ni obstajal splošno sprejet standardiziran rusinski jezik.{{r|votr-1998}} {{citatni blok|Po drugi svetovni vojni je bila rutenska etnična pripadnost po vzoru Sovjetske zveze prepovedana. Ta sovjetska politika je trdila, da so Ruteni in njihov jezik del ukrajinske etnične skupine in jezika. Hkrati je bila grkokatoliška cerkev prepovedana in nadomeščena z vzhodno pravoslavno cerkvijo pod vodstvom ruskega patriarha, kar je pomenilo zatiranje vseh religij. Tako so se na Slovaškem nekdanji Ruteni tehnično lahko prosto registrirali kot katera koli etnična pripadnost, razen kot rutenska.{{r|votr-1998}}}} Slovaška vlada je Rusine ({{jezik|sk|Rusíni}}) razglasila za samostojno narodno manjšino (1991) in [[rusinščina|rusinščino]] priznala kot samostojni jezik (1995).{{r|spl02}} == Špekulativne teorije == [[slika:Petersfriedhof-Kat-Martyrer.jpg|thumb|right|220px|[[latinščina|Latinska]] spominska plošča iz leta 1521, ki omenja [[Italsko kraljestvo (476–493)|italskega]] kralja [[Odoaker|Odoakra]] (476&ndash;493) kot {{jezik|la|Rex Rhutenorum}} ([[Petersfriedhof Salzburg|Petersfriedhof]], [[Salzburg]]).]] Od 19. stoletja se je pojavilo več špekulativnih teorij o izvoru in naravi srednjeveške in zgodnje moderne rabe ''rutenskih'' izrazov kot poimenovanj za vzhodne Slovane. Nekatere od teh teorij so se osredotočale na zelo specifičen vir, spominsko ploščo iz leta 1521, ki je bila postavljena v [[katakombe|katakombni]] kapeli svetega Maksima v [[Petersfriedhof Salzburg|Petersfriedhofu]], grobišču [[Samostan sv. Petra, Salzburg|Opatije svetega Petra]] v [[Salzburg]]u (v sedanji [[Avstrija|Avstriji]]). Plošča vsebuje latinski napis, ki omenja [[Italsko kraljestvo (476–493)|italskega]] kralja [[Odoaker|Odoakra]] (476&ndash;493) kot kralja »Rutenov« ({{langx|la|Rex Rhvtenorvm|links=no}}) in pripoveduje zgodbo o mučeništvu svetega Maksima med invazijo več ljudstev v [[Noriško kraljestvo|Norik]] leta 477. Zaradi zelo poznega datuma (1521) in več anakronističnih elementov velja vsebina te plošče za legendarno.{{r|spl09}}{{r|riba-2020}} Kljub temu so nekateri avtorji (predvsem nestrokovnjaki) to ploščo uporabili kot »vir« za več teorij, ki so poskušale povezati Odoakra s starodavnimi keltskimi [[Ruteni (keltsko pleme)|Ruteni]] iz Galije, s čimer so zagotovili tudi navidezni most do kasnejših srednjeveških avtorjev, ki so vzhodne Slovane označevali za ''Rutene''. Na tej podlagi je nastal celoten niz špekulativnih teorij o domnevni povezavi med starodavnimi galskimi Ruteni in kasnejšimi vzhodnoslovanskimi »Ruteni«.{{r|selu-1929}}{{rp|20–27}} Kot je ugotovil Magocsi, bi bilo treba te teorije obravnavati kot »inventivne zgodbe« »ustvarjalnih« piscev.{{r|mago-2010}}{{rp|58–59}}{{r|mago-2015}}{{rp|50–51}} == Geografija == {{glavni|Rutenija}} Od 9. stoletja je bila [[Kijevska Rus]]{{snd}} sedaj del sodobnih držav [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Rusija|Rusije]]{{snd}} v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] znana pod [[imena Rusi, Rusije in Rutenije|različnimi imeni]], izpeljanimi iz imena Rus. [[latin izacija imen|Latinizirani]] izrazi, kot sta {{jezik|la|[[Rutenija]]}} ali {{jezik|la|Rutenorum}}, so se za Kijevsko Rus in njene vladarje uporabljali od 11. stoletja.{{r|spl10}} <gallery widths="180" heights="180" perrow= style="text-align: center"> 001 Kievan Rus' Kyivan Rus' Ukraine map 1220 1240.jpg|[[Kijevska Rusija|Kijevska Rus]], znana tudi kot [[Rutenija]], okoli 1230 Linguistic and political map of Eastern Europe, Casimir Delamarre, 1868.jpg|Jezikovni, etnografski in politični zemljevid Vzhodne Evrope iz leta 1868, ki ga je sestavil Casimir Delamarre {{legend|#fdeeb9|Ruteni in rutenščina}} Народонаселеніе и языки ЕВРОПЫ 1907 С-П. РИ..jpg|Jezikovni in etnografski zemljevid ''Ljudje in jeziki Evrope'' ({{jezik|ru|Народонаселеніе и языки Европы}}) iz leta 1907, ki označuje [[Ukrajinci|Ukrajince]] kot »[[Mala Rus|Maloruse]] ali Rutene« ({{jezik|ru|Малоруссы}}: ''Malorussi'', {{jezik|ru|Русины}}: ''Rusini'') Austria hungary 1911.jpg|Zemljevid [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] iz leta 1911, z Ruteni v svetlo zeleni barvi Seat of Ukraine Republic.jpg|Zemljevid Ukrajine iz leta 1918. Napis pravi: »Na vladanem območju prevladuje ukrajinski ([[rutenščina|rutenski]]) govor ...« Польська карта народо-населення Центральної Європи 1927 року..jpg|Poljski zemljevid iz leta 1927, ki označuje Ukrajince kot »Rutene« (»{{jezik|pl|Rusini}}«) in [[Belorusi|Beloruse]] kot »Bele Rutene« (»{{jezik|pl|Białorusini}}«) Ruskie grupy etniczne.jpg|Etnografske skupine Rutenov{{r|fisc-1928}} </gallery> == Rutenska kultura == [[slika:1727 book in Ruthenian language of Heorhij Hennadij Bizancij printed in Trnava.jpg|thumb|right|220px|Knjiga v [[rutenščina|rutenščini]] [[Georgij-Genadij Bizanci|Georgija-Genadija Bizancija]] (1657&ndash;1733) ''Kratka zbirka moralnih ali nravnih zapletov'' ({{jezik|zle|Краткое припадковъ моральныхъ, или нравныхъ собраніє}}), natisnjena v [[Trnava|Trnavi]] leta 1727]] === Jezik === {{glavni|rutenščina}} [[Rutenščina]] ([[:en:wikt:рускїй#Old_Ruthenian|ру́скаꙗ]] [[:en:wikt:мова#Old_Ruthenian|мо́ва]], русинська мова) je bil [[eksonim]]ski [[lingvonim]] za tesno sorodno skupino [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih]] [[jezikovna zvrst|jezikovnih zvrsti]], zlasti tistih, ki so se govorile od 15. do 18. stoletja v vzhodnoslovanskih regijah poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]. Do konca 18. stoletja so se postopoma razšle v regionalne različice, ki so se nato razvile v moderno [[beloruščina|beloruščino]] (''belorutenščino''), [[ukrajinščina|ukrajinščino]] (''rutenščino'') in [[rusinščina|rusinščino]] (''karpatorutenščino'').{{r|mose-2017}}{{rp|119–135}}{{r|mago-2005}} === Religije === {{glavni|Rutenska uniatska cerkev|Metropolija Kijeva in vse Rusi|religija v Ukrajini}} S [[spreobrnitev Vladimirja I. Kijevskega|spreobrnitvijo]] [[kijevski veliki knez|kijevskega velikega kneza]] [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] se je začela dolga zgodovina prevlade [[vzhodno pravoslavje|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rutenija|Ruteniji]]. Rusi so sprejeli [[krščanstvo]] v [[bizantinski obred|bizantinski obliki]] hkrati s [[Poljaki]] v [[latinska cerkev|latinski obliki]], [[Litovci]] pa so večinoma ostali [[poganstvo|pogani]] do poznega [[srednji vek|srednjega veka]], preden je njihovo plemstvo po [[Lublinska unija|politični združitvi]] s Poljaki sprejelo latinsko obliko. Širitev Litovske velike kneževine proti vzhodu so olajšale prijateljske pogodbe in medsebojne poroke plemstva, ko se je soočilo z zunanjo grožnjo [[mongolska invazija na Kijevsko Rusijo|mongolske invazije na Kijevsko Rus]]. [[slika:Religie w I Rz-plitej 1573.svg|thumb|right|220px|Religije v [[Republika obeh narodov|Republiki obeha narodov]] (1573), [[vzhodna pravoslavna cerkev|ortodoksno krščanstvo]] v zeleni, [[katolištvo]] v rumeni]] Do konca 12. stoletja je bila [[Evropa]] na splošno razdeljena na dve veliki območji: [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]] s prevlado [[katolištvo|katolištva]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] s pravoslavnimi in bizantinskimi vplivi. Mejo med njima je približno zaznamovala reka [[Zahodni Bug]]. To je območje, sedaj znano kot [[Belorusija]], postavilo v edinstven položaj, kjer sta se ta dva vpliva mešala in prepletala. Prva latinska cerkvena [[dieceza]] v Beli Ruteniji je bila ustanovljena v [[Turav]]u med letoma 1008 in 1013. Katolištvo je bilo tradicionalno prevladujoča vera beloruskega [[plemstvo|plemstva]] ([[šlahta|šlahte]]) in velikega dela prebivalstva zahodnih in severozahodnih delov Belorusije. Pred 14. stoletjem je bila v Beli Ruteniji prevladujoča [[vzhodna pravoslavna cerkev]]. [[Krevska unija]] leta 1385 je razbila ta monopol in katolištvo spremenila v vero vladajočega razreda. [[Vladislav II. Poljski|Jogajla]], tedanji [[seznam litovskih monarhov|vladar]] Litovske velike kneževine, je ukazal, naj se celotno prebivalstvo Litve spreobrne v katolištvo. Leto in pol po Krevski uniji je bil ustanovljen [[Vilna|vilenski]] [[episkopat]], ki je od litovskih knezov prejel veliko zemlje. Do sredine 16. stoletja se je katolištvo okrepilo v Litvi in severozahodnih delih Bele Rutenije, ki so z njo mejili, vendar je bila pravoslavna cerkev še vedno prevladujoča. V 14. stoletju je [[seznam bizantinskih cesarjev|bizantinski cesar]] [[Andronik II. Paleolog]] odobril ustanovitev dveh dodatnih metropolitskih sedežev: [[Gališka metropolija|Gališke metropolije]] (1303) in [[Litovska metropolija|Litovske metropolije]] (1317). Metropolit [[Roman (litovski metropolit)|Roman]] (1355&ndash;1362) iz Litve in metropolit [[Aleksij Bjakont|Aleksij iz Kijeva]] (pred 1296&ndash;1378) sta oba zahtevala sedež. Oba metropolita sta odpotovala v [[Konstantinopel]], da bi osebno vložila svoje prošnje. Leta 1356 je njuni zadevi obravnavala patriarhalna sinoda. [[Sveta sinoda]] je potrdila, da je Aleksij kijevski metropolit, Roman pa je bil potrjen tudi na svojem sedežu v [[Navagrudak|Navagrudku]]. Leta 1361 sta bila sedeža formalno razdeljena. Kmalu zatem, pozimi 1361/62, je Roman umrl. Od leta 1362 do 1371 je prosti sedež Litovsko-gališke metropolije upravljal Aleksij. Do tedaj je bila Litovska metropolija dejansko razpuščena. Po podpisu [[Florentinski koncil|Florentinskega koncila]] se je kijevski metropolit [[Isidor (kijevski metropolit)|Isidor]] leta 1441 vrnil v Moskvo kot rutenski kardinal. [[Moskovski veliki knez]] ga je aretiral in obtožil [[apostazija|apostazije]]. Veliki knez je Isidorja odstavil in leta 1448 za kijevskega metropolita postavil svojega kandidata{{snd}} [[Jona Moskovski|Jono]]. To je bilo izvedeno brez odobritve konstantinopelskega patriarha [[Gregor III. Konstantinopelski|Gregorja III.]]. Ko je Isidor leta 1458 umrl, ga je kot metropolita v konstantinopelskem patriarhatu nasledil [[Gregor Bolgar]]. Gregorjevo kanonsko ozemlje je bil zahodni del tradicionalnih dežel Kijevske Rusi{{snd}} držav Litovske velike kneževine in [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]]. [[sobor (cerkev)|Episkopalni sedež]] je bil v mestu Navagrudak, ki se sedaj nahaja v Belorusiji. Kasneje je bil preseljen v Vilno{{snd}} glavno mesto Litovske velike kneževine. [[seznam metropolitov in patriarhov Moskve|Vzporedno nasledstvo]] naziva je sledilo med Moskvo in Vilno. Kijevski metropoliti so predhodniki [[patriarh moskovski in vse Rusi|patriarha moskovskega in vse Rusi]], ki je nastal v 16. stoletju. [[Rutenska uniatska cerkev|Rutensko uniatsko cerkev]] so v letih 1595&ndash;1596 ustanovili duhovniki [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnih pravoslavnih cerkva]], ki so podpisali [[Brestlitovska unija|Brestlitovsko unijo]]. Pri tem so svojo pripadnost in [[cerkvena pristojnost|jurisdikcijo]] prenesli iz [[Konstantinopelski ekumenski patriarhat|Konstantinopelskega ekumenskega patriarhata]] na [[Sveti sedež]]. Imela je eno samo metropolitansko ozemlje{{snd}} Kijevsko, Galicijsko in Rutensko metropolijo. Ustanovitev cerkve je privedla do visoke stopnje spopadov med Ruteni, kot je bil umor [[hierarh]]a [[Josafat Kuncevič|Josafata Kunceviča]] leta 1623. Nasprotniki unije so člane cerkve imenovali »[[uniati]]«, čeprav katoliški dokumenti tega izraza zaradi domnevno negativnih prizvokov ne rabijo več. Leta 1620 so ti odpadniki ustanovili svojo metropolijo{{snd}} »[[Metropolija Kijeva, Galicije in vse Rusi (1620–1686)|Metropolijo Kijeva, Galicije in vse Rusi]]«. V 16. stoletju se je v krščanstvu začela kriza: v katolištvu se je začela [[protestantska reformacija]], na pravoslavnem območju pa obdobje [[herezija|herezije]]. Od sredine 16. stoletja so se v Litovski veliki kneževini začele širiti [[protestantizem|protestantske zamisli]]. Prvo protestantsko cerkev v Belorusiji je v Brestu ustanovil [[Mikołaj Radziwiłł Črni|Mikołaj »Črni« Radziwiłł]]. Protestantizem se zaradi [[protireformacija na Poljskem|protireformacije na Poljskem]] ni ohranil. Tako Katoliška cerkev v skupni državi kot Rutenska cerkev sta doživeli obdobje propadanja. Rutenska cerkev je bila cerkev ljudstva brez državnosti. Poljaki so imeli Rutene za pokoreno ljudstvo. Sčasoma je litovska vojaška in politična prevlada odpravila rutenske avtonomije. Neugoden politični status rutenskega ljudstva je vplival tudi na status njihove cerkve in spodkopaval njeno sposobnost za prenovo in obnovo. Poleg tega niso mogli pričakovati podpore od matične Cerkve v Konstantinoplu ali od svojih sovernikov v Moskvi. Tako je bila Rutenska cerkev v šibkejšem položaju kot Katoliška cerkev v skupni državi. Do leta 1666, ko je [[car]] odstavil patriarha [[Nikon (moskovski patriarh)|Nikona]], je bila [[Ruska pravoslavna cerkev]] neodvisna od države. Leta 1721 je prvi ruski imperator [[Peter Veliki|Peter I.]] popolnoma odpravil patriarhat in cerkev dejansko naredil za vladni oddelek, ki ga je vodila [[Najsvetejša vladajoča sinoda]], sestavljena iz višjih škofov in laičnih birokratov, ki jih je imenoval imperator sam. Sčasoma se je imperialna Rusija razglasila za zaščitnico in pokroviteljico vseh pravoslavnih kristjanov, zlasti tistih znotraj [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Dominacija [[Velika Rus|Ruskega imperija]] nad [[Mala Rus|Ukrajino pod carsko vladavino]] (od leta 1721) je sčasoma privedla do zatona [[Ukrajinska grkokatoliška cerkev|uniatskega katolištva]] (uradno ustanovljenega leta 1596) v ukrajinskih deželah pod carističnim nadzorom. === Glasba in ples === {{glavni|glasba Belorusije|glasba Ukrajine}} Glasbene partiture z naslovom »''Baletto Ruteno''« ali »''Horea Rutenia''«, kar pomeni rutenski [[balet]], je mogoče najti v evropskih zbirkah med litovsko in poljsko vladavino Rutenije, kot je na primer [[gdanska tabulatura|gdanska orgelska tabulatura]] iz leta 1640.{{r|spl11}}{{r|spl12}} === Simboli === {{glavni|simboli Rurikidov}} <gallery perrow= style="text-align: center"> Flag of the Cossack Hetmanate.svg|Zastava [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]], ki se rabi od 17. stoletja Coat of arms of Ruthenia 1480.jpg|Grb [[Gališko-volinska kneževina|Kraljestva Rutenije]] (Galicija-Volinija) z [[rutenski lev|rutenskim levom]], 1480 Coat of Arms of Ruthenian Voivodeship from Stematographia (1701).jpg|Grb [[Rutensko vojvodstvo|Rutenskega vojvodstva]] iz knjige [[Pavel Ritter Vitezović|Pavla Rittra Vitezovića]] ''[[Stemmatographia (1701)|Stemmatographiae Illyricanae]]'', 1701 Karta pocztowa wydawnictwa Salonu Malarzy Polskich w Krakowie.jpg|Grb predlagane [[Gadjaški sporazum|Poljsko-litovsko-rutenske skupnosti]], ki ni nikoli nastala. Sestavljali so ga [[Poljska|poljski]] [[grb Poljske|belorepec]], [[Velika litovska kneževina|litovska]] [[grb Litve|Pagonija]] in [[Rutenija|rutenski]] nadangel [[sveti Mihael|Mihael]] (19. stoletje) POL COA Jełowicki knazi.png|Grb plemiške družine [[Jełowicki]] Herb Sapiehów.PNG|Grb plemiške družine [[Sapieha]] POL COA Ostrogski I.png|Grb plemiške družine [[Ostrozki]] Herb Ogińskich.PNG|Grb plemiške družine [[Ogiński]] POL COA Gozdawa III.svg|Grb plemiške družine [[Pac]] POL COA Chodkiewicz.svg|Grb plemiške družine [[Chodkiewicz]] POL COA Radziwiłł II.svg|Grb plemiške družine [[Radziwiłł]] Alex K Danylo Apostol.svg|Grb plemiške družine [[Dorošenko]] Alex K Myhailo Hanenko.svg|Grb plemiške družine [[Mihajlo Hanenko|Hanenko]] Alex K Pavlo Teteria.svg|Grb plemiške družine [[Pavlo Teterja|Teterja]] Alex K Pavlo Polubotok.svg|Grb plemiške družine [[Pavlo Polubotok|Polubotok]] Alex K Ivan Vygovskyi.svg|Grb plemiške družine [[Ivan Vigovski|Vigovski]] </gallery> == Znani Ruteni == * [[Konstantin Ivanovič Ostrozki]] (okoli 1460&ndash;1530), [[rutenska šlahta|rutenski knez]] in magnat Litovsk-Rutensko-Samogitijske velike kneževine in kasneje [[hetmani Republike obeh narodov|litovski veliki hetman]] * [[Hürrem Sultan|Rokselana]] (okoli 1504&ndash;1558), znana tudi kot Haseki Hürrem Sultan, žena [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] * [[Ana Gojska]] (okoli 1530&ndash;1617), [[rutenska šlahta|rutenska šlahtinja]], filantropinja, dobrotnica, ustanoviteljica [[Počajivska lavra|Počajivske lavre]], * [[Meletij Smotricki]] (okoli 1577&ndash;1633), [[Polock|polocki]] nadškof, pisatelj, verski in pedagoški aktivist Republike obeh narodov, [[rutenščina|rutenski]] jezikoslovec{{r|rzhe-2012}} * [[Bogdan Hmelnicki]] (okoli 1595&ndash;1657), [[rutenska šlahta|rutenski šlahčič]], vojaški poveljnik [[Zaporoški kozaki|Zaporoških kozakov]], vodja [[vstaja Hmelnickega|vstaje Hmelnickega]], ustanovitelj [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]] * [[Petro Dorošenko]] (okoli 1627&ndash;1698), [[Kozaki|kozaški]] politični in vojaški voditelj, [[hetman]] [[Desnobrežna Ukrajina|Desnobrežne Ukrajine]] (1665&ndash;1672){{r|krup-1984}} * [[Ivan Mazepa]] (okoli 1639&ndash;1709), hetman [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]], [[pokroviteljstvo|umetnostni pokrovitelj]], pod čigar vladavino se je hetmanat ponovno združil in uspel, kar je pomenilo konec njegovega [[ruina (zgodovina Ukrajine)|obdobja ruine]] == Znane osebnosti rutenskega porekla == * [[Stanisław Orzechowski (pisatelj)|Stanisław Orzechowski]] (1513&ndash;1566), poljsko-rutenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar * [[Michał Korybut Wiśniowiecki]] (1640&ndash;1673), vladar Republike obeh narodov kot [[seznam poljskih monarhov|poljski kralj]], [[litovski veliki knez]] od 29. septembra 1669 do svoje smrti leta 1673 * [[Tadeusz Kościuszko]] (1746&ndash;1817), poljski [[vojaško inženirstvo|vojaški inženir]], državnik, vojskovodja, veteran [[ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]], vodja [[Kościuszkova vstaja|Kościuszkove vstaje]] leta 1794 * [[Stanisław Moniuszko]] (1819&ndash;1872), poljski skladatelj, dirigent, organist, pedagog, avtor mnogih priljubljenih poljskih umetniških pesmi in oper, imenovan »oče poljske nacionalne opere« == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|Ameriška karpato-ruska pravoslavna dieceza|en|American Carpatho-Russian Orthodox Diocese}} * {{medjezikovna povezava|grb Zakarpatske oblasti|en|coat of arms of Carpathian Ruthenia}} * {{medjezikovna povezava|Gente Ruthenus, natione Polonus|lt=''Gente Ruthenus, natione Polonus''|en|Gente Ruthenus, natione Polonus}} * {{medjezikovna povezava|imena Rusi, Rusije in Rutenije|en|names of Rus', Russia and Ruthenia}} * [[Gadjaški sporazum]] * [[Kozaški hetmanat]] * {{medjezikovna povezava|Rutenska grkokatoliška cerkev|en|Ruthenian Greek Catholic Church}} * {{medjezikovna povezava|rutenska šlahta|en|Ruthenian nobility}} * {{medjezikovna povezava|Ukrajinska grkokatoliška cerkev|en|Ukrainian Greek Catholic Church}} * {{medjezikovna povezava|galicijsko rusofilstvo|en|Galician Russophilia}} ([[moskvofilstvo]]) * [[starovzhodnoslovanščina]] * [[rusinščina]] * [[Ruski Krstur]] * {{medjezikovna povezava|Zakarpatje|en|Transcarpathia}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|{{jezik-uk|label=[[ukrajinščina|Ukrajinsko]]|ру́сини}}: ''rusini'', {{jezik-ru|руси́ны}}: ''rusini'', {{jezik-be|русіны}}: ''rusini'', {{jezik-pl|Rusini}} ({{jezik|pl|Rusnacy, Ruśniacy}}, nekdaj davno tudi {{jezik|pl|Rusacy}}).}} {{efn|name="op01"|Sedaj se ime [[Rusini|Rusin]] nanaša na govorjeni jezik in [[rusinščina|različice]] knjižnega jezika, kodificiranega v 20. stoletju za karpatske Rusine, ki živijo v Ukrajini (Zakarpatje), na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Srbiji (Vojvodina).&nbsp;... Podkarpatsko Ruso je Češkoslovaška prepustila Sovjetski zvezi in postala [[Zakarpatska oblast]] (regija) Ukrajinske SSR. Oznaki Rusin in Karpato-Rusin sta bili prepovedani, krajevno vzhodnoslovansko prebivalstvo in njihov jezik pa sta bila razglašena za ukrajinska. Sovjetska politika se je rabila v sosednji komunistični Češkoslovaški in Poljski, kjer so bili Karpato-Rusini (v primeru Poljske Lemkovski Rusini) odslej uradno označeni za Ukrajince.}} {{efn|name="op02"|Redko »Rutenci«. Glej npr.: {{citat | title= Rutenci | date= 2016 | website= termania.net | publisher= IATE (Interaktivna terminologija za Evropo) | url= https://www.termania.net/slovarji/iate/9791812/%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B8%D0%BD%D0%B8?query=Rutenci&elementId=e3e50bef-96ea-4073-946c-5512385de1f4 | accessdate= 2026-06-02}}. In tudi »Rutenijci«.}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici | refs= <ref name="bunc-2015">[[#SKL-bunc-2015|Bunčić (2015)]].</ref> <ref name="camo-1572">[[#SKL-camo-1572|Camões (1572)]].</ref> <ref name="fisc-1928">[[#SKL-fisc-1928|Fischer (1928)]].</ref> <ref name="fric-2005">[[#SKL-fric-2005|Frick (2005)]].</ref> <ref name="herb-1549">[[#SKL-herb-1549|Herberstein (1549)]].</ref> <ref name="himk-1999">[[#SKL-himk-1999|Himka (1999)]], str. 8&ndash;9.</ref> <ref name="kraj-1963">[[#SKL-kraj-1963|Krajcar (1963)]].</ref> <ref name="krup-1984">[[#SKL-krup-1984|Krupnytsky; Ohloblyn; Subtelny (1984)]].</ref> <ref name="lobi-2013">[[#SKL-lobi-2013|Lobin (2013)]], str. 131.</ref> <ref name="mago-1995">[[#SKL-mago-1995|Magocsi (1995)]].</ref> <ref name="mago-2005">[[#SKL-mago-2005|Magocsi; Pop (2005)]].</ref> <ref name="mago-2010">[[#SKL-mago-2010|Magocsi (2010)]].</ref> <ref name="mago-2015">[[#SKL-mago-2015|Magocsi (2015)]].</ref> <ref name="marg-1983">[[#SKL-marg-1983|Margeret (1983)]].</ref> <ref name="miln-1996">[[#SKL-miln-1996|Milnikov (1996)]].</ref> <ref name="mose-2017">[[#SKL-mose-2017|Moser (2017–2018)]].</ref> <ref name="pana-2011">[[#SKL-pana-2011|Panajir (2011)]].</ref> <ref name="riba-2020">[[#SKL-riba-2020|Ribalka (2020)]].</ref> <ref name="rohd-2007">[[#SKL-rohd-2007|Rohdewald; Frick; Wiederkehr (2007)]], str. 22.</ref> <ref name="rzhe-2012">[[#SKL-rzhe-2012|Rzhevsky (2012)]].</ref> <ref name="selu-1929">[[#SKL-selu-1929|Šeluhin (1929)]].</ref> <ref name="ship-1912a">[[#SKL-ship-1912a|Shipman (1912a)]].</ref> <ref name="ship-1912b">[[#SKL-ship-1912b|Shipman (1912b)]].</ref> <ref name="spea-2003">[[#SKL-spea-2003|Speake (2003)]].</ref> <ref name="vill-2011">[[#SKL-vill-2011|Villela (2011)]].</ref> <ref name="votr-1998">[[#SKL-votr-1998|Votruba (1998)]].</ref> <ref name="ziel-1983">[[#SKL-ziel-1938|Zieliński (1983)]].</ref> <ref name="spl00">{{navedi enciklopedijo | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= Paul Robert Magocsi | title= Rusyn | encyclopedia= [[Enciklopedija Britannica]] | lang= en | url= https://www.britannica.com/topic/Rusyn-people | accessdate= 2023-05-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20211109212541/https://www.britannica.com/topic/Rusyn-people | archivedate= 2021-11-09 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl01">{{navedi enciklopedijo | last1= Dronov | first1= M. Ju. | script-title= ru:Руси́ны | encyclopedia= [[Velika ruska enciklopedija]] – elektronska različica | lang= ru | trans-title= Rusini | url= https://bigenc.ru/ethnology/text/5622732 | accessdate= 2021-12-15 | archivedate= 2021-09-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210926091117/https://bigenc.ru/ethnology/text/5622732 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl02">{{navedi enciklopedijo | last1= Himka | first1= John-Paul | authorlink1= John-Paul Himka | title= Ruthenians | encyclopedia= [[Internet Encyclopedia of Ukraine]] | url= http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CU%5CRuthenians.htm | accessdate= 2015-07-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190927231347/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CU%5CRuthenians.htm | archivedate= 2019-09-27 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">[[Litovski statuti|Statut Litovske velike kneževine]] (1529), 1. del, 1. člen: »На первей преречоным прелатом, княжатом, паном, хоруговым, шляхтам и местом преречоных земель '''Великого князства Литовского, Руского, Жомойтского и иных''' дали есмо: ...«; po : Pervij ili Starij Litovskij Statut // Vremennik Obšestva istorii i drevnostei Rossiiskih. 1854. Knjiga 18, str. 2.</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Magyarország népessége | website= mek.oszk.hu | lang= hu | url= http://mek.oszk.hu/02100/02185/html/171.html | accessdate= 2023-10-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180722182701/http://mek.oszk.hu/02100/02185/html/171.html | archivedate= 2018-07-22 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Report on Conditions in Ruthenia March 1939, From Prague After Munich: Diplomatic Papers 1938-1940 | date= 1968 | publisher= [[Princeton University Press]] | lang= en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Ludnosc: Ludnosc wedlug wyznania religijnego i narodowosci | date= 1932 | trans-title= Prebivalstvo: Prebivalstvo po verski pripadnosti in narodnosti | publisher= [[Glavni statistični urad|Glavni statistični urad Republike Poljske]] | pages= [[Poljski popis prebivalstva leta 1931]], str.&nbsp;56, razpredelnica&nbsp;11 | no-pp= y | lang= pl}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Ludnosc. Ludnosc wedlug wyznania i plci oraz jezyka ojczystego | date= 1932 | trans-title= Prebivalstvo. Prebivalstvo po verski pripadnosti, spolu in maternem jeziku. | publisher= Glavni statistični urad Republike Poljske | pages= Poljski popis prebivalstva leta 1931, str.&nbsp;15, razpredelnica&nbsp;10 | no-pp= y | lang= pl}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Główny Urząd Statystyczny Rzeczypospolitej Polskiej : Drugi powszechny spis ludności z dn. 9.XII 1931 r. : Mieszkania i gospodarstwa domowe ludność | trans-title= Glavni statistični urad Republike Poljske : Drugi splošni popis prebivalstva z dne 9. decembra 1931 : Stanovanja in gospodinjstva. Prebivalstvo | lang= pl | publisher= Glavni statistični urad Republike Poljske | date= 1938 | page= 15 | url= http://statlibr.stat.gov.pl/exlibris/aleph/a18_1/apache_media/VUNVGMLANSCQQFGYHCN3VDLK12A9U5.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140317212240/http://statlibr.stat.gov.pl/exlibris/aleph/a18_1/apache_media/VUNVGMLANSCQQFGYHCN3VDLK12A9U5.pdf | archivedate= 2014-03-17}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Friedhof und Katakomben im Stift St. Peter | website= stift-stpeter.at | lang= de | url= https://www.stift-stpeter.at/de/kloster/index.asp?dat=Friedhof-Katakomben}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Annales Augustani | date= 1839 | pages= 133 | lang= la | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=NDJhAAAAcAAJ&q=rutenorum+regis+filiam}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= A Successor to the Ukrainian Sages | url= https://m.day.kyiv.ua/en/article/culture/successor-ukrainian-sages | accessdate= 2023-09-21 | website= m.day.kyiv.ua | lang= en}}{{mrtva povezava | date= junij 2025 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Хорея Козацька - Бенкет Духовний. Частина Друга | date= 2012 | website= discogs.com | lang= en | url= https://www.discogs.com/release/11773160-%D0%A5%D0%BE%D1%80%D0%B5%D1%8F-%D0%9A%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0-%D0%91%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%B5%D1%82-%D0%94%D1%83%D1%85%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D0%A7%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%94%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B0 | accessdate= 2023-09-21 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240407144929/https://www.discogs.com/release/11773160-%D0%A5%D0%BE%D1%80%D0%B5%D1%8F-%D0%9A%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0-%D0%91%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%B5%D1%82-%D0%94%D1%83%D1%85%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D0%A7%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%94%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B0 | archivedate= 2024-04-07 | url-status= live}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= On the dialectal basis of the Ruthenian literary language | journal= Die Welt der Slaven | date= 2015 | volume= 60 | issue= 2 | pages= 276&ndash;289 | url= https://core.ac.uk/download/pdf/83527423.pdf | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210624201020/https://core.ac.uk/download/pdf/83527423.pdf | archivedate= 2021-06-24 | url-status= live | ref= SKL-bunc-2015}} * {{citat | last1= Camões | first1= Luís Vaz de | authorlink1= Luís de Camões | title= Luís de Camões «Os Lusíadas. Canto Terceiro» | website= www.tania-soleil.com | lang= ru | url= https://www.tania-soleil.com/luis-de-camoes-os-lusiadas-3/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220714055444/https://www.tania-soleil.com/luis-de-camoes-os-lusiadas-3/ | archivedate= 2022-07-14 | ref= SKL-camo-1572}} * {{citat | last1= Fischer | first1= Adam Robert | authorlink1= Adam Robert Fischer | title= Rusini, zarys etnografii na Rusi | date= 1928 | location= Lvov / Varšava / Krakov| publisher= Zakład Narodowy im. Ossolińskich | lang= pl | pages= 192 | isbn= 978-83-7530-658-3 | url= http://sanockabibliotekacyfrowa.pl/dlibra/docmetadata?id=420 | ref= SKL-fisc-1928}} * {{citat | last1= Frick | first1= David Alan | editor-last1= Ivanov | editor-first1= Vjačeslav Vsevolodovič | editor-link1= Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov | editor-last2= Verholanceva | editor-first2= Julija | title= Speculum Slaviae Orientalis: Muscovy, Ruthenia and Lithuania in the late Middle ages | date= 2005 | publisher= Novoje izdatelstvo | location= Moskva | isbn= 978-5-98-379028-5 | pages= 45&ndash;67 | chapter= The Councilor and the baker's wife: Ruthenians and their language in seventeenth-century Vilnius | lang= en, ru | series= (UCLA Slavic studies; new series) | volume= IV | url= https://www.lituanistika.lt/content/50193 | accessdate= 2023-11-03 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20231103074817/https://www.lituanistika.lt/content/50193 | archivedate= 2023-11-03 | url-status= live | ref= SKL-fric-2005}} * {{citat | last1= Herberstein | first1= Žiga | authorlink1= Žiga Herberstein | title= Moskovski zapiski (Rerum Moscoviticarum Commentarii) | date= 1549 | via= [[Google Knjige]] | url= https://books.google.com/books?id=ezs8AAAAcAAJ&q=ruthenicum | ref= SKL-herb-1549}} * {{citat | last1= Himka | first1= John-Paul | authorlink1= John-Paul Himka | title= Religion and Nationality in Western Ukraine: The Greek Catholic Church and the Ruthenian National Movement in Galicia, 1870-1900 | date= 1999 | location= Montreal / Kingston | publisher= McGill-Queen's University Press | isbn= 978-0-7735-1812-4 | oclc= 39868618 | ol= 6841117M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=j2yhkvCx60IC | ref= SKL-himk-1999}} * {{citat | last1= Juchnowski | first1= Jerzy | last2= Sielezin | first2= Jan R. | last3= Maj | first3= Ewa | title= The Image of "White" and "Red" Russia in the Polish Political Thought of the 19th and 20th Century | date= 2018 | location= Berlin | publisher= Peter Lang | doi= 10.3726/b14194 | isbn= 978-3-631-75751-2 | s2cid= 158160059}} * {{citat | last1= Krajcar | first1= Jan | title= A Report on the Ruthenians and their Errors, prepared for the Fifth Lateran Council | journal= Orientalia Christiana Periodica | date= 1963 | volume= 29 | pages= 79&ndash;94 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=69zjAAAAMAAJ | ref= SKL-kraj-1963}} * {{navedi enciklopedijo | last1= Krupnytsky | first= Borys | last2= Ohloblyn | first2= Oleksander | last3= Subtelny | first= Orest | chapter= Doroshenko, Petro | date= 1984 | encyclopedia= [[Internet Encyclopedia of Ukraine]] | chapter-url= http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CO%5CDoroshenkoPetro.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230507164951/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CO%5CDoroshenkoPetro.htm | archivedate= 2023-05-07 | ref= SKL-krup-1984}} * {{citat | last1= Litwin | first1= Henryk | title= Catholicization among the Ruthenian Nobility and Assimilation Processes in the Ukraine during the Years 1569-1648 | journal= [[Acta Poloniae Historica]] | date= 1987 | volume= 55 | pages= 57&ndash;83 | issn= 0001-6829 | eissn= 2450-8462 | url= http://rcin.org.pl/Content/30516/WA303_48794_1987-55_APH_03_o.pdf | archivedate= 2021-02-24 | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210224173321/http://rcin.org.pl/Content/30516/WA303_48794_1987-55_APH_03_o.pdf | url-status= live}} * {{citat | last1= Lobin | first1= Aleksej Nikolajevič| authorlink1= Aleksej Nikolajevič | title= Послание государя Василия III Ивановича императору Карлу V от 26 июня 1522 г.: Опыт реконструкции текста | journal= [[Studia Slavica et Balcanica Petropolitana]] | date= 2013 | volume= | issue= 1 | pages= 130&ndash;141 | location= Sankt Peterburg | issn= 1995-848X | url= http://slavica-petropolitana.spbu.ru/files/2013_1/Lobin.pdf | ref= SKL-lobi-2013}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= Paul Robert Magocsi | title= The Rusyn Question | journal= Political Thought: Ukrainian Journal of Political Science | date= 1995 | volume= 2-3 | pages= 221&ndash;231 | url= http://www.litopys.org.ua/rizne/magocie.htm | accessdate= 2014-10-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190518191803/http://litopys.org.ua/rizne/magocie.htm | archivedate= 2019-05-18 | url-status= live | ref= SKL-mago-1995}} * {{citat | editor-last1= Magocsi | editor-first1= Paul Robert | editor-last2= Pop | editor-first2= Ivan I. | editor-link1= | title= Encyclopedia of Rusyn History and Culture | date= 2005 | orig-date= 2002 | edition= 2. pred. | location= Toronto | publisher= [[University of Toronto Press]] | ref= SKL-mago-2005}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= | title= A History of Ukraine: The Land and Its Peoples | date= 2010 | orig-date= 1996 | edition= 2. pred. | location= Toronto | publisher= University of Toronto Press | isbn= 978-1-4426-1021-7 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=TA1zVKTTsXUC | ref= SKL-mago-2010}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= | title= The Fourth Rus': A New Reality in a New Europe | journal= Journal of Ukrainian Studies | date= 2011 | volume= 35-36 (2010-2011) | pages= 167&ndash;177 | url= https://shron3.chtyvo.org.ua/Magochii_Pavlo_Robert/The_Fourth_Rus_A_New_Reality_in_a_New_Europe_anhl.pdf | accessdate= 2021-07-14 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210714035929/https://shron3.chtyvo.org.ua/Magochii_Pavlo_Robert/The_Fourth_Rus_A_New_Reality_in_a_New_Europe_anhl.pdf | archivedate= 2021-07-14 | url-status= live}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= | title= With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus' and Carpatho-Rusyns | date= 2015 | location= Budimpešta-New York | publisher= Central European University Press | isbn= 978-615-5053-46-7 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ | ref= SKL-mago-2015}} * {{citat | last1= Margeret | first1= Jacques | authorlink1= Jacques Margeret | translator-last1= Dunning | translator-first1= Chester S. L. | title= The Russian Empire and Grand Duchy of Muscovy: A Seventeenth-Century French Account | date= 1983-06-15 | publisher= University of Pittsburgh Press | location= Pittsburgh | series= (Russian and East European Studies) | volume= 5 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=atYFs7aWsLkC | accessdate= 2025-08-21 | isbn= 978-0-8229-7701-8 | ol= 50954040M | ref= SKL-marg-1983}} * {{citat | last1= Milnikov | first1= Aleksander Sergejevič | authorlink1= Aleksander Sergejevič Milnikov | title= Картина славянского мира: взгляд из Восточной Европы: этногенетические легенды, догадки, протогипотезы XVI – начала XVIII века. | date= 1996 | publisher= Centr »Peterburgskoje vostokovedenije« | location= Sankt Peterburg | pages= 314 | series= (Slavica Petropolitana) | volume= 1 | isbn=5-85803-063-7 | cobiss= 20907053 | oclc= 36496913 | ol= 309156M | ref= SKL-miln-1996}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael Alexander | title= The Fate of the Ruthenian or Little Russian (Ukrainian) Language in Austrian Galicia (1772-1867) | journal= [[Harvard Ukrainian Studies]] | date= 2017–2018 | volume= 35 (2017–2018) | issue= 1/4 | pages= 87&ndash;104 | issn= 0363-5570 | jstor= 44983536 | ref= SKL-mose-2017}} * {{citat | last1= Nakonečni | first1= Jevgen Petrovič | authorlink1= Jevgen Petrovič Nakonečni | title= Украдене ім’я : Чому русини стали українцями | date= 2001 | edition= 3. dop. in popr. | trans-title= Ukradeno ime : Zakaj so Ruteni postali Ukrajinci | location= Lvov | publisher= Lvovska znanstvena knjižnica V. Stefanika [[Nacionalna akademija znanosti Ukrajine|Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]] | isbn= 966-02-1895-8 | lccn= 2003399342 | ol= 3735117M | lang= uk | url= https://web.archive.org/web/20160518154841/http://www.library.lviv.ua/e-library/lsl-editions/Nakonechnyj_J_Ukradene_Imja_2001/}} * {{citat | last1= Panajir | first1= Dmitro | title= Москвофільство. Як галичани вчили росіян любити Росію | date= 2011-02-16 | trans-title= Moskvofilstvo. Kako so Galičani naučili Ruse ljubiti Rusijo | magazine= [[Istorična pravda]] ([[Ukrajinska pravda]]) | lang= uk | oclc= 1066371688 | url= https://web.archive.org/web/20170109054715/http://www.istpravda.com.ua/articles/2011/02/16/24676/ | ref= SKL-pana-2011}} * {{citat | last1= Ribalka | first1= Andrej A. | title= Сны аббата Килиана | journal= Novogardia: Международный журнал по истории и исторической географии Средневековой Руси | date= 2020 | volume= 5 | issue= 1| pages= 281&ndash;307 | doi= 10.25797/NG.2020.5.1.011 | url= http://www.novogardia.info/index.php/1k/article/download/194/187 | accessdate= 2021-07-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210709182236/http://www.novogardia.info/index.php/1k/article/download/194/187 | archivedate= 2021-07-09 | url-status= live | ref= SKL-riba-2020}} * {{citat | last1= Rohdewald | first1= Stefan | last2= Frick | first2= David A. | last3= Wiederkehr | first3= Stefan | title= Litauen und Ruthenien: Studien zu einer transkulturellen Kommunikationsregion (15.–18. Jahrhundert) | trans-title= Litva in Rutenija: Študije transkulturnega komunikacijskega območja (15.–18. stoletje) | date= 2007 | isbn= 978-3-447-05605-2 | location= Wiesbaden | publisher= Harrassowitz | lang= de | oclc= 173071153 | ref= SKL-rohd-2007}} * {{citat | last1= Rzhevsky | first1= Nicholas | title= The Cambridge Companion to Modern Russian Culture | date= 2012 | edition= 2. | series= (Cambridge Companions to Culture) | publisher= Cambridge University Press | pages= 392 | isbn= 978-1-10-700252-4 | oclc= 768072054 | lccn= 2012006799 | ol= 25252675M | ref= SKL-rzhe-2012}} * {{citat | last1= Slivka | first1= John | title= Correct nomenclature: Greek rite or Byzantine rite: Rusin or Ruthenian: Rusin or Slovak? | date= 1973 | location= New York | publisher= Slivka | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=LyPbsgEACAAJ}} * {{citat | last1= Slivka | first1= John | title= Who are we? Nationality: Rusin, Russian, Ruthenian, Slovak? Ecclesiastical name: Greek Rite Catholic, Byzantine Rite Catholic? | date= 1989 | orig-date= 1977 | edition= 2. | location= New York | publisher= Slivka | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=eIM9AAAAYAAJ}} * {{citat | last1= Shipman | first1= Andrew J. | chapter= Ruthenian Rite | title= [[Katoliška enciklopedija]] | volume= 13 | date= 1912a | location= New York | publisher= Robert Appleton Company | pages= 276&ndash;277 | chapter-url= http://www.newadvent.org/cathen/13277a.htm | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210628013543/https://www.newadvent.org/cathen/13277a.htm | archivedate= 2021-06-28 | url-status= live | ref= SKL-ship-1912a}} * {{citat | last1= Shipman | first1= Andrew J. | chapter= Ruthenians | title= Katoliška enciklopedija | volume= 13 | date= 1912b | location= New York | publisher= Robert Appleton Company | pages= 277&ndash;279 | chapter-url= http://www.newadvent.org/cathen/13278a.htm | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20181018012726/http://www.newadvent.org/cathen/13278a.htm | archivedate= 2018-10-18 | url-status= live | ref= SKL-ship-1912b}} * {{citat | last1= Solovjev | first1= Aleksander Ivanovič | authorlink1= Aleksander Ivanovič Solovjev (zgodovinar) | title= Weiß-, Schwarz- und Rotreußen: Versuch einer historisch-politischen Analyse | journal= Jahrbücher für Geschichte Osteuropas | date= 1959 | volume= 7 | issue= 1 | pages= 1&ndash;33 | jstor= 41041575}} * {{navedi enciklopedijo | editor1-last= Speake | editor1-first= Jennifer | title= Muscovy | encyclopedia= Literature of travel and exploration: An encyclopedia | date= 2003 | publisher= Fitzroy Dearborn | location= New York | pages= 831&ndash;834 | isbn= 978-1-57958-247-0 | oclc= 880167135 | ol= 3673096M | url= https://archive.org/details/literatureoftrav0002unse/page/834/mode/2up | series= Volume Two: G to P | ref= SKL-spea-2003}} * {{citat | last1= Šeluhin | first1= Sergij Pavlovič | authorlink1= Sergij Pavlovič Šeluhin | title= Звідкіля походить Русь: Теорія кельтського походження Київської Русі з Франції | date= 1929 | publisher= Slovanské odděleni knihtiskárni A. Fišera | location= Praga-Strašnice | trans-title= Od kod izvira Rus: Teorija o keltskem izvoru Kijevske Ruse iz Francije | lang= uk | url= https://shron1.chtyvo.org.ua/Shelukhyn_Serhii/Zvidkilia_pokhodyt_Rus_Teoriia_keltskoho_pokhodzhennia_Kyivskoi_Rusi_z_Frantsii.pdf | accessdate= 2021-07-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210709183345/https://shron1.chtyvo.org.ua/Shelukhyn_Serhii/Zvidkilia_pokhodyt_Rus_Teoriia_keltskoho_pokhodzhennia_Kyivskoi_Rusi_z_Frantsii.pdf | archivedate= 2021-07-09 | url-status= live | ref= SKL-selu-1929}} * {{citat | last1= Villela | first1= Fabio Renato | chapter= Os Lusíadas, Canto III, 11 | title= Adaptação De Os Lusíadas Ao Português Atual | publisher= Clube de Autores | pages= 547 | via= Google Knjige | chapter-url= https://books.google.com/books?id=crFxDwAAQBAJ&dq=Entre+este+mar+e+o+T%C3%A1nais+vive+estranha+Gente%3A+Rutenos%2C+Moscos+e+Liv%C3%B3nios%2C+S%C3%A1rmatas+outro+tempo&pg=PA118 | ref= SKL-vill-2011}} * {{citat | last1= Votruba | first1= Martin | chapter= Linguistic Minorities in Slovakia | date= 1998 | title= Linguistic Minorities in Central and Eastern Europe | publisher= Multilingual Matters | editor-last1= Bratt Paulston | editor-first1= Christina | editor-last2= Peckham | editor-first2= Donald | pages= 258&ndash;259 | series= (Multilingual Matters) | volume= 109 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=sHB1kFCB4wYC | accessdate= 2015-10-08 | isbn= 1-85359-416-4 | cobiss= 7118669 | oclc= 44963115 | lccn= 98006230 | ol= 347131M | ref= SKL-votr-1998}} * {{citat | last1= Zieliński | first1= Henryk | authorlink1= Henryk Zieliński (zgodovinar) | title= Historia Polski 1914-1939 | date= 1983 | location= Vroclav | publisher= Ossolineum | isbn= 83-04-00712-6 | oclc= 10605456 | ol= 2805793M | lccn= 83237744 | ref= SKL-ziel-1938}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{kategorija v Zbirki|Ruthenians|Ruteni}} * {{CathEncy| wstitle= Ruthenians}} * {{navedi enciklopedijo | last1= Himka | first1= John-Paul | authorlink1= John-Paul Himka | title= Ruthenians | encyclopedia= [[Internet Encyclopedia of Ukraine]] | url= http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CU%5CRuthenians.htm | lang= en}} * {{navedi EB1911 | wstitle= Ruthenians | page= 939 | volume= 23 | short= 1}} * »The Carpathian Connection« {{citat | title= Carpatho-Rusyn Heritage | website= tccweb.org | lang= en | url= http://tccweb.org/carpathorusynheritage.htm}} [[Kategorija:Ruteni| ]] [[Kategorija:Eksonimi]] [[Kategorija:Velika litovska kneževina]] 5whobc7v5du89rdsomglxlk2i3oq69i 6688819 6688816 2026-06-13T15:53:01Z XJaM 3 m/dp 6688819 wikitext text/x-wiki {{short description|Evropska vzhodnoslovanska etnična skupina.}} {{infopolje Etnična skupina | image = Наймолодший путник Нусьо Дорожинський з паломницьким прапором.jpg | image_caption = Deček z romarsko zastavo z [[rutenski lev|rutenskim levom]] med rutenskim romanjem v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] leta 1906 | rels = {{ubl|pretežno [[vzhodno pravoslavje]],|[[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnokatoliške]] {{small|([[Rutenska grkokatoliška cerkev|rutenska grkokatoliška]], [[Beloruska grkokatoliška cerkev|beloruska grkokatoliška]], [[Ukrajinska grkokatoliška cerkev|urajinska grkokatoliška]], [[Ruska grkokatoliška cerkev|ruska grkokatoliška]])}}}} | langs = {{ubl| nekdaj [[rutenščina]]; | sedaj [[beloruščina]], [[ukrajinščina]], [[rusinščina]] in uradni cerkveni jezik [[stara cerkvena slovanščina]]}} | related = drugi [[vzhodni Slovani]] }} '''Ruteni'''{{efn|name="op02"}}{{efn|name="op00"}} je [[eksonim]] [[latinščina|latinskega]] izvora, ki se je prej rabil v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni]] in [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] kot skupni [[etnonim]] za [[vzhodni Slovani|vzhodne Slovane]], zlasti v [[pozni srednji vek|poznem srednjem veku]] in [[zgodnji novi vek|zgodnjem novem veku]]. Latinski izraz {{jezik|la|Rutheni}} (ednina {{jezik|la|Ruthenus}}) se je v srednjeveških virih rabil za opis vseh vzhodnih Slovanov [[Velika litovska kneževina|Litovske velike kneževine]], kot eksonim za ljudi nekdanje [[Kijevska Rusija|Ruse]], vključno s predniki modernih [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusini|Rusinov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]].{{r|spl00}}{{r|spl01}} Raba ''Ruteni'' in sorodnih eksonimov se je nadaljevala v zgodnjem novem veku in razvila več različnih pomenov, tako glede regionalnega obsega kot dodatnih verskih konotacij (kot je pripadnost [[Rutenska grkokatoliška cerkev|Rutenski grkokatoliški cerkvi]]).{{r|spl00}}{{r|ship-1912a}}{{r|ship-1912b}}{{r|kraj-1963}}{{r|rohd-2007}} V srednjeveških virih se je latinski izraz {{jezik|la|Rutheni}} pogosto rabil za vzhodne Slovane na splošno, s čimer je zajemal vse [[endonim]]e in njihove različne oblike ({{jezik-be|русіны}}: ''rusini'', {{jezik-uk|русини}}: ''rusini''). Z odločitvijo za rabo eksonimskih izrazov so bili avtorji, ki so pisali v latinščini, razbremenjeni potrebe po natančni rabi teh izrazov, enako kakovost ''rutenskih'' eksonimov pa se pogosto prepozna tudi pri modernih, predvsem zahodnih avtorjih, zlasti tistih, ki raje rabijo eksonime (tujega izvora) kot endonime.{{r|spl02}}{{r|himk-1999}}{{r|mago-2015}}{{rp|2–5}} V zgodnjem novem veku se je eksonim ''rutenski'' najpogosteje rabil za vzhodnoslovansko prebivalstvo poljskolitovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]], območja, ki je od 15. do 18. stoletja obsegalo ozemlja moderne [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].{{r|bunc-2015}}{{r|spl03}} V nekdanji [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]] se je isti izraz ({{langx|de|Ruthenen}}) rabil do leta 1918 kot uradni eksonim za celotno ukrajinsko prebivalstvo znotraj meja monarhije.{{r|mose-2017}}{{r|spl04}} == Zgodovina == ''Ruteni'', napačno ime, ki je bilo tudi ime [[Ruteni (keltsko pleme)|izumrlega in nepovezanega keltskega plemena]] v starodavni [[Galija|Galiji]],{{r|spl02}} je bilo rabljeno v zvezi z ''Ruso'' v ''[[Annales Augustani]]'' iz leta 1089.{{r|spl02}} Alternativna zgodnjenovoveška latinizacija, {{jezik|la|Rucenus}} (množina {{jezik|la|Ruceni}}), je bila po [[Boris Genrihovič Unbegaun|Borisu Unbegaunu]] izpeljana iz imena ''Rusin''.{{r|spl02}} [[Žiga Herberstein]] je pri opisovanju dežele ''Rusija'', v kateri so živeli ''Ruteni'', ki se imenujejo ''Rusi'', trdil, da je prvi guverner, ki vlada ''Rusiji'', [[moskovski veliki knez]], drugi [[litovski veliki knez]] in tretji [[seznam poljskih monarhov|poljski kralj]].{{r|herb-1549}}{{r|miln-1996}}{{rp|46}} [[slika:Засечная черта Московского государства в XVII веке.png|thumb|right|220px|Zemljevid [[Moskva|moskovske]] [[Velika zasečna črta|Velike zasečne črte]] v 17. stoletju, natisnjen leta 1916 v [[Sankt Peterburg]]u, prikazuje razumevanje [[Peter Veliki|predpetrovega]] obdobja.]] [[slika:1587 Planisferio de Urbano Monti. Europe region Ukraine (Russia), Moscovia.jpg|thumb|right|220px|[[Urbano Monti]], [https://exhibits.stanford.edu/nhdmaps/catalog/tp840sm1056 Zemljevid sveta], 1587.]] [[slika:Russia-Ukraine-Moscovia 1507 Planisferio de Johannes Ruysch.jpg|thumb|right|220px|[[Johannes Ruysch]], Zemljevid celotnega znanega sveta, narejena na podlagi nedavnih odkritij, 1507]] Po mnenju profesorja [[John-Paul Himka|Johna-Paula Himke]] z [[Univerza Alberte|Univerze Alberte]] beseda {{jezik|la|Rutheni}} ni vključevala modernih [[Rusi|Rusov]], ki so bili po vsej Zahodni Evropi znani kot ''Moscovitae''{{snd}} ''[[Moskoviti]]'' (''[[Moskovčan]]i'').{{r|spl02}}{{r|spea-2003}} [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]], ki je v 16. stoletju vladal [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]], je bil v evropskih latinskih virih znan kot {{jezik|la|Rhuteni Imperator}}.{{r|lobi-2013}} [[Jacques Margeret]] je v svoji knjigi ''Država Ruskega imperija in Moskovska velika kneževina'' (''Estat de l'empire de Russie, et grande duché de Moscovie'') iz leta 1607 zapisal, da je ime »Moskoviti« za prebivalstvo [[Rusko carstvo|Ruskega carstva (imperija)]] napaka.{{r|marg-1983}}{{rp|7–8}} Med pogovori so se imenovali ''rusaki'' (kar je pogovorni izraz za ''Ruse'') in le prebivalci prestolnice so sami sebe imenovali ''Moskoviti''. Margeret je menil, da je ta napaka hujša od tega, da bi se vse Francoze imenovalo »Parižani«.{{r|marg-1983}}{{rp|7, 1068}}{{r|miln-1996}}{{rp|84}} Profesor David Frick z [[Ukrajinski raziskovalni inštitut Univerze Harvard|Ukrajinskega raziskovalnega inštituta Univerze Harvard]] je v [[Vilna|Vilni]] našel tudi dokumente iz leta 1655, ki dokazujejo, da so bili {{jezik|la|Moscovitae}}{{snd}} ''Moskoviti'' v Litvi znani tudi kot {{jezik|la|Rutheni}}{{snd}} ''Ruteni''.{{r|fric-2005}} Portugalski pesnik iz 16. stoletja [[Luís de Camões|Luís Vaz de Camões]] je v svojem epu ''[[Luzijada]]'' (''Os Lusíadas'') (Canto III, 11) jasno zapisal:{{r|vill-2011}}{{r|camo-1572}} {{citatni blok|»...Entre este mar e o Tánais vive estranha Gente: Rutenos, Moscos e Livónios, Sármatas outro tempo...« <br /> »...Med [[Baltsko morje|hladnim morjem]] in [[Tanais|Tánaisom]] živijo tuji narodi: Ruteni, Moskoviti in [[Livonci]], [[Sarmati]] že od davnih časov...«,}} pri čemer je razlikoval med Ruteni in Moskoviti. Po [[delitve Poljske|delitvi Poljske]] se je izraz rutenski nanašal izključno na ljudi z rusinsko in ukrajinsko govorečih območij Avstro-Ogrske, zlasti v [[Kraljestvo Galicije in Lodomerije|Kraljestvu Galicije in Lodomerije]], [[Bukovina|Bukovini]] in [[Zakarpatje|Zakarpatju]].{{r|spl02}} Na zahtevo metropolita [[Mihail Levicki|Mihajla Levickega]] je leta 1843 izraz rutenski postal uradno ime za Rusine in Ukrajince v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]].{{r|spl02}} [[Ivan Franko (ukrajinski pisatelj)|Ivan Franko]] in [[Stepan Bandera]] sta bila na primer v potnih listih navedena kot Rutena ({{langx|pl|Rusini}}).{{r|pana-2011}} Do leta 1900 se je vse več Rutenov začelo imenovati Ukrajinci.{{r|spl02}} Z vzponom [[ukrajinski nacionalizem|ukrajinskega nacionalizma]] sredi 19. stoletja se je raba izraza »rutenski« in sorodnih izrazov med Ukrajinci zmanjšala in se ni več rabila v Vzhodni in Osrednji Ukrajini. Večina ljudi v zahodni regiji Ukrajine je temu zgledu sledila pozneje v 19. stoletju. V začetku 20. stoletja je ime ''ukrajinska mova'' (»ukrajinščina«) sprejel velik del ukrajinsko govorečega literarnega razreda v avstro-ogrskem Kraljestvu Galicije in Lodomerije. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 so nastajale in razpadale nove države; meje so se pogosto spreminjale. Po izjemno nasilnih letih 1917–23, vključno s trajajočo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]], [[litovsko-sovjetska vojna|litovsko-sovjetsko vojno]] in [[poljsko-litovska vojna|poljsko-litovsko vojno]], so se rusinsko in »prosto hovor« (preprosti govor) govoreče ljudstvo v vzhodni Avstro-Ogrski znašlo razdeljeno med [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Romunija|Romunijo]]. Označevanje rutenskega »preprostega govora« kmetov kot »ukrajinskega« se je v Rusiji in ZSSR že začelo in je bilo sprva povezano s Sovjeti, ki so si aktivno prizadevali širiti kmečke izraze v mestih (glej [[ukrajinizacija]]) in tako razvili hibridni jezik [[suržik]]. Ko je ameriški diplomat [[George Frost Kennan]] marca 1939 komentiral nacistično nemško delitev Češkoslovaške, je zapisal: »Za tiste, ki sprašujejo, ali so ti kmetje Rusi ali Ukrajinci, obstaja samo en odgovor. Niso ne eno ne drugo. So preprosto [[Rusini|Ruteni]].«{{r|spl05}} [[Paul Robert Magocsi]] poudarja, da imajo moderni Ruteni »občutek narodnosti, ki se razlikuje od Ukrajincev«, in Ukrajince pogosto povezujejo s [[Sovjeti]] ali komunisti.{{r|mago-1995}}{{rp|221–231}} Po širitvi sovjetske Ukrajine po drugi svetovni vojni se je več skupin, ki se prej niso imele za Ukrajince, združilo z ukrajinsko identiteto, in to ne povsem po lastni izbiri.{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} <gallery widths="180" heights="180" perrow= style="text-align: center"> Rutheni 1563.jpg|Upodobitev rutenskega bobnarja in trobentača; risba [[:d:Q51954995|Pietra Bertellija]] (1550&ndash;1621) iz knjige ''Navade skoraj vseh narodov Evrope, Azije, Afrike in Amerike'' (''Omnium pene Europae, Asiae, Aphricae atque Americae gentium habitus'') [[Abraham de Bruyn|Abrahama de Bruyna]] (okoli 1539&ndash;1587), 1563 Rusini1836.jpg|[[Galicija|Gališki]], [[Karpati|karpatski]] in [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|podoljski]] Ruteni. Litografija iz leta 1836. Chelm1861R.jpg|Ruteni iz okolice Holma ([[Chełm]]a) leta 1861 Русини з Підляшшя.jpg|[[Podlašje|Podlaški]] Ruteni v drugi polovici 19. stoletja Великороссияне.jpg|[[Velika Rus|Velikoruski]] tipi I. Ilustracija [[Gustav-Teodor Pauli|Gustava-Teodorja Paulija]] (1817&ndash;1867) iz dela ''Etnografski opis ljudstev Rusije'' ({{jezik|ru|Этнографическое описание народов России}}), Sankt-Peterburg, 1862 Великороссияне разных губерний 1862 01.jpg|Velikoruski tipi II. Ilustracija Gustava-Teodorja Paulija iz dela ''Etnografski opis ljudstev Rusije'', 1862 Поліщуки.Гуцули.jpg|[[Poljaki]] in [[Huculi]]. Ilustracija iz leta 1908 </gallery> == Rutenska terminologija na Poljskem == V [[medvojno obdobje|medvojnem obdobju]] 20. stoletja se je izraz ''rusin'' (''Ruten'') rabil tudi za ljudi iz ''[[Kresy|Kresy Wschodnie]]'' (vzhodnega obmejnega območja) v [[Druga poljska republika|Drugi poljski republiki]] in je vključeval Ukrajince, Rusine in Lemke oziroma pripadnike [[uniatska cerkev|uniatske]] ali [[Grkokatoliška cerkev|grkokatoliške cerkve]]. V [[Galicija|Galiciji]] je poljska vlada aktivno nadomeščala vse omembe »Ukrajincev« s staro besedo ''rusini'' (»Ruteni«). [[Poljski popis prebivalstva leta 1921]] je Ukrajince štel za nič drugega kot za Rutene, medtem ko so Belorusi že postali ločen narod, kar se v poljščini dobesedno prevaja kot »Beli Ruteni« ({{langx|pl|Białorusini|links=no}}).{{r|spl06}} Vendar pa je [[poljski popis prebivalstva leta 1931]] beloruščino, ukrajinščino in rusinsko štel kot ločene jezikovne kategorije, rezultati popisa pa so se bistveno razlikovali od prejšnjih.{{r|spl07}} Po mnenju rusinsko-ameriškega zgodovinarja Magocsija je poljska vladna politika v 1930-ih sledila strategiji [[tribalizem|tribalizacije]], pri čemer je različne etnografske skupine{{snd}} [[Lemki|Lemke]], [[Bojki|Bojke]] in [[Huculi|Hucule]], pa tudi stare Rutene in [[galicijsko rusofilstvo|rusofile]]{{snd}} obravnavala kot različne od drugih Ukrajincev in ponujala pouk v lemkovskem [[vernakular]]ju v državnih šolah, ustanovljenih v najzahodnejši regiji [[Lemkovina]].{{r|mago-2010}}{{rp|638–639}} [[Poljski popis prebivalstva leta 1931]] je navedel »beloruski«, »rusinski« in »ukrajinski« ({{langx|pl|białoruski, ruski, ukraiński|links=no}}) kot ločene jezike.{{r|ziel-1983}}{{r|spl08}} == Karpatorutenski etnonimi == {{glej|Rusini}} Do konca 19. stoletja se je v več zahodnih jezikih začel rabiti še en sklop izrazov, ki je združeval regionalne [[Karpati|karpatske]] in ''rutenske'' oznake, s čimer so nastali sestavljeni izrazi, kot je Karpato-Ruteni. Tudi ti izrazi so pridobili več pomenov, odvisno od spreminjajočega se geografskega obsega izraza Karpatska Rutenija. Ti pomeni so segali od širše rabe kot oznake za vse vzhodne Slovane v karpatski regiji do ožje uporabe, ki se je osredotočala na tiste krajevne skupine vzhodnih Slovanov, ki niso sprejele sodobne ukrajinske identitete, temveč so se raje odločile ohraniti svojo tradicionalno rusinsko identiteto.{{r|mago-2015}}{{rp|2–14}} Oznaki Rusin in Karpato-Rusin sta bili v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] prepovedani do konca druge svetovne vojne junija 1945.{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} Ruteni, ki so se identificirali pod etnonimom Rusin in se imeli za nacionalno in jezikovno skupino, ločeno od Ukrajincev in Belorusov, so bili potisnjeni v karpatsko diasporo in so formalno delovali med velikimi priseljenskimi skupnostmi v ZDA.{{r|mago-1995}}{{rp|221–231}}{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} Do vseevropskega preporoda je prišlo šele s padcem komunistične oblasti leta 1989.{{r|spl00}}{{efn|name="op01"}} To je povzročilo politične konflikte in obtožbe o spletkah proti rusinskim aktivistom, vključno s kazenskimi ovadbami. Rusinska manjšina je na Slovaškem dobro zastopana. Enotna kategorija ljudi, ki so svojo etnično pripadnost navajali kot Rusin, je bila ustvarjena v 1920-ih; vendar pa ni obstajal splošno sprejet standardiziran rusinski jezik.{{r|votr-1998}} {{citatni blok|Po drugi svetovni vojni je bila rutenska etnična pripadnost po vzoru Sovjetske zveze prepovedana. Ta sovjetska politika je trdila, da so Ruteni in njihov jezik del ukrajinske etnične skupine in jezika. Hkrati je bila grkokatoliška cerkev prepovedana in nadomeščena z vzhodno pravoslavno cerkvijo pod vodstvom ruskega patriarha, kar je pomenilo zatiranje vseh religij. Tako so se na Slovaškem nekdanji Ruteni tehnično lahko prosto registrirali kot katera koli etnična pripadnost, razen kot rutenska.{{r|votr-1998}}}} Slovaška vlada je Rusine ({{jezik|sk|Rusíni}}) razglasila za samostojno narodno manjšino (1991) in [[rusinščina|rusinščino]] priznala kot samostojni jezik (1995).{{r|spl02}} == Špekulativne teorije == [[slika:Petersfriedhof-Kat-Martyrer.jpg|thumb|right|220px|[[latinščina|Latinska]] spominska plošča iz leta 1521, ki omenja [[Italsko kraljestvo (476–493)|italskega]] kralja [[Odoaker|Odoakra]] (476&ndash;493) kot {{jezik|la|Rex Rhutenorum}} ([[Petersfriedhof Salzburg|Petersfriedhof]], [[Salzburg]]).]] Od 19. stoletja se je pojavilo več špekulativnih teorij o izvoru in naravi srednjeveške in zgodnje moderne rabe ''rutenskih'' izrazov kot poimenovanj za vzhodne Slovane. Nekatere od teh teorij so se osredotočale na zelo specifičen vir, spominsko ploščo iz leta 1521, ki je bila postavljena v [[katakombe|katakombni]] kapeli svetega Maksima v [[Petersfriedhof Salzburg|Petersfriedhofu]], grobišču [[Samostan sv. Petra, Salzburg|Opatije svetega Petra]] v [[Salzburg]]u (v sedanji [[Avstrija|Avstriji]]). Plošča vsebuje latinski napis, ki omenja [[Italsko kraljestvo (476–493)|italskega]] kralja [[Odoaker|Odoakra]] (476&ndash;493) kot kralja »Rutenov« ({{langx|la|Rex Rhvtenorvm|links=no}}) in pripoveduje zgodbo o mučeništvu svetega Maksima med invazijo več ljudstev v [[Noriško kraljestvo|Norik]] leta 477. Zaradi zelo poznega datuma (1521) in več anakronističnih elementov velja vsebina te plošče za legendarno.{{r|spl09}}{{r|riba-2020}} Kljub temu so nekateri avtorji (predvsem nestrokovnjaki) to ploščo uporabili kot »vir« za več teorij, ki so poskušale povezati Odoakra s starodavnimi keltskimi [[Ruteni (keltsko pleme)|Ruteni]] iz Galije, s čimer so zagotovili tudi navidezni most do kasnejših srednjeveških avtorjev, ki so vzhodne Slovane označevali za ''Rutene''. Na tej podlagi je nastal celoten niz špekulativnih teorij o domnevni povezavi med starodavnimi galskimi Ruteni in kasnejšimi vzhodnoslovanskimi »Ruteni«.{{r|selu-1929}}{{rp|20–27}} Kot je ugotovil Magocsi, bi bilo treba te teorije obravnavati kot »inventivne zgodbe« »ustvarjalnih« piscev.{{r|mago-2010}}{{rp|58–59}}{{r|mago-2015}}{{rp|50–51}} == Geografija == {{glavni|Rutenija}} Od 9. stoletja je bila [[Kijevska Rus]]{{snd}} sedaj del sodobnih držav [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Rusija|Rusije]]{{snd}} v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] znana pod [[imena Rusi, Rusije in Rutenije|različnimi imeni]], izpeljanimi iz imena Rus. [[latin izacija imen|Latinizirani]] izrazi, kot sta {{jezik|la|[[Rutenija]]}} ali {{jezik|la|Rutenorum}}, so se za Kijevsko Rus in njene vladarje uporabljali od 11. stoletja.{{r|spl10}} <gallery widths="180" heights="180" perrow= style="text-align: center"> 001 Kievan Rus' Kyivan Rus' Ukraine map 1220 1240.jpg|[[Kijevska Rusija|Kijevska Rus]], znana tudi kot [[Rutenija]], okoli 1230 Linguistic and political map of Eastern Europe, Casimir Delamarre, 1868.jpg|Jezikovni, etnografski in politični zemljevid Vzhodne Evrope iz leta 1868, ki ga je sestavil Casimir Delamarre {{legend|#fdeeb9|Ruteni in rutenščina}} Народонаселеніе и языки ЕВРОПЫ 1907 С-П. РИ..jpg|Jezikovni in etnografski zemljevid ''Ljudje in jeziki Evrope'' ({{jezik|ru|Народонаселеніе и языки Европы}}) iz leta 1907, ki označuje [[Ukrajinci|Ukrajince]] kot »[[Mala Rus|Maloruse]] ali Rutene« ({{jezik|ru|Малоруссы}}: ''Malorussi'', {{jezik|ru|Русины}}: ''Rusini'') Austria hungary 1911.jpg|Zemljevid [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] iz leta 1911, z Ruteni v svetlo zeleni barvi Seat of Ukraine Republic.jpg|Zemljevid Ukrajine iz leta 1918. Napis pravi: »Na vladanem območju prevladuje ukrajinski ([[rutenščina|rutenski]]) govor ...« Польська карта народо-населення Центральної Європи 1927 року..jpg|Poljski zemljevid iz leta 1927, ki označuje Ukrajince kot »Rutene« (»{{jezik|pl|Rusini}}«) in [[Belorusi|Beloruse]] kot »Bele Rutene« (»{{jezik|pl|Białorusini}}«) Ruskie grupy etniczne.jpg|Etnografske skupine Rutenov{{r|fisc-1928}} </gallery> == Rutenska kultura == [[slika:1727 book in Ruthenian language of Heorhij Hennadij Bizancij printed in Trnava.jpg|thumb|right|220px|Knjiga v [[rutenščina|rutenščini]] [[Georgij-Genadij Bizanci|Georgija-Genadija Bizancija]] (1657&ndash;1733) ''Kratka zbirka moralnih ali nravnih zapletov'' ({{jezik|zle|Краткое припадковъ моральныхъ, или нравныхъ собраніє}}), natisnjena v [[Trnava|Trnavi]] leta 1727]] === Jezik === {{glavni|rutenščina}} [[Rutenščina]] ([[:en:wikt:рускїй#Old_Ruthenian|ру́скаꙗ]] [[:en:wikt:мова#Old_Ruthenian|мо́ва]], русинська мова) je bil [[eksonim]]ski [[lingvonim]] za tesno sorodno skupino [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih]] [[jezikovna zvrst|jezikovnih zvrsti]], zlasti tistih, ki so se govorile od 15. do 18. stoletja v vzhodnoslovanskih regijah poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]. Do konca 18. stoletja so se postopoma razšle v regionalne različice, ki so se nato razvile v moderno [[beloruščina|beloruščino]] (''belorutenščino''), [[ukrajinščina|ukrajinščino]] (''rutenščino'') in [[rusinščina|rusinščino]] (''karpatorutenščino'').{{r|mose-2017}}{{rp|119–135}}{{r|mago-2005}} === Religije === {{glavni|Rutenska uniatska cerkev|Metropolija Kijeva in vse Rusi|religija v Ukrajini}} S [[spreobrnitev Vladimirja I. Kijevskega|spreobrnitvijo]] [[kijevski veliki knez|kijevskega velikega kneza]] [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] se je začela dolga zgodovina prevlade [[vzhodno pravoslavje|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rutenija|Ruteniji]]. Rusi so sprejeli [[krščanstvo]] v [[bizantinski obred|bizantinski obliki]] hkrati s [[Poljaki]] v [[latinska cerkev|latinski obliki]], [[Litovci]] pa so večinoma ostali [[poganstvo|pogani]] do poznega [[srednji vek|srednjega veka]], preden je njihovo plemstvo po [[Lublinska unija|politični združitvi]] s Poljaki sprejelo latinsko obliko. Širitev Litovske velike kneževine proti vzhodu so olajšale prijateljske pogodbe in medsebojne poroke plemstva, ko se je soočilo z zunanjo grožnjo [[mongolska invazija na Kijevsko Rusijo|mongolske invazije na Kijevsko Rus]]. [[slika:Religie w I Rz-plitej 1573.svg|thumb|right|220px|Religije v [[Republika obeh narodov|Republiki obeha narodov]] (1573), [[vzhodna pravoslavna cerkev|ortodoksno krščanstvo]] v zeleni, [[katolištvo]] v rumeni]] Do konca 12. stoletja je bila [[Evropa]] na splošno razdeljena na dve veliki območji: [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]] s prevlado [[katolištvo|katolištva]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] s pravoslavnimi in bizantinskimi vplivi. Mejo med njima je približno zaznamovala reka [[Zahodni Bug]]. To je območje, sedaj znano kot [[Belorusija]], postavilo v edinstven položaj, kjer sta se ta dva vpliva mešala in prepletala. Prva latinska cerkvena [[dieceza]] v Beli Ruteniji je bila ustanovljena v [[Turav]]u med letoma 1008 in 1013. Katolištvo je bilo tradicionalno prevladujoča vera beloruskega [[plemstvo|plemstva]] ([[šlahta|šlahte]]) in velikega dela prebivalstva zahodnih in severozahodnih delov Belorusije. Pred 14. stoletjem je bila v Beli Ruteniji prevladujoča [[vzhodna pravoslavna cerkev]]. [[Krevska unija]] leta 1385 je razbila ta monopol in katolištvo spremenila v vero vladajočega razreda. [[Vladislav II. Poljski|Jogajla]], tedanji [[seznam litovskih monarhov|vladar]] Litovske velike kneževine, je ukazal, naj se celotno prebivalstvo Litve spreobrne v katolištvo. Leto in pol po Krevski uniji je bil ustanovljen [[Vilna|vilenski]] [[episkopat]], ki je od litovskih knezov prejel veliko zemlje. Do sredine 16. stoletja se je katolištvo okrepilo v Litvi in severozahodnih delih Bele Rutenije, ki so z njo mejili, vendar je bila pravoslavna cerkev še vedno prevladujoča. V 14. stoletju je [[seznam bizantinskih cesarjev|bizantinski cesar]] [[Andronik II. Paleolog]] odobril ustanovitev dveh dodatnih metropolitskih sedežev: [[Gališka metropolija|Gališke metropolije]] (1303) in [[Litovska metropolija|Litovske metropolije]] (1317). Metropolit [[Roman (litovski metropolit)|Roman]] (1355&ndash;1362) iz Litve in metropolit [[Aleksij Bjakont|Aleksij iz Kijeva]] (pred 1296&ndash;1378) sta oba zahtevala sedež. Oba metropolita sta odpotovala v [[Konstantinopel]], da bi osebno vložila svoje prošnje. Leta 1356 je njuni zadevi obravnavala patriarhalna sinoda. [[Sveta sinoda]] je potrdila, da je Aleksij kijevski metropolit, Roman pa je bil potrjen tudi na svojem sedežu v [[Navagrudak|Navagrudku]]. Leta 1361 sta bila sedeža formalno razdeljena. Kmalu zatem, pozimi 1361/62, je Roman umrl. Od leta 1362 do 1371 je prosti sedež Litovsko-gališke metropolije upravljal Aleksij. Do tedaj je bila Litovska metropolija dejansko razpuščena. Po podpisu [[Florentinski koncil|Florentinskega koncila]] se je kijevski metropolit [[Isidor (kijevski metropolit)|Isidor]] leta 1441 vrnil v Moskvo kot rutenski kardinal. [[Moskovski veliki knez]] ga je aretiral in obtožil [[apostazija|apostazije]]. Veliki knez je Isidorja odstavil in leta 1448 za kijevskega metropolita postavil svojega kandidata{{snd}} [[Jona Moskovski|Jono]]. To je bilo izvedeno brez odobritve konstantinopelskega patriarha [[Gregor III. Konstantinopelski|Gregorja III.]]. Ko je Isidor leta 1458 umrl, ga je kot metropolita v konstantinopelskem patriarhatu nasledil [[Gregor Bolgar]]. Gregorjevo kanonsko ozemlje je bil zahodni del tradicionalnih dežel Kijevske Rusi{{snd}} držav Litovske velike kneževine in [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]]. [[sobor (cerkev)|Episkopalni sedež]] je bil v mestu Navagrudak, ki se sedaj nahaja v Belorusiji. Kasneje je bil preseljen v Vilno{{snd}} glavno mesto Litovske velike kneževine. [[seznam metropolitov in patriarhov Moskve|Vzporedno nasledstvo]] naziva je sledilo med Moskvo in Vilno. Kijevski metropoliti so predhodniki [[patriarh moskovski in vse Rusi|patriarha moskovskega in vse Rusi]], ki je nastal v 16. stoletju. [[Rutenska uniatska cerkev|Rutensko uniatsko cerkev]] so v letih 1595&ndash;1596 ustanovili duhovniki [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnih pravoslavnih cerkva]], ki so podpisali [[Brestlitovska unija|Brestlitovsko unijo]]. Pri tem so svojo pripadnost in [[cerkvena pristojnost|jurisdikcijo]] prenesli iz [[Konstantinopelski ekumenski patriarhat|Konstantinopelskega ekumenskega patriarhata]] na [[Sveti sedež]]. Imela je eno samo metropolitansko ozemlje{{snd}} Kijevsko, Galicijsko in Rutensko metropolijo. Ustanovitev cerkve je privedla do visoke stopnje spopadov med Ruteni, kot je bil umor [[hierarh]]a [[Josafat Kuncevič|Josafata Kunceviča]] leta 1623. Nasprotniki unije so člane cerkve imenovali »[[uniati]]«, čeprav katoliški dokumenti tega izraza zaradi domnevno negativnih prizvokov ne rabijo več. Leta 1620 so ti odpadniki ustanovili svojo metropolijo{{snd}} »[[Metropolija Kijeva, Galicije in vse Rusi (1620–1686)|Metropolijo Kijeva, Galicije in vse Rusi]]«. V 16. stoletju se je v krščanstvu začela kriza: v katolištvu se je začela [[protestantska reformacija]], na pravoslavnem območju pa obdobje [[herezija|herezije]]. Od sredine 16. stoletja so se v Litovski veliki kneževini začele širiti [[protestantizem|protestantske zamisli]]. Prvo protestantsko cerkev v Belorusiji je v Brestu ustanovil [[Mikołaj Radziwiłł Črni|Mikołaj »Črni« Radziwiłł]]. Protestantizem se zaradi [[protireformacija na Poljskem|protireformacije na Poljskem]] ni ohranil. Tako Katoliška cerkev v skupni državi kot Rutenska cerkev sta doživeli obdobje propadanja. Rutenska cerkev je bila cerkev ljudstva brez državnosti. Poljaki so imeli Rutene za pokoreno ljudstvo. Sčasoma je litovska vojaška in politična prevlada odpravila rutenske avtonomije. Neugoden politični status rutenskega ljudstva je vplival tudi na status njihove cerkve in spodkopaval njeno sposobnost za prenovo in obnovo. Poleg tega niso mogli pričakovati podpore od matične Cerkve v Konstantinoplu ali od svojih sovernikov v Moskvi. Tako je bila Rutenska cerkev v šibkejšem položaju kot Katoliška cerkev v skupni državi. Do leta 1666, ko je [[car]] odstavil patriarha [[Nikon (moskovski patriarh)|Nikona]], je bila [[Ruska pravoslavna cerkev]] neodvisna od države. Leta 1721 je prvi ruski imperator [[Peter Veliki|Peter I.]] popolnoma odpravil patriarhat in cerkev dejansko naredil za vladni oddelek, ki ga je vodila [[Najsvetejša vladajoča sinoda]], sestavljena iz višjih škofov in laičnih birokratov, ki jih je imenoval imperator sam. Sčasoma se je imperialna Rusija razglasila za zaščitnico in pokroviteljico vseh pravoslavnih kristjanov, zlasti tistih znotraj [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Dominacija [[Velika Rus|Ruskega imperija]] nad [[Mala Rus|Ukrajino pod carsko vladavino]] (od leta 1721) je sčasoma privedla do zatona [[Ukrajinska grkokatoliška cerkev|uniatskega katolištva]] (uradno ustanovljenega leta 1596) v ukrajinskih deželah pod carističnim nadzorom. === Glasba in ples === {{glavni|glasba Belorusije|glasba Ukrajine}} Glasbene partiture z naslovom »''Baletto Ruteno''« ali »''Horea Rutenia''«, kar pomeni rutenski [[balet]], je mogoče najti v evropskih zbirkah med litovsko in poljsko vladavino Rutenije, kot je na primer [[gdanska tabulatura|gdanska orgelska tabulatura]] iz leta 1640.{{r|spl11}}{{r|spl12}} === Simboli === {{glavni|simboli Rurikidov}} <gallery perrow= style="text-align: center"> Flag of the Cossack Hetmanate.svg|Zastava [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]], ki se rabi od 17. stoletja Coat of arms of Ruthenia 1480.jpg|Grb [[Gališko-volinska kneževina|Kraljestva Rutenije]] (Galicija-Volinija) z [[rutenski lev|rutenskim levom]], 1480 Coat of Arms of Ruthenian Voivodeship from Stematographia (1701).jpg|Grb [[Rutensko vojvodstvo|Rutenskega vojvodstva]] iz knjige [[Pavel Ritter Vitezović|Pavla Rittra Vitezovića]] ''[[Stemmatographia (1701)|Stemmatographiae Illyricanae]]'', 1701 Karta pocztowa wydawnictwa Salonu Malarzy Polskich w Krakowie.jpg|Grb predlagane [[Gadjaški sporazum|Poljsko-litovsko-rutenske skupnosti]], ki ni nikoli nastala. Sestavljali so ga [[Poljska|poljski]] [[grb Poljske|belorepec]], [[Velika litovska kneževina|litovska]] [[grb Litve|Pagonija]] in [[Rutenija|rutenski]] nadangel [[sveti Mihael|Mihael]] (19. stoletje) POL COA Jełowicki knazi.png|Grb plemiške družine [[Jełowicki]] Herb Sapiehów.PNG|Grb plemiške družine [[Sapieha]] POL COA Ostrogski I.png|Grb plemiške družine [[Ostrozki]] Herb Ogińskich.PNG|Grb plemiške družine [[Ogiński]] POL COA Gozdawa III.svg|Grb plemiške družine [[Pac]] POL COA Chodkiewicz.svg|Grb plemiške družine [[Chodkiewicz]] POL COA Radziwiłł II.svg|Grb plemiške družine [[Radziwiłł]] Alex K Danylo Apostol.svg|Grb plemiške družine [[Dorošenko]] Alex K Myhailo Hanenko.svg|Grb plemiške družine [[Mihajlo Hanenko|Hanenko]] Alex K Pavlo Teteria.svg|Grb plemiške družine [[Pavlo Teterja|Teterja]] Alex K Pavlo Polubotok.svg|Grb plemiške družine [[Pavlo Polubotok|Polubotok]] Alex K Ivan Vygovskyi.svg|Grb plemiške družine [[Ivan Vigovski|Vigovski]] </gallery> == Znani Ruteni == * [[Konstantin Ivanovič Ostrozki]] (okoli 1460&ndash;1530), [[rutenska šlahta|rutenski knez]] in magnat Litovsk-Rutensko-Samogitijske velike kneževine in kasneje [[hetmani Republike obeh narodov|litovski veliki hetman]] * [[Hürrem Sultan|Rokselana]] (okoli 1504&ndash;1558), znana tudi kot Haseki Hürrem Sultan, žena [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] * [[Ana Gojska]] (okoli 1530&ndash;1617), [[rutenska šlahta|rutenska šlahtinja]], filantropinja, dobrotnica, ustanoviteljica [[Počajivska lavra|Počajivske lavre]], * [[Meletij Smotricki]] (okoli 1577&ndash;1633), [[Polock|polocki]] nadškof, pisatelj, verski in pedagoški aktivist Republike obeh narodov, [[rutenščina|rutenski]] jezikoslovec{{r|rzhe-2012}} * [[Bogdan Hmelnicki]] (okoli 1595&ndash;1657), [[rutenska šlahta|rutenski šlahčič]], vojaški poveljnik [[Zaporoški kozaki|Zaporoških kozakov]], vodja [[vstaja Hmelnickega|vstaje Hmelnickega]], ustanovitelj [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]] * [[Petro Dorošenko]] (okoli 1627&ndash;1698), [[Kozaki|kozaški]] politični in vojaški voditelj, [[hetman]] [[Desnobrežna Ukrajina|Desnobrežne Ukrajine]] (1665&ndash;1672){{r|krup-1984}} * [[Ivan Mazepa]] (okoli 1639&ndash;1709), hetman [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]], [[pokroviteljstvo|umetnostni pokrovitelj]], pod čigar vladavino se je hetmanat ponovno združil in uspel, kar je pomenilo konec njegovega [[ruina (zgodovina Ukrajine)|obdobja ruine]] == Znane osebnosti rutenskega porekla == * [[Stanisław Orzechowski (pisatelj)|Stanisław Orzechowski]] (1513&ndash;1566), poljsko-rutenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar * [[Michał Korybut Wiśniowiecki]] (1640&ndash;1673), vladar Republike obeh narodov kot [[seznam poljskih monarhov|poljski kralj]], [[litovski veliki knez]] od 29. septembra 1669 do svoje smrti leta 1673 * [[Tadeusz Kościuszko]] (1746&ndash;1817), poljski [[vojaško inženirstvo|vojaški inženir]], državnik, vojskovodja, veteran [[ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]], vodja [[Kościuszkova vstaja|Kościuszkove vstaje]] leta 1794 * [[Stanisław Moniuszko]] (1819&ndash;1872), poljski skladatelj, dirigent, organist, pedagog, avtor mnogih priljubljenih poljskih umetniških pesmi in oper, imenovan »oče poljske nacionalne opere« == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|Ameriška karpato-ruska pravoslavna dieceza|en|American Carpatho-Russian Orthodox Diocese}} * {{medjezikovna povezava|grb Zakarpatske oblasti|en|coat of arms of Carpathian Ruthenia}} * {{medjezikovna povezava|Gente Ruthenus, natione Polonus|lt=''Gente Ruthenus, natione Polonus''|en|Gente Ruthenus, natione Polonus}} * {{medjezikovna povezava|imena Rusi, Rusije in Rutenije|en|names of Rus', Russia and Ruthenia}} * [[Gadjaški sporazum]] * [[Kozaški hetmanat]] * {{medjezikovna povezava|Rutenska grkokatoliška cerkev|en|Ruthenian Greek Catholic Church}} * {{medjezikovna povezava|rutenska šlahta|en|Ruthenian nobility}} * {{medjezikovna povezava|Ukrajinska grkokatoliška cerkev|en|Ukrainian Greek Catholic Church}} * {{medjezikovna povezava|galicijsko rusofilstvo|en|Galician Russophilia}} ([[moskvofilstvo]]) * [[starovzhodnoslovanščina]] * [[rusinščina]] * [[Ruski Krstur]] * {{medjezikovna povezava|Zakarpatje|en|Transcarpathia}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|{{jezik-uk|label=[[ukrajinščina|Ukrajinsko]]|ру́сини}}: ''rusini'', {{jezik-ru|руси́ны}}: ''rusini'', {{jezik-be|русіны}}: ''rusini'', {{jezik-pl|Rusini}} ({{jezik|pl|Rusnacy, Ruśniacy}}, nekdaj davno tudi {{jezik|pl|Rusacy}}).}} {{efn|name="op01"|Sedaj se ime [[Rusini|Rusin]] nanaša na govorjeni jezik in [[rusinščina|različice]] knjižnega jezika, kodificiranega v 20. stoletju za karpatske Rusine, ki živijo v Ukrajini (Zakarpatje), na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Srbiji (Vojvodina).&nbsp;... Podkarpatsko Ruso je Češkoslovaška prepustila Sovjetski zvezi in postala [[Zakarpatska oblast]] (regija) Ukrajinske SSR. Oznaki Rusin in Karpato-Rusin sta bili prepovedani, krajevno vzhodnoslovansko prebivalstvo in njihov jezik pa sta bila razglašena za ukrajinska. Sovjetska politika se je rabila v sosednji komunistični Češkoslovaški in Poljski, kjer so bili Karpato-Rusini (v primeru Poljske Lemkovski Rusini) odslej uradno označeni za Ukrajince.}} {{efn|name="op02"|Redko »Rutenci«. Glej npr.: {{citat | title= Rutenci | date= 2016 | website= termania.net | publisher= IATE (Interaktivna terminologija za Evropo) | url= https://www.termania.net/slovarji/iate/9791812/%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B8%D0%BD%D0%B8?query=Rutenci&elementId=e3e50bef-96ea-4073-946c-5512385de1f4 | accessdate= 2026-06-02}}. In tudi »Rutenijci«.}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici | refs= <ref name="bunc-2015">[[#SKL-bunc-2015|Bunčić (2015)]].</ref> <ref name="camo-1572">[[#SKL-camo-1572|Camões (1572)]].</ref> <ref name="fisc-1928">[[#SKL-fisc-1928|Fischer (1928)]].</ref> <ref name="fric-2005">[[#SKL-fric-2005|Frick (2005)]].</ref> <ref name="herb-1549">[[#SKL-herb-1549|Herberstein (1549)]].</ref> <ref name="himk-1999">[[#SKL-himk-1999|Himka (1999)]], str. 8&ndash;9.</ref> <ref name="kraj-1963">[[#SKL-kraj-1963|Krajcar (1963)]].</ref> <ref name="krup-1984">[[#SKL-krup-1984|Krupnytsky; Ohloblyn; Subtelny (1984)]].</ref> <ref name="lobi-2013">[[#SKL-lobi-2013|Lobin (2013)]], str. 131.</ref> <ref name="mago-1995">[[#SKL-mago-1995|Magocsi (1995)]].</ref> <ref name="mago-2005">[[#SKL-mago-2005|Magocsi; Pop (2005)]].</ref> <ref name="mago-2010">[[#SKL-mago-2010|Magocsi (2010)]].</ref> <ref name="mago-2015">[[#SKL-mago-2015|Magocsi (2015)]].</ref> <ref name="marg-1983">[[#SKL-marg-1983|Margeret (1983)]].</ref> <ref name="miln-1996">[[#SKL-miln-1996|Milnikov (1996)]].</ref> <ref name="mose-2017">[[#SKL-mose-2017|Moser (2017–2018)]].</ref> <ref name="pana-2011">[[#SKL-pana-2011|Panajir (2011)]].</ref> <ref name="riba-2020">[[#SKL-riba-2020|Ribalka (2020)]].</ref> <ref name="rohd-2007">[[#SKL-rohd-2007|Rohdewald; Frick; Wiederkehr (2007)]], str. 22.</ref> <ref name="rzhe-2012">[[#SKL-rzhe-2012|Rzhevsky (2012)]].</ref> <ref name="selu-1929">[[#SKL-selu-1929|Šeluhin (1929)]].</ref> <ref name="ship-1912a">[[#SKL-ship-1912a|Shipman (1912a)]].</ref> <ref name="ship-1912b">[[#SKL-ship-1912b|Shipman (1912b)]].</ref> <ref name="spea-2003">[[#SKL-spea-2003|Speake (2003)]].</ref> <ref name="vill-2011">[[#SKL-vill-2011|Villela (2011)]].</ref> <ref name="votr-1998">[[#SKL-votr-1998|Votruba (1998)]].</ref> <ref name="ziel-1983">[[#SKL-ziel-1938|Zieliński (1983)]].</ref> <ref name="spl00">{{navedi enciklopedijo | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= Paul Robert Magocsi | title= Rusyn | encyclopedia= [[Enciklopedija Britannica]] | lang= en | url= https://www.britannica.com/topic/Rusyn-people | accessdate= 2023-05-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20211109212541/https://www.britannica.com/topic/Rusyn-people | archivedate= 2021-11-09 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl01">{{navedi enciklopedijo | last1= Dronov | first1= M. Ju. | script-title= ru:Руси́ны | encyclopedia= [[Velika ruska enciklopedija]] – elektronska različica | lang= ru | trans-title= Rusini | url= https://bigenc.ru/ethnology/text/5622732 | accessdate= 2021-12-15 | archivedate= 2021-09-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210926091117/https://bigenc.ru/ethnology/text/5622732 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl02">{{navedi enciklopedijo | last1= Himka | first1= John-Paul | authorlink1= John-Paul Himka | title= Ruthenians | encyclopedia= [[Internet Encyclopedia of Ukraine]] | url= http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CU%5CRuthenians.htm | accessdate= 2015-07-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190927231347/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CU%5CRuthenians.htm | archivedate= 2019-09-27 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">[[Litovski statuti|Statut Litovske velike kneževine]] (1529), 1. del, 1. člen: »На первей преречоным прелатом, княжатом, паном, хоруговым, шляхтам и местом преречоных земель '''Великого князства Литовского, Руского, Жомойтского и иных''' дали есмо: ...«; po : Pervij ili Starij Litovskij Statut // Vremennik Obšestva istorii i drevnostei Rossiiskih. 1854. Knjiga 18, str. 2.</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Magyarország népessége | website= mek.oszk.hu | lang= hu | url= http://mek.oszk.hu/02100/02185/html/171.html | accessdate= 2023-10-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180722182701/http://mek.oszk.hu/02100/02185/html/171.html | archivedate= 2018-07-22 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Report on Conditions in Ruthenia March 1939, From Prague After Munich: Diplomatic Papers 1938-1940 | date= 1968 | publisher= [[Princeton University Press]] | lang= en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Ludnosc: Ludnosc wedlug wyznania religijnego i narodowosci | date= 1932 | trans-title= Prebivalstvo: Prebivalstvo po verski pripadnosti in narodnosti | publisher= [[Glavni statistični urad|Glavni statistični urad Republike Poljske]] | pages= [[Poljski popis prebivalstva leta 1931]], str.&nbsp;56, razpredelnica&nbsp;11 | no-pp= y | lang= pl}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Ludnosc. Ludnosc wedlug wyznania i plci oraz jezyka ojczystego | date= 1932 | trans-title= Prebivalstvo. Prebivalstvo po verski pripadnosti, spolu in maternem jeziku. | publisher= Glavni statistični urad Republike Poljske | pages= Poljski popis prebivalstva leta 1931, str.&nbsp;15, razpredelnica&nbsp;10 | no-pp= y | lang= pl}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Główny Urząd Statystyczny Rzeczypospolitej Polskiej : Drugi powszechny spis ludności z dn. 9.XII 1931 r. : Mieszkania i gospodarstwa domowe ludność | trans-title= Glavni statistični urad Republike Poljske : Drugi splošni popis prebivalstva z dne 9. decembra 1931 : Stanovanja in gospodinjstva. Prebivalstvo | lang= pl | publisher= Glavni statistični urad Republike Poljske | date= 1938 | page= 15 | url= http://statlibr.stat.gov.pl/exlibris/aleph/a18_1/apache_media/VUNVGMLANSCQQFGYHCN3VDLK12A9U5.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140317212240/http://statlibr.stat.gov.pl/exlibris/aleph/a18_1/apache_media/VUNVGMLANSCQQFGYHCN3VDLK12A9U5.pdf | archivedate= 2014-03-17}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Friedhof und Katakomben im Stift St. Peter | website= stift-stpeter.at | lang= de | url= https://www.stift-stpeter.at/de/kloster/index.asp?dat=Friedhof-Katakomben}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Annales Augustani | date= 1839 | pages= 133 | lang= la | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=NDJhAAAAcAAJ&q=rutenorum+regis+filiam}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= A Successor to the Ukrainian Sages | url= https://m.day.kyiv.ua/en/article/culture/successor-ukrainian-sages | accessdate= 2023-09-21 | website= m.day.kyiv.ua | lang= en}}{{mrtva povezava | date= junij 2025 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Хорея Козацька - Бенкет Духовний. Частина Друга | date= 2012 | website= discogs.com | lang= en | url= https://www.discogs.com/release/11773160-%D0%A5%D0%BE%D1%80%D0%B5%D1%8F-%D0%9A%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0-%D0%91%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%B5%D1%82-%D0%94%D1%83%D1%85%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D0%A7%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%94%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B0 | accessdate= 2023-09-21 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240407144929/https://www.discogs.com/release/11773160-%D0%A5%D0%BE%D1%80%D0%B5%D1%8F-%D0%9A%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0-%D0%91%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%B5%D1%82-%D0%94%D1%83%D1%85%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D0%A7%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%94%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B0 | archivedate= 2024-04-07 | url-status= live}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= On the dialectal basis of the Ruthenian literary language | journal= Die Welt der Slaven | date= 2015 | volume= 60 | issue= 2 | pages= 276&ndash;289 | url= https://core.ac.uk/download/pdf/83527423.pdf | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210624201020/https://core.ac.uk/download/pdf/83527423.pdf | archivedate= 2021-06-24 | url-status= live | ref= SKL-bunc-2015}} * {{citat | last1= Camões | first1= Luís Vaz de | authorlink1= Luís de Camões | title= Luís de Camões «Os Lusíadas. Canto Terceiro» | website= www.tania-soleil.com | lang= ru | url= https://www.tania-soleil.com/luis-de-camoes-os-lusiadas-3/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220714055444/https://www.tania-soleil.com/luis-de-camoes-os-lusiadas-3/ | archivedate= 2022-07-14 | ref= SKL-camo-1572}} * {{citat | last1= Fischer | first1= Adam Robert | authorlink1= Adam Robert Fischer | title= Rusini, zarys etnografii na Rusi | date= 1928 | location= Lvov / Varšava / Krakov| publisher= Zakład Narodowy im. Ossolińskich | lang= pl | pages= 192 | isbn= 978-83-7530-658-3 | url= http://sanockabibliotekacyfrowa.pl/dlibra/docmetadata?id=420 | ref= SKL-fisc-1928}} * {{citat | last1= Frick | first1= David Alan | editor-last1= Ivanov | editor-first1= Vjačeslav Vsevolodovič | editor-link1= Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov | editor-last2= Verholanceva | editor-first2= Julija | title= Speculum Slaviae Orientalis: Muscovy, Ruthenia and Lithuania in the late Middle ages | date= 2005 | publisher= Novoje izdatelstvo | location= Moskva | isbn= 978-5-98-379028-5 | pages= 45&ndash;67 | chapter= The Councilor and the baker's wife: Ruthenians and their language in seventeenth-century Vilnius | lang= en, ru | series= (UCLA Slavic studies; new series) | volume= IV | url= https://www.lituanistika.lt/content/50193 | accessdate= 2023-11-03 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20231103074817/https://www.lituanistika.lt/content/50193 | archivedate= 2023-11-03 | url-status= live | ref= SKL-fric-2005}} * {{citat | last1= Herberstein | first1= Žiga | authorlink1= Žiga Herberstein | title= Moskovski zapiski (Rerum Moscoviticarum Commentarii) | date= 1549 | via= [[Google Knjige]] | url= https://books.google.com/books?id=ezs8AAAAcAAJ&q=ruthenicum | ref= SKL-herb-1549}} * {{citat | last1= Himka | first1= John-Paul | authorlink1= John-Paul Himka | title= Religion and Nationality in Western Ukraine: The Greek Catholic Church and the Ruthenian National Movement in Galicia, 1870-1900 | date= 1999 | location= Montreal / Kingston | publisher= McGill-Queen's University Press | isbn= 978-0-7735-1812-4 | oclc= 39868618 | ol= 6841117M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=j2yhkvCx60IC | ref= SKL-himk-1999}} * {{citat | last1= Juchnowski | first1= Jerzy | last2= Sielezin | first2= Jan R. | last3= Maj | first3= Ewa | title= The Image of "White" and "Red" Russia in the Polish Political Thought of the 19th and 20th Century | date= 2018 | location= Berlin | publisher= Peter Lang | doi= 10.3726/b14194 | isbn= 978-3-631-75751-2 | s2cid= 158160059}} * {{citat | last1= Krajcar | first1= Jan | title= A Report on the Ruthenians and their Errors, prepared for the Fifth Lateran Council | journal= Orientalia Christiana Periodica | date= 1963 | volume= 29 | pages= 79&ndash;94 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=69zjAAAAMAAJ | ref= SKL-kraj-1963}} * {{navedi enciklopedijo | last1= Krupnytsky | first= Borys | last2= Ohloblyn | first2= Oleksander | last3= Subtelny | first= Orest | chapter= Doroshenko, Petro | date= 1984 | encyclopedia= [[Internet Encyclopedia of Ukraine]] | chapter-url= http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CO%5CDoroshenkoPetro.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230507164951/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CO%5CDoroshenkoPetro.htm | archivedate= 2023-05-07 | ref= SKL-krup-1984}} * {{citat | last1= Litwin | first1= Henryk | title= Catholicization among the Ruthenian Nobility and Assimilation Processes in the Ukraine during the Years 1569-1648 | journal= [[Acta Poloniae Historica]] | date= 1987 | volume= 55 | pages= 57&ndash;83 | issn= 0001-6829 | eissn= 2450-8462 | url= http://rcin.org.pl/Content/30516/WA303_48794_1987-55_APH_03_o.pdf | archivedate= 2021-02-24 | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210224173321/http://rcin.org.pl/Content/30516/WA303_48794_1987-55_APH_03_o.pdf | url-status= live}} * {{citat | last1= Lobin | first1= Aleksej Nikolajevič| authorlink1= Aleksej Nikolajevič | title= Послание государя Василия III Ивановича императору Карлу V от 26 июня 1522 г.: Опыт реконструкции текста | journal= [[Studia Slavica et Balcanica Petropolitana]] | date= 2013 | volume= | issue= 1 | pages= 130&ndash;141 | location= Sankt Peterburg | issn= 1995-848X | url= http://slavica-petropolitana.spbu.ru/files/2013_1/Lobin.pdf | ref= SKL-lobi-2013}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= Paul Robert Magocsi | title= The Rusyn Question | journal= Political Thought: Ukrainian Journal of Political Science | date= 1995 | volume= 2-3 | pages= 221&ndash;231 | url= http://www.litopys.org.ua/rizne/magocie.htm | accessdate= 2014-10-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190518191803/http://litopys.org.ua/rizne/magocie.htm | archivedate= 2019-05-18 | url-status= live | ref= SKL-mago-1995}} * {{citat | editor-last1= Magocsi | editor-first1= Paul Robert | editor-last2= Pop | editor-first2= Ivan I. | editor-link1= | title= Encyclopedia of Rusyn History and Culture | date= 2005 | orig-date= 2002 | edition= 2. pred. | location= Toronto | publisher= [[University of Toronto Press]] | ref= SKL-mago-2005}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= | title= A History of Ukraine: The Land and Its Peoples | date= 2010 | orig-date= 1996 | edition= 2. pred. | location= Toronto | publisher= University of Toronto Press | isbn= 978-1-4426-1021-7 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=TA1zVKTTsXUC | ref= SKL-mago-2010}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= | title= The Fourth Rus': A New Reality in a New Europe | journal= Journal of Ukrainian Studies | date= 2011 | volume= 35-36 (2010-2011) | pages= 167&ndash;177 | url= https://shron3.chtyvo.org.ua/Magochii_Pavlo_Robert/The_Fourth_Rus_A_New_Reality_in_a_New_Europe_anhl.pdf | accessdate= 2021-07-14 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210714035929/https://shron3.chtyvo.org.ua/Magochii_Pavlo_Robert/The_Fourth_Rus_A_New_Reality_in_a_New_Europe_anhl.pdf | archivedate= 2021-07-14 | url-status= live}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | authorlink1= | title= With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus' and Carpatho-Rusyns | date= 2015 | location= Budimpešta-New York | publisher= Central European University Press | isbn= 978-615-5053-46-7 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ | ref= SKL-mago-2015}} * {{citat | last1= Margeret | first1= Jacques | authorlink1= Jacques Margeret | translator-last1= Dunning | translator-first1= Chester S. L. | title= The Russian Empire and Grand Duchy of Muscovy: A Seventeenth-Century French Account | date= 1983-06-15 | publisher= University of Pittsburgh Press | location= Pittsburgh | series= (Russian and East European Studies) | volume= 5 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=atYFs7aWsLkC | accessdate= 2025-08-21 | isbn= 978-0-8229-7701-8 | ol= 50954040M | ref= SKL-marg-1983}} * {{citat | last1= Milnikov | first1= Aleksander Sergejevič | authorlink1= Aleksander Sergejevič Milnikov | title= Картина славянского мира: взгляд из Восточной Европы: этногенетические легенды, догадки, протогипотезы XVI – начала XVIII века. | date= 1996 | publisher= Centr »Peterburgskoje vostokovedenije« | location= Sankt Peterburg | pages= 314 | series= (Slavica Petropolitana) | volume= 1 | isbn=5-85803-063-7 | cobiss= 20907053 | oclc= 36496913 | ol= 309156M | ref= SKL-miln-1996}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael Alexander | title= The Fate of the Ruthenian or Little Russian (Ukrainian) Language in Austrian Galicia (1772-1867) | journal= [[Harvard Ukrainian Studies]] | date= 2017–2018 | volume= 35 (2017–2018) | issue= 1/4 | pages= 87&ndash;104 | issn= 0363-5570 | jstor= 44983536 | ref= SKL-mose-2017}} * {{citat | last1= Nakonečni | first1= Jevgen Petrovič | authorlink1= Jevgen Petrovič Nakonečni | title= Украдене ім’я : Чому русини стали українцями | date= 2001 | edition= 3. dop. in popr. | trans-title= Ukradeno ime : Zakaj so Ruteni postali Ukrajinci | location= Lvov | publisher= Lvovska znanstvena knjižnica V. Stefanika [[Nacionalna akademija znanosti Ukrajine|Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]] | isbn= 966-02-1895-8 | lccn= 2003399342 | ol= 3735117M | lang= uk | url= https://web.archive.org/web/20160518154841/http://www.library.lviv.ua/e-library/lsl-editions/Nakonechnyj_J_Ukradene_Imja_2001/}} * {{citat | last1= Panajir | first1= Dmitro | title= Москвофільство. Як галичани вчили росіян любити Росію | date= 2011-02-16 | trans-title= Moskvofilstvo. Kako so Galičani naučili Ruse ljubiti Rusijo | magazine= [[Istorična pravda]] ([[Ukrajinska pravda]]) | lang= uk | oclc= 1066371688 | url= https://web.archive.org/web/20170109054715/http://www.istpravda.com.ua/articles/2011/02/16/24676/ | ref= SKL-pana-2011}} * {{citat | last1= Ribalka | first1= Andrej A. | title= Сны аббата Килиана | journal= Novogardia: Международный журнал по истории и исторической географии Средневековой Руси | date= 2020 | volume= 5 | issue= 1| pages= 281&ndash;307 | doi= 10.25797/NG.2020.5.1.011 | url= http://www.novogardia.info/index.php/1k/article/download/194/187 | accessdate= 2021-07-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210709182236/http://www.novogardia.info/index.php/1k/article/download/194/187 | archivedate= 2021-07-09 | url-status= live | ref= SKL-riba-2020}} * {{citat | last1= Rohdewald | first1= Stefan | last2= Frick | first2= David A. | last3= Wiederkehr | first3= Stefan | title= Litauen und Ruthenien: Studien zu einer transkulturellen Kommunikationsregion (15.–18. Jahrhundert) | trans-title= Litva in Rutenija: Študije transkulturnega komunikacijskega območja (15.–18. stoletje) | date= 2007 | isbn= 978-3-447-05605-2 | location= Wiesbaden | publisher= Harrassowitz | lang= de | oclc= 173071153 | ref= SKL-rohd-2007}} * {{citat | last1= Rzhevsky | first1= Nicholas | title= The Cambridge Companion to Modern Russian Culture | date= 2012 | edition= 2. | series= (Cambridge Companions to Culture) | publisher= Cambridge University Press | pages= 392 | isbn= 978-1-10-700252-4 | oclc= 768072054 | lccn= 2012006799 | ol= 25252675M | ref= SKL-rzhe-2012}} * {{citat | last1= Slivka | first1= John | title= Correct nomenclature: Greek rite or Byzantine rite: Rusin or Ruthenian: Rusin or Slovak? | date= 1973 | location= New York | publisher= Slivka | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=LyPbsgEACAAJ}} * {{citat | last1= Slivka | first1= John | title= Who are we? Nationality: Rusin, Russian, Ruthenian, Slovak? Ecclesiastical name: Greek Rite Catholic, Byzantine Rite Catholic? | date= 1989 | orig-date= 1977 | edition= 2. | location= New York | publisher= Slivka | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=eIM9AAAAYAAJ}} * {{citat | last1= Shipman | first1= Andrew J. | chapter= Ruthenian Rite | title= [[Katoliška enciklopedija]] | volume= 13 | date= 1912a | location= New York | publisher= Robert Appleton Company | pages= 276&ndash;277 | chapter-url= http://www.newadvent.org/cathen/13277a.htm | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210628013543/https://www.newadvent.org/cathen/13277a.htm | archivedate= 2021-06-28 | url-status= live | ref= SKL-ship-1912a}} * {{citat | last1= Shipman | first1= Andrew J. | chapter= Ruthenians | title= Katoliška enciklopedija | volume= 13 | date= 1912b | location= New York | publisher= Robert Appleton Company | pages= 277&ndash;279 | chapter-url= http://www.newadvent.org/cathen/13278a.htm | accessdate= 2021-07-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20181018012726/http://www.newadvent.org/cathen/13278a.htm | archivedate= 2018-10-18 | url-status= live | ref= SKL-ship-1912b}} * {{citat | last1= Solovjev | first1= Aleksander Ivanovič | authorlink1= Aleksander Ivanovič Solovjev (zgodovinar) | title= Weiß-, Schwarz- und Rotreußen: Versuch einer historisch-politischen Analyse | journal= Jahrbücher für Geschichte Osteuropas | date= 1959 | volume= 7 | issue= 1 | pages= 1&ndash;33 | jstor= 41041575}} * {{navedi enciklopedijo | editor1-last= Speake | editor1-first= Jennifer | title= Muscovy | encyclopedia= Literature of travel and exploration: An encyclopedia | date= 2003 | publisher= Fitzroy Dearborn | location= New York | pages= 831&ndash;834 | isbn= 978-1-57958-247-0 | oclc= 880167135 | ol= 3673096M | url= https://archive.org/details/literatureoftrav0002unse/page/834/mode/2up | series= Volume Two: G to P | ref= SKL-spea-2003}} * {{citat | last1= Šeluhin | first1= Sergij Pavlovič | authorlink1= Sergij Pavlovič Šeluhin | title= Звідкіля походить Русь: Теорія кельтського походження Київської Русі з Франції | date= 1929 | publisher= Slovanské odděleni knihtiskárni A. Fišera | location= Praga-Strašnice | trans-title= Od kod izvira Rus: Teorija o keltskem izvoru Kijevske Ruse iz Francije | lang= uk | url= https://shron1.chtyvo.org.ua/Shelukhyn_Serhii/Zvidkilia_pokhodyt_Rus_Teoriia_keltskoho_pokhodzhennia_Kyivskoi_Rusi_z_Frantsii.pdf | accessdate= 2021-07-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210709183345/https://shron1.chtyvo.org.ua/Shelukhyn_Serhii/Zvidkilia_pokhodyt_Rus_Teoriia_keltskoho_pokhodzhennia_Kyivskoi_Rusi_z_Frantsii.pdf | archivedate= 2021-07-09 | url-status= live | ref= SKL-selu-1929}} * {{citat | last1= Villela | first1= Fabio Renato | chapter= Os Lusíadas, Canto III, 11 | title= Adaptação De Os Lusíadas Ao Português Atual | publisher= Clube de Autores | pages= 547 | via= Google Knjige | chapter-url= https://books.google.com/books?id=crFxDwAAQBAJ&dq=Entre+este+mar+e+o+T%C3%A1nais+vive+estranha+Gente%3A+Rutenos%2C+Moscos+e+Liv%C3%B3nios%2C+S%C3%A1rmatas+outro+tempo&pg=PA118 | ref= SKL-vill-2011}} * {{citat | last1= Votruba | first1= Martin | chapter= Linguistic Minorities in Slovakia | date= 1998 | title= Linguistic Minorities in Central and Eastern Europe | publisher= Multilingual Matters | editor-last1= Bratt Paulston | editor-first1= Christina | editor-last2= Peckham | editor-first2= Donald | pages= 258&ndash;259 | series= (Multilingual Matters) | volume= 109 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=sHB1kFCB4wYC | accessdate= 2015-10-08 | isbn= 1-85359-416-4 | cobiss= 7118669 | oclc= 44963115 | lccn= 98006230 | ol= 347131M | ref= SKL-votr-1998}} * {{citat | last1= Zieliński | first1= Henryk | authorlink1= Henryk Zieliński (zgodovinar) | title= Historia Polski 1914-1939 | date= 1983 | location= Vroclav | publisher= Ossolineum | isbn= 83-04-00712-6 | oclc= 10605456 | ol= 2805793M | lccn= 83237744 | ref= SKL-ziel-1938}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{kategorija v Zbirki|Ruthenians|Ruteni}} * {{CathEncy| wstitle= Ruthenians}} * {{navedi enciklopedijo | last1= Himka | first1= John-Paul | authorlink1= John-Paul Himka | title= Ruthenians | encyclopedia= [[Internet Encyclopedia of Ukraine]] | url= http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CU%5CRuthenians.htm | lang= en}} * {{navedi EB1911 | wstitle= Ruthenians | page= 939 | volume= 23 | short= 1}} * »The Carpathian Connection« {{citat | title= Carpatho-Rusyn Heritage | website= tccweb.org | lang= en | url= http://tccweb.org/carpathorusynheritage.htm}} [[Kategorija:Ruteni| ]] [[Kategorija:Eksonimi]] [[Kategorija:Velika litovska kneževina]] ibcw6mgqhoszywxg3s6g72lgwbrd6h8 0 604105 6688817 2026-06-13T15:51:55Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Lestizza]] 6688817 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lestizza]] p1h5i3rltzc62g42e3axirlah16r15t 0 604106 6688818 2026-06-13T15:52:18Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Lestizza]] 6688818 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lestizza]] p1h5i3rltzc62g42e3axirlah16r15t 0 604107 6688821 2026-06-13T15:53:43Z XJaM 3 preusmeritev na [[Ruteni]] 6688821 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Ruteni]] gqnwkpejl18spwtzhkdakwpajwfxfy1 0 604108 6688825 2026-06-13T15:56:03Z XJaM 3 N 6688825 wikitext text/x-wiki {{short description|Ločilo ali diakritično znamenje.}} {{infopolje Simbol |mark = ~{{nbsp}}◌&#x0303; |name = {{ubl|Tilda (vijuga, vijugica{{snd}}[[ločilo]])|[[sestavljali znak|Sestavljalna tilda]] ([[diakritično znamenje]])}} | unicode = {{ubl|{{unichar|007E|tilda|html=}}|{{unichar|0303|cwith=◌|sestavljalna tilda|nlink=sestavljalna tilda}}}} | different from = {{ubl| {{unichar|2053|nihajni pomišljaj|nlink= nihajni pomišljaj}}}} | see also = {{ubl| {{unichar|223D|obrnjena tilda}} | {{unichar|2243|asimptotično enako}} | {{unichar|2245|približno enako}} | {{unichar|2246|približno, vendar ne dejansko enako}} | {{unichar|2247|niti približno niti dejansko enako}} | {{unichar|2248|skoraj enako|nlink=dvojna tilda}} | {{unichar|2249|ni skoraj enako}} | {{unichar|224A|skoraj enako ali enako}}}} }} {{ločila<!--|~{{nbsp}}◌&#x0303;-->}} '''Tílda'''{{r|spl00}} je [[grafem]] v obliki [[val]]ovite ležeče [[krivulja|krivulje]] {{angbr|˜}} ali {{angbr|~}} z mnogimi načini rabe. Ime [[znak]]a je v moderne [[evropski jeziki|evropske jezike]] prišlo iz [[španščina|španske]] [[beseda|besede]] {{jezik|es|[[:wikt:en:tilde|tilde]]}}, ki pa izvira iz [[latinščina|latinske]] besede {{jezik|la|[[:wikt:en:titulus|titulus]]}}, kar pomeni 'naslov' ali 'nadpis'.{{r|snoj-2015}}{{r|spl01}} Njena primarna raba je kot [[diakritično znamenje]] ([[naglas]]) v kombinaciji z osnovno [[črka|črko]]. Njena samostojna oblika se v modernih [[besedilo|besedilih]] rabi predvsem za označevanje [[približek|približkov]] ([[aproksimacija|aproksimacij]]). Predvsem v [[jezikoslovje|jezikoslovju]] se tilda imenuje tudi '''vijúga''' ali '''vijúgica'''.{{r|spl02}} == Zgodovina == === Raba srednjeveških pisarjev === Tilda je bila prvotno ena od različnih oznak, napisanih čez izpuščeno črko ali več črk kot [[pisarska okrajšava]] (»znamenje krčenja«).{{r|mart-1910}} Tako sta bili pogosto rabljeni latinski besedi [[Anno Domini]] pogosto okrajšani na ''A^o Dñi'', z dvignjenim koncem in znamenjem krčenja nad »n«. Takšno znamenje je lahko označevalo izpustitev ene črke ali več črk. To je prihranilo pri stroških pisarjevega dela ter stroških pergamenta in črnila. Srednjeveške evropske listine, napisane v latinščini, so večinoma sestavljene iz takšnih okrajšanih besed z znamenji krčenj in drugimi okrajšavami{{snd}} le redke besede so bile podane v celoti. Besedilo ''Knjige sodnega dne'' ({{jezik|en|[[Domesday Book]]}}) iz leta 1086, ki se nanaša na primer na [[Dvorec Molland|Posestvo Molland]] v [[Devon (grofija)|Devonu]] (glej sosednjo sliko), je zelo okrajšano, kar kažejo mnoge tilde. [[slika:Text of Exeter Domesday Book of 1086.jpg|thumb|center|upright=1.35|[[Liber Exoniensis|Exetersko]] besedilo ''Knjige sodnega dne'' ({{jezik|en|[[Domesday Book]]}}) iz leta 1086{{efn|name="op00"}}]] === Vloga mehanskih pisalnih strojev === {{nadaljnje informacije|mrtva tipka|diakritično znamenje}} [[slika:Olivetti Lettera 32.JPG|thumb|right|220px|[[Pisalni stroj]] [[Olivetti Lettera 32]] (portugalski model s [[tipkovnica|tipkovnico]] [[QWERTY]]) z [[mrtva tipka|mrtvo tipko]] s tildo ({{key press|&#x0303;}}) (in [[cirkumfleks]]om ({{key press|&#x0302;}})) desno od tipke za {{key press|[[Ç]]}}]] [[slika:Idazmakina.jpg|thumb|right|220px|Pisalni stroj Imesa Florida (španski model s tipkovnico QWERTY) z mrtvima tipkama za [[krativec]] ({{key press|&#x0300;}}) in [[ostrivec]] ({{key press|&#x0301;}}), desno od tipke za {{key press|[[P]]}}, ter [[diereza|dierezo]] ({{key press|&#x0308;}}) in cirkumfleks ({{key press|&#x0302;}}), desno od tipke za {{key press|Ñ}}. {{key press|[[Ñ]]}} / {{key press|ñ}} je prisoten samo kot [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljeni znak]].]] Pri [[pisalni stroj|pisalnih strojih]], zasnovanih za jezike, ki rutinsko rabijo [[diakritično znamenje|diakritična znamenja]] ([[naglas]]e), obstajata dve možni rešitvi. Tipke so lahko namenjene [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljenim znakom]] ali pa je mogoče zagotoviti mehanizem [[mrtva tipka|mrtvih tipk]]. Pri slednjem se ob pritisku mrtve tipke naredi oznaka, vendar se za razliko od običajnih tipk nosilec papirja ne premakne naprej in zato se naslednja črka, ki jo je treba natipkati, natisne pod tem naglasom. Pisalni stroji za [[španščina|španščino]] imajo običajno namensko tipko za {{key press|[[Ñ]]}} / {{key press|ñ}}, vendar ker [[portugalščina]] rabi črki {{key press|[[Ã]]}} / {{key press|ã}} in {{key press|[[Õ]]}} / {{key press|õ}}, je ena sama mrtva tipka (namesto da bi se rabili dve tipki za namensko rabo) najbolj praktična rešitev. Znak tilde kot [[ročno stavljenje|premična tipografska črka]] ali znak za [[stavljenje z vročo kovino|vroče tiskanje]] samostojno ni obstajal, saj so [[črkovna škatla|črkovne škatle]] za španščino ali portugalščino vključevale [[črka (tipografija)|tipografske črke]] za naglasne oblike. === Tilda centraliziranega ASCII === {| align=right cellpadding="2px" border=0 style="margin-left:2em" | align=right | [[Serif]]na: | style="font-size:large; font-family:serif" |—~— |- | align=right | [[brezserifna črka|Brezserifna]]: | style="font-size:large; font-family:sans-serif" |—~— |- | align=right | [[enorazmična črka|Enorazmična]]: | style="font-size:large; font-family:monospace" |—~— |- | colspan=2 style="font-size:small" | Prostostoječa tilda med dvema [[dolgi pomišljaj|dolgima pomišljajema]] <br /> v treh družinah pisav |} Prvi standard [[ASCII]] (X3.64-1963) ni imel tilde.{{r|mack-1980}}{{rp|246}} Tako kot portugalščina in španščina so tudi [[francoščina]], [[nemščina]] in [[skandinavski jeziki]] potrebovali več simbolov kot osnovnih 26, potrebnih za [[angleščina|angleščino]]. [[Ameriško združenje za standarde]] ([[ASA]]) je sodelovalo z [[Mednarodni posvetovalni odbor za telefonijo in telegraf|Mednarodnim posvetovalnim odborom za telefonijo in telegraf]] ([[CCITT]]) in prek njega, da bi internacionalizirala kodni nabor, da bi zadostila osnovnim potrebam vsaj [[zahodnoevropski jeziki|zahodnoevropskih jezikov]]. {{citatni blok|Zdi se, da je CCITT na svojem srečanju od 13. do 15. maja 1963 sklenil, da bi bil predlagani 7-bitni kodni standard ISO primeren za njihove potrebe, če bi mu dodali male črke in pet diakritičnih znamenj [...].{{r|spl07}} Na srečanju od 29. do 31. oktobra je pododbor [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]] nato spremenil osnutek ISO, da bi izpolnil zahteve CCITT, tako da je puščico navzgor in puščico levo zamenjal z diakritičnimi znamenji, [[opuščaj]]u in [[narekovaj]]u dodal diakritične pomene ter [[številski znak]] spremenil v dual{{efn|name="op01"}} za tildo.{{r|grif-1963}}|source= Spletno mesto Jukke »Yucce« Korpele z brezplačnimi informacijami (ki navaja izvirne vire).{{r|korp-2000}}}} Tako se je rodil standard [[ISO 646]] (in standard ASCII posodobljen na X3.64-1967), ki je tildo in druge simbole zagotovil kot neobvezne znake.{{r|mack-1980}}{{rp|247}}{{efn|name="op02"}} ISO 646 in ASCII sta vključila mnoga pretiskovalna [[mala črka|mala]] diakritična znamenja iz pisalnih strojev, vključno s tildo. Pretisk naj bi deloval tako, da bi se med kode za črke in diakritična znamenja postavilo kodo za [[vračalka|brisanje v levo]].{{r|spl09}} Vendar pa tudi tedaj mehanizmi, ki bi lahko izvajali to ali katero koli drugo pretiskovanje, niso bili široko dostopni, niso delovali za [[velika črka|velike črke]] in so bili nemogoči na [[video]] [[prikazovalnik]]ih, zaradi česar ta koncept ni bil deležen večjega sprejemanja. Posledično je [[programska oprema]] veliko teh samostojnih diakritičnih znamenj (in [[podčrtaj]]) hitro ponovno rabila kot dodatno skladnjo in so v bistvu postali nove vrste skladenjskih simbolov, ki jih lahko rabi [[programski jezik]]. Ko je ta raba postala prevladujoča, se je [[oblikovanje črk]] postopoma razvijalo, tako da so ta diakritična znamenja postala večja in bolj navpično centrirana, zaradi česar so bila neuporabna kot pretiskana diakritična znamenja, vendar veliko lažje berljiva kot samostoječi znaki, ki so se začeli rabiti za povsem drugačne in nove namene. Večina modernih pisav poravna navadni »[[grafični znak|razmik]]« ASCII (prostostoječo) tildo na isto raven kot [[pomišljaj]]e ali le nekoliko višje. Prostostoječa tilda ima v ASCII kodo 126, od koder je bila podedovana v [[Unicode]] kot U+007E ({{unichar|007E|tilda}}). Podobno oblikovan znak ({{char|&#x2053;}}) je v [[tipografija|tipografiji]] in [[leksikografija|leksikografiji]] znan kot [[nihajni pomišljaj]] ({{unichar|2053|nihajni pomišljaj|ulink=Unicode}}){{snd}} ti se rabijo v [[slovar]]jih za označevanje izpustitve vnosne besede.{{r|spl08}} === Etimologija in povezava s španščino === {{glavni|Ñ}} [[slika:Logotipo del Instituto Cervantes.svg|thumb|right|220px|[[Logotip]] [[Ištitut Cervantes|Inštituta Cervantes]]]] [[slika:Logo de CNN en Español (2010-2015).svg|thumb|right|220px|Logotip [[CNN en Español]]]] V slovenščino je tilda prišla prek [[nemščina|nemščine]] ({{jezik|de|Tilde}}), kar izhaja iz španske besede {{jezik|es|[[:wikt:en:tilde|tilde]]}} in pomeni 'tilda', 'naglasno znamenje'. Beseda se je razvila iz latinske besede {{jezik|la|[[:en:wikt:titula|titula]]}}, [[besedotvorje|besedotvorne]] različice od {{jezik|la|[[:wikt:en:titulus|titulus]]}}{{snd}} 'napis', 'naslov' (knjige, razdelka), 'nadpis', 'naziv'., 'plakat, 'tablica' ali 'epitaf', ki verjetno izhaja iz [[etruščina|etruščine]].{{r|snoj-2015}} Morda preko [[stara katalonščina|starokatalonske]] ali [[stara provansalščina|staroprovansalske]] vmesne oblike (kar upošteva končni -e namesto -o).{{r|coro-1983}} Španska beseda {{jezik|es|tilde}} se je lahko razvila tudi kot deverbalna oblika iz španske besede {{jezik|es|[[:wikt:en:tildar|tildar]]}}, razvite iz [[metateza|metateze]] [[pozna latinščina|poznolatinskega]] {{jezik|la|[[:wikt:en:titulāre|titulāre]]}}, [[glagol]]a iz {{jezik|la|titulus}}. Ta beseda je dvojnik besede {{jezik|es|[[:wikt:en:titular|titular]]}}, izposojene iz iste poznolatinske besede {{jezik|la|titulāre}}. Kot kaže [[etimologija|etimološki]] izvor besede »tilda« v angleščini, je ta simbol tesno povezan s španščino. Povezava izhaja iz rabe tilde nad črko {{angbr|[[n]]}}, ki tvori (drugačno) črko {{angbr|[[ñ]]}} v španščini, kar je značilnost le [[#Palatalni n|nekaj drugih jezikov]], večina katerih je zgodovinsko povezanih s španščino. Ta posebnost lahko pomaga tujim govorcem, da hitro prepoznajo besedilo kot napisano v španščini z majhno možnostjo napake. Zlasti v 1990-ih so špansko govoreči intelektualci in mediji pokazali podporo jeziku in kulturi, tako da so to črko branili pred trendi [[globalizacija|globalizacije]] in [[komputerizacija|komputerizacije]], ki so grozili, da jo bodo odstranili s tipkovnic in drugih standardiziranih izdelkov in kod.{{r|spl14}}{{r|spl15}} [[Inštitut Cervantes]], ki ga je ustanovila [[Vlada Španije|španska vlada]] za mednarodno promocijo španščine, je za svoj [[logotip]] izbral zelo stilizirano črko {{char|Ñ}} z veliko tildo. 24-urni [[radiodifuzno novinarstvo|novičarski kanal]] [[CNN]] v ZDA je kasneje sprejel podobno strategijo pri svojem obstoječem logotipu za lansiranje [[CNN en Español|španske različice]], zato je bil zapisan kot CN͠N. Podobno kot Nacionalna košarkarska zveza ([[NBA]]) ima tudi [[Španska moška košarkarska reprezentanca]] vzdevek »ÑBA«. V španščini sami se beseda {{jezik|es|tilda}} rabi bolj splošno za diakritična znamenja, vključno z ostrivcem, ki označuje [[poudarek]].{{r|spl10}} Diakritično znamenje {{char|~}} se pogosteje imenuje {{jezik|es|virgulilla}} ali {{jezik|es|la tilde de la eñe}} in v španščini ne velja za [[naglas]], temveč preprosto za del črke {{char|ñ}} (podobno kot [[nadpisna pika|pika nad]] {{char|ı}} tvori znak {{char|i}}, ki je znan bralcem angleščine). == Raba == === Pogosta raba === V slovenščini in angleščini se tilda ne rabi kot diakritično znamenje, čeprav se rabi v nekaterih [[prevzeta beseda|prevzetih besedah]]{{snd}} npr. [[El Niño]]. Samostojna oblika simbola se rabi širše. Neformalno{{r|ackl-2011}} pomeni »[[približek|približno]]«, »okoli« ali »okrog«, na primer »~{{nbsp}}30 minut prej«, kar pomeni »''okoli'' 30 minut prej«, in se v slovenščini piše nestično.{{r|spl03}}{{r|spl04}}{{r|snoj-2016}} V angleščini se v takšnih primerih piše stično. Lahko pomeni tudi »podobno«,{{r|quin-1998}} vključno z »enakega [[red velikosti|velikostnega reda]] kot«,{{r|ackl-2011}} na primer »<math> x \sim y \!\, </math>«, kar pomeni, da sta <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math> istega velikostnega reda. Drug znak za približek je [[dvojna tilda]] {{char|≈}}, ki pomeni »približno« ali »skoraj enako«.{{r|spl03}}{{r|quin-1998}}{{r|spl05}} Tilda se rabi tudi za označevanje [[skladnost (geometrija)|skladnosti]] oblik, tako da se postavi nad [[matematični znak|znak]] za [[enakost]] ([[enačaj]], {{char|1==}}), torej {{char|≅}}. ==== Kot izrazno ločilo ==== V novejši digitalni rabi tilde na obeh straneh besede ali besedne zveze včasih izražajo poseben ton, ki »omogoča, da zaprte besede izražajo tako iskrenost kot ironijo«, kar lahko preventivno ublaži negativno reakcijo.{{r|bern-2015}} V slovenščini in angleščini se tako rabljena tilda piše nestično. Na primer, novinar [[spletni časopis|spletnega časopisa]] ''[[BuzzFeed News]]'' Joseph Bernstein interpretira tildi v naslednjem [[tvit]]u: {{citatni blok|in the ~ spirit of the season ~ will now link to some of the (imho) #Bestof2014 sports reads. if you hate nice things, mute that hashtag.}} : {{resize|Prevod: V ~ duhu sezone ~ bom zdaj povezal nekatere (po mojem mnenju) športne članke #Bestof2014. Če sovražite lepe stvari, utišajte ta [[ključnik]].}} kot način, da se tako avtor kot bralec zavedata, da je priložena fraza{{snd}} »duh sezone«{{snd}} »[[kliše]]jska in se ve, da je ta lastnost pod nivojem avtorja, in se ne želi, da bi se mislilo, da je avtor na splošno klišejska oseba«.{{r|bern-2015}}{{efn|name="op03"}} Tilda se med drugim rabi na [[družbeni mediji|družbenih medijih]] za [[ločilo ironije|označevanje]] [[sarkazem|sarkazma]].{{r|lesl-2017}} Lahko se rabi tudi na [[splet]]u, zlasti v neformalnem pisanju, kot je [[fanovska literatura]] ({{jezik|en|fanfiction}}), za izražanje ljubkega, igrivega ali spogledljivega tona.{{r|spl06}} Podobnega videza znak [[valoviti pomišljaj]] (〜) se v [[japonščina|japonščini]] včasih rabi kot izrazno ločilo. === Diakritična raba === V nekaterih jezikih je tilda diakritično znamenje, ki se postavi nad črko in označuje spremembo v njeni izgovorjavi: ==== Višina tona ==== Sodobna oblika tilde je bila prevzeta iz [[grška diakritična znamenja|politoničnega pravopisa]] [[stara grščina|stare grščine]], kjer je imel [[perispomen]] ('cirkumfleks'), {{unichar|0342|sestavljalni grški perispomen|cwith=◌}}, dve obliki: [[obrnjeni brevis]] in poševno črto, ki se jo sedaj povezuje s tildo. Označeval je [[naglas|dvig tonskega naglasa]], ki mu je sledil povratek k privzetemu tonu.{{r|peek-2021}} Perispomen v obliki tilde se v [[vietnamščina|vietnamščini]] rabil tudi kot tonska oznaka, čeprav je bil v Unicodu pomotoma [[Unicodna enakovrednost|kanonično enakovreden]] tildi, kar je povzročilo težave pri kodiranju, ko se je poleg nje rabila dejanska [[srednja vietnamščina|srednjevietnamska]] tilda za [[nazalizacija|nazalizacijo]].{{r|nguy-2024}} ==== Okrajšava ==== [[slika:Hic Fabricatur Naves.jpg|thumb|right|220px|[[Zemljevid]] [[Olaus Magnus|Olausa Magnusa]] (1490&ndash;1557) ''Morski zemljevid'' (''[[Carta marina]]'') iz leta 1539, ki prikazuje [[Finska|finsko]] gospodarstvo, s skrajšanima napisoma {{jezik|la|Hic fabricātur naves}} in {{jezik|la|Hic fabricātur [[bombarda|bombarde]]}}. Ta tilda ima obliko [[makron (diakritično znamenje)|makrona]] (ā = an).]] V srednjeveških latinskih dokumentih se je za [[pisna okrajšava|okrajšave]] rabil [[makron (diakritično znamenje)|makron]]. Ko sta [[samoglasnik]]u sledila {{angbr|n}} ali {{angbr|m}}, so ga pogosto izpustili, nad predhodnim samoglasnikom pa so postavili malo črko {{angbr|N}}), ki je označevala manjkajočo črko{{snd}} to je izvor rabe tilde za označevanje nazalizacije (primerjaj razvoj [[preglas]]a kot okrajšave za črko {{angbr|e}}). Zaviti makron je označeval izpuščeno črko {{angbr|a}} ali [[zlog]], ki ga vsebuje.{{r|reim-2015}} Praksa rabe tilde nad samoglasnikom za označevanje izpustitve črk {{angbr|n}} ali {{angbr|m}} se je v [[tiskana knjiga|tiskanih knjigah]] v francoščini nadaljevala kot sredstvo za skrajšanje dolžine besedila do 17. stoletja. Tilda se je občasno rabila tudi za ustvarjanje drugih okrajšav, na primer nad črko {{angbr|[[q]]}}, kar je tvorilo {{char|q̃}}, za [[:wikt:en:q̃|označevanje besede ''que'']] (»ta«, »to«). Pojavlja se tudi za ''qua'' in skupaj s črko {{angbr|[[p]]}} za tvorbo {{char|[[:wikt:en:p̃|p̃]]}} za ''pra''.{{r|reim-2015}} ==== Nazalizacija ==== Prav tako kot mala črka {{angbr|n}} izvira tilda, ko je bila napisana nad drugimi črkami in je označevala latinski {{angbr|n}}, ki je bil v stari [[galicijska portugalščina|galicijski portugalščini]] [[izpust|izpuščen]]. V moderni portugalščini označuje [[nazalizacija|nosniško]] izgovorjavo osnovnega samoglasnika: {{jezik|pt|mão}}{{snd}} 'roka', iz latinskega {{jezik|la|manu-}}: {{jezik|pt|razões}}{{snd}} 'razlogi', iz latinskega {{jezik|la|rationes}}. Ta raba je bila sprejeta v [[pravopis]]ih več [[avtohtoni jeziki Amerik|avtohtonih jezikov]] [[Južna Amerika|Južne Amerike]], kot sta [[gvaranščina]] in [[nengatščina]], pa tudi v [[mednarodna fonetična abeceda|mednarodni fonetični abecedi]] (IPA) in mnogih drugih fonetičnih abecedah. Na primer, {{IPA|[ljɔ̃]}} je transkripcija IPA izgovorjave francoskega krajevnega imena {{jezik|fr|[[Lyon]]}}. V [[bretonščina|bretonščini]] simbol {{angbr|ñ}} za samoglasnikom pomeni, da črka {{angbr|n}} služi le temu, da samoglasniku da [[nosnik|nosniško]] izgovorjavo, ne da bi se sama izgovorila, kot se običajno. Na primer, {{angbr|an}} daje izgovorjavo {{IPA|[ãn]}}, medtem ko {{angbr|añ}} daje izgovorjavo {{IPA|[ã]}}. V [[romanizacija (jezikoslovje)|romanizaciji]] [[tunizijska arabščina|tunizijske arabščine]] po metodi [[Nemško orientalsko društvo|Nemškega orientalskega društva]] (DMG) se tilda rabi za nosniška samoglasnika [[õ]] in [[ṏ]]. ==== Palatalni n ==== {{glavni|Ñ}} Črka {{angbr|n}} s tildo ({{angbr|ñ}}, {{angbr|Ñ}}) se je razvila iz [[digraf]]a {{angbr|nn}} v španščini. V tem jeziku {{angbr|ñ}} velja za ločeno črko, imenovano {{jezik|es|[[Ñ|eñe]]}} ({{IPA|es|ˈeɲe|IPA}}), in ne za kombinacijo črke in diakritičnega znamenja{{snd}} v španskih slovarjih se nahaja med črkama {{angbr|n}} in {{angbr|[[o]]}}. V španščini se beseda {{jezik|es|tilde}} dejansko nanaša na diakritična znamenja na splošno, npr. ostrivec v besedi ''José'',{{r|spl11}} medtem ko se diakritično znamenje v besedi {{angbr|ñ}} imenuje »virgulilla« ({{IPA|es|birɣuˈliʝa|IPA}}) ([[jeizem|yeísta]]) ali ({{IPA|es|birɣuˈliʎa|IPA}}) (ne-yeísta).{{r|spl12}} Trenutni jeziki, v katerih se za [[zvočni palatalni nosnik|palatalni nosniški]] [[soglasnik]] /[[ɲ]]/ rabi {{angbr|n}} s tildo ({{angbr|ñ}}), so: {{div col|colwidth=8em}} * [[asturščina]] * [[ajmarščina]] * [[baskovščina]] * [[čamorščina]] * [[filipinščina]] * [[galicijščina]] * [[gvaranščina]] * [[inupiakščina]] * [[mapudungun]] * [[papiamento]] * [[kečuanščina]] * [[španščina]] * [[tetumščina]] * [[volofščina]] {{div col end}} ==== Ton ==== V [[vietnamščina|vietnamščini]] tilda nad samoglasnikom predstavlja škripajoč naraščajoči [[ton (jezikoslovje)|ton]] ({{jezik|vi|ngã}}). Črke s tildo ne veljajo za ločene črke [[vietnamska abeceda|vietnamske abecede]]. Ta raba izhaja iz grškega [[perispomen]]a.{{r|nguy-2024}} ==== Mednarodna fonetična abeceda ==== V [[fonetika|fonetiki]] se tilda rabi kot diakritično znamenje, ki se postavi nad črko, pod njo ali na njeno sredino: V [[fonetika|fonetični]] in [[fonologija|fonološki]] transkripciji z rabo mednarodne fonetične abecede se tilda lahko rabi kot diakritično znamenje, ki se postavi nad črko, pod njo ali pa se nanjo namesti, pri čemer ima vsaka lega drugačen pomen:{{r|spl16}}{{rp|172–173}} * tilda nad črko {{unichar|0303|sestavljalna tilda|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}} označuje nazalizacijo, npr. {{IPA|[ã]}}, {{IPA|[ṽ]}}. * tilda pod črko označuje [[škripajoči glas|laringalizacijo]], npr. {{IPA|[a̰]}}, {{IPA|[d̰]}}. Če ne obstaja vnaprej sestavljeni znak Unicode, se za ustvarjanje znaka lahko rabi {{unichar|0330|sestavljalna tilda spodaj|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}}. * tilda, nameščena na sredino črke, označuje [[velarizacija|velarizacijo]] ali [[faringalizacija|faringalizacijo]], npr. {{IPA|[ɫ]}}, {{IPA|[z̴]}}. Če ne obstaja vnaprej sestavljen znak Unicode, se za ustvarjanje znaka lahko rabi {{unichar|0334|sestavljalna tilda s prekrivanjem|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}}, odvisno od podpore za pisave. Kombinacije tilde zgoraj in tilde spodaj s črko so kanonično enakovredne katerim koli vnaprej sestavljenim črkam v Unicode. Kombinacije s prekrivajočo se tildo niso. Slednji [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljeni znaki]] so {{angbr IPA|ᵬ ᵭ ᵮ ᵯ ᵰ ᵱ ᵲ ᵳ ᵴ ᵵ ᵶ}}, sprejeti z Unicode 4.0, in ena sama črka, sprejeta kasneje, {{angbr IPA|ꭨ}}. Predlog iz leta 2023 za dodatne znake je bil zavrnjen, namesto tega pa je bilo rabljeno sestavljalno diakritično znamenje. Nekateri od teh dodatnih simbolov, kot je {{angbr IPA|ð̴}}, ki se običajno rabi za zvok arabskega {{angbr|ظ}} niso preprosta grafična superpozicija U+0334 na črko IPA, zato bi bila za njihovo upodobitev, kot so vidni v besedilih, potrebna posebna pisava.{{r|mill-2023}} Nepodprte črke, potrjene v literaturi, kot je dokumentirano v predlogu iz leta 2023, so pljučni soglasniki {{angbr IPA|c̴ k̴ ɡ̴ g̴ ʔ̴ ʧ̴ ɸ̴ β̴ v̴ θ̴ ð̴ ɬ̴ ɮ̴ ʃ̴ ʒ̴ ʂ̴ x̴ χ̴ h̴ ɽ̴ ʀ̴ ʋ̴ ɭ̴ ᶅ̴ ʎ̴ j̴ ɰ̴}}, klikajoče črke {{angbr IPA|ʇ̴ ʗ̴ ʖ̴}}, nadpisane črke {{angbr IPA|ʴ̴ 𐞩̴}}, samoglasniške črke {{angbr IPA|i̴ ɪ̴ u̴ ʊ̴ o̴ ə̴ a̴ ɑ̴}} in nadomestni črki za soglasnik in samoglasnik, {{angbr IPA|C̴ V̴}}. Verjetne so tudi dodatne črke. Vendar pa ta dogovor postaja manj pogost, razen prvotne prekrivajoče se črke, temnega L {{angbr IPA|ɫ}}, ki je individualno opredeljena v ''Priročniku'' IPA.[26]: 179  Namesto tega natančnejši dogovori razgrajenega velariziranega {{angbr IPA|Xˠ}} in faringaliziranega {{angbr IPA|Xˤ}} postopoma nadomeščajo tildo{{snd}} večina potrdil v predlogu iz leta 2023 je iz 20. stoletja, z izjemo transkripcij [[emfatični soglasnik|emfatičnih soglasnikov]] arabščine, kjer dogovor tilde ostaja pogost.{{r|mill-2023}} Čeprav formalno ni del IPA, se lahko med dve črki postavi tilda, ki označuje variacijo ali menjavo. Na primer {{angbr IPA|ɕ ~ ʃ&thinsp;}} lahko označuje, da so zvoki v [[prosta variacija|prosti variaciji]] ali se izmenjujejo, odvisno od konteksta, regije ali govorca.{{r|roun-2011}} ==== Podaljšek črk ==== V [[estonščina|estonščini]] znak {{angbr|õ}} predstavlja [[tesnosrednji zadnji nezaokroženi samoglasnik]] in velja za samostojno črko. Na primer {{jezik|et|[[estonska abeceda|k'''õ'''rv]]}} {{IPA|[kɤrv]}}{{snd}} 'uho'. ==== Druge rabe ==== Nekateri jeziki in abecede rabijo tildo za druge namene, kot na primer: * [[arabska pisava]]: znak, ki spominja na tildo ({{unichar|0653|aranski maddah zgoraj|cwith=ـ|nlink=arabska diakritična znamenja#Maddah}}), se rabi čez črko {{angbr|[[ا]]}} ({{IPA|/a/}}), da postane {{big|{{angbr|[[آ]]}}}}, kar označuje dolg [[glas]] {{IPA|/ʔaː/}}. * [[gvaranščina]]: črka s tildo {{angbr|[[G̃]]}} (upoštevati je treba, da {{angbr|[[G]] / [[g]]}} s tildo v Unicodu ni na voljo kot vnaprej sestavljeni glif) predstavlja [[zvočni velarni nosnik|velarni nosniški]] soglasnik. Prav tako črka {{angbr|[[y]]}} s tildo ({{angbr|[[Ỹ]]}}) predstavlja nazalizirani zgornji osrednji zaobljeni samoglasnik {{IPA|[ɨ̃]}}. [[Munduruku]], [[parintintinščina]] in dva starejša črkovanja filipinskih besed prav tako rabijo {{angbr|[[g̃]]}}. * [[sirska abeceda|sirska pisava]]: tilda (~) pod črko ''[[kaf]]'' (''kaph'') predstavlja glas {{IPA|[t͡ʃ]}}, ki se prečrkuje kot ''ch'' ali ''č''.{{r|nest-1888}} * [[estonščina]] in [[voroščina]] rabita tildo nad črko {{angbr|o}}, kar da {{angbr|õ}} za označevanje samoglasnika {{IPA|ɤ}}, redkega glasu med jeziki (glej tudi razdelek [[#Podaljšek črk|Podaljšek črk]] zgoraj). * [[Unicode]] ima znak za [[sestavljalni znak|sestavljanje]] znaka navpične tilde: {{unichar|033E|sestavljalna navpična tilda|cwith=◌}}. Rabi se za označevanje [[ton (jezikoslovje)|srednjega tona]] v jezikovni transkripciji nekaterih [[narečje|narečij]] [[litovščina|litovščine]],{{r|spl13}} zgodovinsko pa se je rabil tudi v črki [[х̾]], ki je bila del [[cirilizacija poljščine pod Ruskim imperijem|poljske cirilice]] konec 19. stoletja. * ''Baskovsko-špansko-francoski slovar'' (''Diccionario Vasco-Español-Francés'') [[Resurrección María de Azkue|Resurreccióna Maríe de Azkueja]] iz leta 1906 je rabil idiosinkratično črkovanje, vključno z {{angbr|[[ã]] [[d̃]] [[ẽ]] [[ĩ]] [[l̃]] [[ñ]] [[õ]] [[s̃]] [[t̃]] [[ũ]] [[x̃]]}}.{{r|azku-1906}} === Kot ločilo === Tilda se v ločilih rabi na različne načine, med drugim: V nekaterih jezikih (na primer v francoščini) se lahko tilda ali tildi podoben [[valoviti pomišljaj]] (Unicode: {{unichar|301C|valoviti pomišljaj}}) rabi kot [[ločilo]] (namesto nerazmaknjenega [[vezaj]]a, [[navadni pomišljaj|navadnega]] ali [[dolgi pomišljaj|dolgega pomišljaja]]) med dvema [[številka]]ma, da se označi [[interval (matematika)|intervalni obseg]]. S tem se izogne nevarnosti zamenjave z [[odštevanje]]m ali številko z vezajem (kot je številka dela ali številka modela). »12~15« na primer pomeni »''od 12 do 15''«, »~3« pomeni »''do tri''« in »100~« pomeni »''100 in več''«. [[Vzhodnoazijski jeziki]] skoraj vedno rabijo ta dogovor, včasih pa se zaradi jasnosti rabi tudi v nekaterih drugih jezikih. [[Kitajščina]] za ta namen rabi valoviti pomišljaj in dolgi pomišljaj [[oblike polovične in polne širine|polne širine]] kot sopomenki. V angleščini se tilda pogosto rabi za izražanje razponov in številk modelov v [[elektronika|elektroniki]], redko pa v formalni slovnici ali v stavljenih dokumentih, saj valoviti pomišljaj pred številko včasih predstavlja približek (glej spodaj). '''Tilda obsega''' se v [[francoščina|francoščini]] rabi za različne namene, vendar le za označevanje intervalnih obsegov števil (npr. « 21~32 degrés Celsius » pomeni »''21 do 32 stopinj Celzija''«). (Simbol {{unichar|2248|dvojna tilda}} ([[dvojna tilda]]) se tudi rabi v franoščini, na primer {{jezik|fr|«&nbsp;≈400 mètres&nbsp;»}} pomeni »''približno 400 metrov''«. ==== Približek ==== {{glej tudi|približek|aproksimacija}} Pred številko lahko tilda pomeni »približno«: npr. »~42« pomeni »''približno 42''«.{{r|spl17}} Takšna raba je v nasprotju s standardom [[ISO/IEC 80000|ISO/IEC 80000-2]] in se ji je treba izogibati. Pri rabi z [[valutni simbol|valutnimi simboli]], ki predhodijo številski vrednosti (nacionalni dogovori se razlikujejo), je tilda pred simbolom, tako se na primer »~$10« v slovenščini valutni simbol zapiše nestično in za številsko vrednostjo kot »~10 $« in pomeni »''približno deset dolarjev''«.{{r|spl18}} Simbola {{big|≈}} (skoraj enako) in {{big|≅}} (približno enako) sta med drugimi simboli, ki se rabijo za izražanje približka. ==== Japonščina ==== {{glej|japonska ločila#Valoviti pomišljaj}} [[japonska ločila|Valoviti pomišljaj]] (波ダッシュ, nami dasšu) se v [[japonščina|japonščini]] rabi za različne namene, vključno z označevanjem intervalnih obsegov števil (npr. »5〜10« pomeni »''med 5 in 10''«) namesto pomišljajev ali [[oklepaj]]ev ter za označevanje izvora. Valoviti pomišljaj se rabi tudi za ločevanje naslova in podnaslova v isti vrstici, tako kot se [[dvopičje]] rabi v slovenščini in angleščini. Pri rabi v pogovorih po e-pošti ali neposrednem sporočanju se lahko rabi kot [[ločilo ironije|znak]] [[sarkazem|sarkazma]]. Znak se rabi kot nadomestek za znak [[chōonpu|chōon]], katakane, ki podaljšuje zadnji zlog. ==== Kitajščina ==== Uporabniki [[WeChat]]a pogosto nadomeščajo končna ločila s tildami v sporočilih. Analiza takšnih »inovativnih rab« tild je pokazala, da se končne tilde najpogosteje rabijo za to, da je sporočilo prijaznejše in vljudnejše. Zaradi njih so izrazi bolj iskreni, navodila pa manj nenadna. Redkeje končne tilde nakazujejo zvoke, kot sta [[onomatopeja]] in zvočne razširitve. To rabo primerjajo s ''sadžiao'' ({{jezik-zh|s=撒娇}}), otroškim vedenjem, ki se ga vidi v vzhodnoazijskih kulturah in se vokalizira tudi z dvigovanjem ali podaljševanjem tona.{{r|xu---2023}} === Matematika === ==== Kot unarni operator ==== Tilda pred posamezno količino lahko pomeni »približno«, »okoli«{{r|spl03}} ali »enakega velikostnega reda kot«. ==== Kot relacijski operator ==== V [[matematika|matematiki]] se operator tilde (ki se ga lahko predstavi s tildo ali namenskim znakom {{unichar|223C|operator tilde}}), včasih imenovan »zamenjuje«, pogosto rabi za označevanje [[ekvivalenčna relacija|ekvivalenčne relacije]] med dvema objektoma. Tako »<math> x \sim y \!\, </math>« pomeni »''<math> x \!\, </math> je [[ekvivalenčna relacija|ekvivalenten]] <math> y \!\, </math>''«. To je šibkejša izjava kot izjava, da je »<math> x \!\, </math> [[relacija enakosti|enak]] <math> y \!\, </math>«. Izraz »<math> x \sim y \!\, </math>« se včasih na glas prebere kot »<math> x \!\, </math> zamenjuje <math> y \!\, </math>«, morda kot analog verbalnemu izrazu »<math> x = y \!\, </math>«.{{r|keat-2004}} Tilda lahko na različne načine označuje približno enakost. Rabi se lahko za označevanje [[asimptotična analiza|asimptotične enakosti]] dveh [[funkcija|funkcij]]. Na primer, <math> f (x) \sim g (x) \!\, </math> pomeni, da je:{{r|ackl-2011}} : <math> \lim_{x \to \infty} \frac{f(x)}{g(x)} = 1 \!\, . </math> V [[fizika|fiziki]] in [[astronomija|astronomiji]] se med dvema izrazoma (npr. <math> h \sim 10^{-34} \text{J s} \!\, </math>) rabi tilda, da se pove, da sta oba enakega velikostnega reda.{{r|ackl-2011}} V [[statistika|statistiki]] in [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] tilda pomeni »je porazdeljeno kot«;{{r|ackl-2011}} glej [[slučajna spremenljivka]] (npr. <math> X \sim B(n, p) \!\, </math> za [[binomska porazdelitev|binomsko porazdelitev]]). Tilda se lahko rabi tudi za predstavitev [[geometrija|geometrijske]] [[podobnost (geometrija)|podobnosti]] (npr. <math> \triangle ABC \sim \triangle DEF \!\, </math>, kar pomeni, da je [[trikotnik]] <math> ABC \!\, </math> podoben <math> DEF \!\, </math>). Trojna tilda ('''≋''') se pogosto rabi za prikaz [[skladnost (geometrija)|skladnosti]], ekvivalenčne relacije v geometriji. V [[teorija grafov|teoriji grafov]] se lahko tilda rabi za predstavitev [[matrika sosednosti|sosednosti]] med [[točka (teorija grafov)|točkami]]. [[povezava (teorija grafov)|Povezava]] <math> (x, y) \!\, </math> povezuje točki <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, za kateri se lahko reče, da sta sosednji, in to sosednost se lahko označi z <math> x\sim y \!\, </math>. ==== Kot diakritično znamenje ==== Simbol »<math> \tilde{f} \!\, </math>« se izgovarja kot »[[f|ef]] tilda« ali v angleščini neformalno kot »{{jezik|en|eff twiddle}}«.{{r|ackl-2011}}{{r|choy-1988}} To se lahko rabi za označevanje [[Fourierova transformacija|Fourierove transformacije]] funkcije <math> f \!\, </math> ali [[dvig (matematika)|dviga]] funkcije <math> f \!\, </math> in ima lahko različne druge pomene, odvisno od konteksta. Tilda, postavljena pod črko v matematiki, lahko predstavlja [[vektor (matematika)|vektorsko]] količino (npr. <math> (x_{1}, x_{2}, x_{3}, \ldots, x_{n}) = \underset{^{\sim}}{\mathbf x} \equiv \underset{^{\sim}}{\mathbf{\vec{x}}} \!\, </math>). V statistiki in verjetnostnbem računu se tilda, postavljena na vrh spremenljivke, včasih rabi za predstavitev [[mediana|mediane]] te spremenljivke{{snd}} tako bi <math> \tilde{\mathbf y} \!\, </math> označevala mediano spremenljivke <math> \mathbf y \!\, </math>. Tilda nad črko n (<math> \tilde{n} \!\, </math>) se včasih rabi za označevanje [[harmonična sredina|harmonične sredine]]. V [[strojno učenje|strojnem učenju]] lahko tilda predstavlja kandidatno vrednost za stanje celice v enotah [[zaprta ponavljajoča se enota|GRU]] ali [[dolgi kratkoročni pomnilnik|LSTM]]. (npr. c̃). === Fizika === V [[fizika|fiziki]] se pogosto obravnava [[ravnovesna točka (matematika)|ravnovesno rešitev]] enačbe in nato [[teorija motenj|motnjo]] ([[perturbacija|perturbacijo]]) tega [[ravnovesje|ravnovesja]]. Za spremenljivke v prvotni enačbi (na primer <math> X \!\, </math>) se lahko izvede zamenjavo <math> X \to x + \tilde{x} \!\, </math>, kjer je <math> x \!\, </math> ravnovesni del in <math> \tilde{x} \!\, </math> moteni (perturbirani) del. Tilda se v [[fizika delcev|fiziki delcev]] rabi tudi za označevanje domnevnega [[supersimetrija|supersimetričnega]] partnerja. Na primer, [[elektron]] se označuje s črko ''e'', njegov [[superpartner]], [[selektron]], pa se zapiše kot ''ẽ''. V [[mehanika|mehaniki]] [[problem več teles|več teles]] operator tilde preslika [[trirazsežni prostor|trirazsežne]] vektorje <math> \boldsymbol{\vec{\omega}} \in \mathbb{R}^{3} \!\, </math> v [[poševnosimetrična matrika|poševnosimetrične matrike]] (glej {{r|wall-1994}} ali {{r|vale-1997}}): : <math> \tilde{\boldsymbol{\omega}}=\begin{bmatrix}0&-\omega_3& \omega_2\\ \omega_3& 0& -\omega_1\\ -\omega_2&\omega_1&0\end{bmatrix} \!\, . </math> === Ekonomija === Za relacije, ki vključujejo preference, [[ekonomist]]i včasih rabijo tildo za predstavitev [[preferenca (ekonomija)|indiferentnosti]] med dvema ali več svežnji dobrin. Na primer, če bi ekonomist rekel, da je potrošnik indiferenten med svežnjema x in y, bi zapisal x ~ y. === Elektronika === Tilda lahko da približek simbola sinusnega vala ({{unichar|223F|sinusni val}}), ki se v [[elektronika|elektroniki]] rabi za označevanje izmeničnega toka, namesto +, − ali {{big|⎓}} za [[enosmerni električni tok]]. === Jezikoslovje === Tilda lahko označuje izmenjujoče se [[alomorf]]e ali [[morfofonologija|morfološko menjavo]], kot v //ˈniː~ɛl+t// za kneel~knelt (znak [[plus]] '+' označuje mejo [[morfem]]a).{{r|coll-2002}}{{r|haye-2011}} Tilda lahko predstavlja nekakšno fonetično ali fonemsko variacijo med dvema glasovoma, ki sta lahko [[alofon]]a ali v [[prosta variacija|prosti variaciji]]. Na primer, [χ ~ x] lahko predstavlja »bodisi [χ] bodisi [x]«. V [[formalna semantika|formalni semantiki]] se rabi tudi kot zapis za [[operator vijuge]], ki igra ključno vlogo v mnogih teorijah [[fokus (jezikoslovje)|fokusa]].{{r|buri-2016}} V [[medvrstična glosa|medvrstični glosi]] tilda označuje element, ki je besedi dodan z [[reduplikacija|reduplikacijo]]{{snd}} če bi se namesto tega rabila [[vezaj]] ali [[dvojni vezaj]], bi nastala zmeda, ker bi bil ta element označen na enak način kot neodvisen morfem, ki zahteva neodvisno gloso. === Računalništvo === [[programer|Računalniški programerji]] rabijo tildo na različne načine in včasih simbol (v nasprotju z diakritičnim znamenjem) imenujejo vijuga. Glede na [[sleng računalnikarjev|žargonsko datoteko]] so v programiranju včasih rabljeni tudi drugi sinonimi: {{jezik|en|not}}, {{jezik|en|approx}}, {{jezik|en|wiggle}}, {{jezik|en|enyay}} (po [[Ñ|eñe]]) in (šaljivo) {{jezik|en|sqiggle}} {{IPAc-en|ˈ|s|k|ɪ|ɡ|əl}}.{{r|spl19}} ==== Direktoriji in URL-ji ==== V [[operacijski sistem|operacijskih sistemih]], podobnih [[Unix]]u (vključno z [[AIX]], [[BSD]], [[Linux]] in [[macOS]]), tilda običajno označuje [[domači direktorij]] trenutnega uporabnika. Če je na primer domači direktorij trenutnega uporabnika {{mono|/home/user}}, je ukaz {{mono|cd ~}} enakovreden ukazu {{mono|cd /home/user}}, {{mono|cd $HOME}} ali {{mono|cd}}.{{r|spl19}} Ta dogovor izhaja iz [[računalniški terminal|terminala]] [[Lear Siegler]] [[ADM-3A]], ki je bil v splošni rabi v 1970-ih in je imel na isti tipki simbol tilde in besedo »Home« (za premikanje kazalca v zgornji levi kot).{{r|hoga-2019}} Ko je bila tilda dodana pred določeno uporabniško ime, je označevala domači direktorij tega uporabnika (npr. {{mono|~janedoe}} za domači direktorij uporabnika {{mono|janedoe}}, kot je {{mono|/home/janedoe}}).{{r|spl20}} Rabi se v [[URL]]-jih na [[splet|svetovnem spletu]] in pogosto označuje osebno spletno mesto na [[strežnik]]u, ki temelji na Unixu. Na primer, {{mono|<nowiki>http://www.example.com/~johndoe/</nowiki>}} je lahko osebno spletno mesto uporabnika John Doe. To posnema rabo tilde v lupini Unix. Vendar pa je pri dostopu iz spleta dostop do datotek običajno usmerjen v [[poddirektorij]] v domačem direktoriju uporabnika, kot je {{mono|/home/''uporabniškoime''/public_html}} ali {{mono|/home/uporabniškoime/www}}.{{r|spl21}} V URL-jih lahko znak {{mono|%7E}} (ali {{mono|%7e}}) nadomesti tildo, če vhodna naprava nima tipke za tildo.{{r|bern-2005}} Tako se bosta {{mono|<nowiki>http://www.example.com/~johndoe/</nowiki>}} in {{mono|<nowiki>http://www.example.com/%7Ejohndoe/</nowiki>}} obnašala na enak način. ==== Računalniški jeziki ==== ===== Regex ===== Tilda se v [[programski jezik|programskem jeziku]] [[AWK]] rabi kot del operatorjev za ujemanje vzorcev za [[regularni izraz|regularne izraze]]:{{r|spl22}} * <code>spremenljivka ~ /regex/</code> vrne true, če se spremenljivka ujema. * <code>spremenljivka !~ /regex/</code> vrne false, če se spremenljivka ujema. Operatorji se rabijo tudi v različici [[SQL]] [[podatkovna zbirka|podatkovne zbirke]] [[PostgreSQL]].{{r|spl23}} Različica tega, kjer je navadna tilda nadomeščena z <code>=~</code>, je bila sprejeta v [[Perl]]u.{{r|spl24}} Tudi [[Ruby (programski jezik)|Ruby]] rabi to različico brez negiranega operatorja.{{r|spl25}} ===== Negacija ===== V [[APL (programski jezik)|APL]]{{r|spl26}}{{rp|68}}  in [[MATLAB]]-u,{{r|spl27}} tilda predstavlja monadično logično funkcijo NOT. V APL pa dodatno predstavlja tudi diadično [[večkratna množica|večkratno množično]] funkcijo ''brez'' ([[razlika množic]]).{{r|spl26}}{{rp|258}} V programskem jeziku [[programski jezik C|C]] se znak tilda rabi kot unarni [[operatorji v C in C++|operator]] [[bitna operacija|bitni NOT]], ki sledi zapisu v logiki (znak <code>!</code> namesto tega povzroči logični NOT).{{r|spl28}} To rabijo tudi mnogi jeziki, ki temeljijo na jeziku C ali so pod njegovim vplivom, kot so [[C++]], [[programski jezik C sharp|C#]], [[D (programski jezik)|D]], [[java]], [[JavaScript]], [[Perl]], [[PHP]] in [[Python (programski jezik)|Python]].{{r|spl29}} Tudi podatkovna zbirka [[MySQL]] rabi tildo kot bitno inverzijo,{{r|spl30}} prav tako pa tudi jezik [[Transact-SQL|Transact-SQL (T-SQL)]] za Microsoftov SQL Server. ====== Pretvorba ~~ ====== Tudi [[JavaScript]] rabi tildo kot bitni NOT. Ker bitni operatorji delujejo s celimi števili, števila v JavaScriptu pa so 64-bitna števila s plavajočo vejico, operator pretvori števila v 32-bitno predznačeno [[celo število]], preden izvede negacijo.{{r|spl31}} Pretvorba skrajša ulomek in najpomembnejše bite. To omogoča rabo dveh tild <code>~~x</code> kot kratke skladnje za pretvorbo v celo število. Vendar pa se ne priporoča za skrajšanje. Nasprotno pa ne skrajša velikih celih števil (BigInts), ki so poljubno velika cela števila.{{r|spl32}} ===== Druge rabe ===== V [[C++]]{{r|spl33}} in [[programski jezik C sharp|C#]]{{r|spl34}} se tilda rabi tudi kot prvi znak v imenu [[metoda razreda|metode razreda]] (kjer mora biti preostanek imena enak imenu [[razred (programiranje)|razreda]]), da označi [[destruktor]]{{snd}} posebno [[metoda (računalništvo)|metodo]], ki se pokliče na koncu [[življenjska doba objekta|življenjske dobe objekta]]. V aplikacijah ASP.NET se tilda ('~') rabi kot bližnjica do korenskega virtualnega direktorija aplikacije.{{r|spl35}} V [[jezik slogovnih predlog|jeziku slogovnih predlog]] [[CSS]] tilda poišče element, izbran na desni strani, ki si deli starša z elementom, izbranim na levi strani.{{r|spl36}} V programskem jeziku [[D (programski jezik)|D]] se tilda rabi kot bitni operator »not«, operator [[spajanje (računalništvo)|spajanja]], kot so tisti za [[tabela (računalništvo)|polja]],{{r|spl37}} in za označevanje destruktorja objektov.{{r|spl38}}{{r|spl39}} Operator tilda je lahko preobremenjen za uporabniške tipe,{{r|spl40}} dvojiški operator tilda pa se večinoma rabi za združevanje dveh objektov ali dodajanje nekaterih objektov v nabor objektov. Uveden je bil, ker ima lahko operator plus v mnogih primerih različen pomen. Na primer, »120« + »14« lahko ustvari »134« (seštevanje dveh števil), »12014« (spajanje [[znakovni niz|znakovnih nizov]]) ali kaj drugega.{{r|spl41}} D ne dovoljuje operatorja + za polja (in znakovne nize) in ponuja ločen operator za spajanje (podobno je programski jezik [[PHP]] to težavo rešil z rabo operatorja pika za spajanje in + za seštevanje števil, kar bo delovalo tudi na znakovnih nizih, ki vsebujejo številke). V programskem jeziku [[Eiffel (programski jezik)|Eiffel]] se tilda rabi za primerjavo objektov. Če ''a'' in ''b'' označujeta objekta, ima [[logični izraz]] ''a'' ~ ''b'' vrednost true, [[če in samo če]] sta objekti enaka, kot je definirano v ustrezni različici [[knjižnica (računalništvo)|knjižničnega]] [[podprogram]]a {{mono|is_equal}}, ki privzeto označuje enakost objektov po poljih, vendar jo je mogoče v katerem koli razredu na novo definirati, da podpira določen pojem enakosti.{{r|spl42}}{{rp|114–115}} Če sta ''a'' in ''b'' referenci, je treba izraz za enakost objektov ''a'' ~ ''b'' primerjati z ''a'' = ''b'', ki označuje enakost referenc. Za razliko od klica {{mono|a.is_equal (b)}} je izraz ''a'' ~ ''b'' [[tipska varnost|tipsko varen]] tudi ob prisotnosti [[tipska varianca|kovariance]]. V programskem jeziku [[Apache Groovy]] je znak tilda preobremenjen kot operacija bitne dvojiške negacije in kot »operator vzorca«, ki ustvari objekt vzorca regularnega izraza. <code>=~</code> in <code>==~</code> se lahko v Groovyju rabita za ujemanje regularnega izraza.{{r|spl43}} V programskem jeziku [[Haskell]] se tilda rabi v omejitvah tipov za označevanje enakosti tipov.{{r|spl44}} Tudi pri ujemanju vzorcev se tilda rabi za označevanje [[leno vrednotenje|lenega]] ujemanja vzorcev.{{r|spl45}} V programskem jeziku [[Inform|Inform 6]] se tilda rabi za označevanje narekovajev znotraj znakovnega niza pod narekovajem. Tildo samo ustvari niz <code>@@126</code>.{{r|nels-2001}} V »besedilnem načinu« stavnega jezika [[LaTeX]] se lahko diakritično znamenje tilde dobi z uporabo npr. <code>\~{n}</code>, kar da »<math> \tilde{n} \!\, </math>«. Samostojno tildo se lahko dobi z uporabo <code>\textasciitilde</code> ali <code>\string~</code>. V »matematičnem načinu« se lahko diakritično znamenje tilde zapiše kot npr. <code>\tilde{x}</code>. Za širšo tildo se lahko rabi <code>\widetilde</code>. Ukaz <code>\sim</code> ustvari dvojiški relacijski simbol, podoben tildi, ki se pogosto rabi v matematičnih izrazih (»<math> \sim \!\, </math>«), [[dvojna tilda]] [[≈|{{big|≈}}]] pa se dobi z <code>\approx</code>. Tako v besedilnem kot v matematičnem načinu tilda sama (<code>~</code>) upodobi bel presledek brez preloma vrstice.{{r|doob-2002}} Paket <code>url</code> podpira tudi neposreden vnos tild, npr. <code><nowiki>\url{http://server/~name}</nowiki></code>. V skladnji [[MediaWiki]] so štiri tilde bližnjica za uporabnikov podpis. Tri tilde ustvarijo podpis brez časovnega žiga, štiri podpis s časovnim žigom, in pet samo časovni žig.{{r|spl46}} V programskem jeziku [[Common Lisp]] se tilda rabi kot predpona za specifikatorje formata v formatnih znakovnih nizih.{{r|spl47}} V [[vizualni programski jezik|vizualnem programskem jeziku]] [[Max (programska oprema)|Max/MSP]] imajo objekti MSP imena, ki se končajo s tildo. Objekti MSP obdelujejo s frekvenco vzorčenja računalnika in se ukvarjajo predvsem z [[zvok]]om.{{r|spl48}} V [[funkcijsko programiranje|funkcijskem]] programskem jeziku [[Standard ML]] se tilda rabi kot predpona za negativna števila in kot unarni operator negacije.{{r|spl49}} V programskem jeziku [[OCaml]] se tilda rabi za določitev oznake označenega parametra.{{r|spl50}} V programskem jeziku [[programski jezik R|R]] se operator tilde rabi za ločevanje leve in desne strani v modelni formuli.{{r|spl51}} V programskem jeziku [[Object REXX]] se tilda rabi kot simbol za »pošiljanje sporočila«. Na primer, <code>Employee.name~lower()</code> bi povzročil, da bi metoda <code>lower()</code> delovala na atributu imena <code>name</code> objekta <code>Employee</code> in vrnil rezultat operacije. Dvojna tilda <code>~~</code> vrne objekt, ki je prejel metodo, namesto ustvarjenega rezultata. Tako se lahko rabi, kadar rezultata ni treba vrniti ali kadar je treba rabiti kaskadne metode. <code>team~~insert("Jane")~~insert("Joe")~~insert("Steve")</code> bi poslal več hkratnih sporočil <code>insert</code>, s čimer bi trikrat zapored poklical metodo <code>insert</code> na objektu <code>team</code>.{{r|ashl-2009}} V programskem jeziku [[Raku (programski jezik)|Raku]] predpona tilde [[pretvorba tipov|pretvori]] vrednost v znakovni niz. Infiksna tilda spaja znakovne nize,{{r|spl52}} pri čemer v Perlu nadomešča operator pike, saj se pika rabi za dostop do članov namesto desne puščice {{code|->}}.{{r|spl53}} Dvojna tilda {{code|~~}} se imenuje »operator pametnega ujemanja« in njegova semantika je odvisna od tipa argumenta na desni strani. Preverja namreč enakosti števil in znakovnih nizov, izvaja teste ujemanja regularnih izrazov (v nasprotju z {{code|{{=}}~}} v Perlu{{r|spl53}}) in [[sistem tipov|preverja tipe]].{{r|spl52}} <syntaxhighlight lang="raku"> my $concatResult = "Pozdravljen " ~ "svet!"; $concatResult ~~ /<|w><[A..Z]><[a..z]>*<|w>/; say $/; # izpiše »Pozdravljen« # spremenljivka $/ vsebuje zadnji rezultat ujemanja regularnega izraza </syntaxhighlight> V jeziku za [[serializacija|serializacijo]] podatkov [[YAML]] »Core schema«, množica vzdevkov, ki jih procesorji priporočajo za rabo, razreši tildo kot nič.{{r|spl54}} ==== Tipkovnice ==== {{glej tudi|QWERTY#Večjezikovne različice}} Prisotnost (ali odsotnost) tilde, vgravirane na tipkovnici, je odvisna od območja, kjer je bila prodana. V obeh primerih sistemske nastavitve računalnika določajo [[razporeditev tipkovnice|preslikavo tipkovnice]] in privzeta nastavitev se bo ujemala z gravurami na tipkah. Kljub temu je zagotovo mogoče konfigurirati tipkovnico za drugačno lokacijo, kot jo je navedel prodajalec. Na ameriških in britanskih tipkovnicah je tilda standardni vrh tipke in pritisk nanjo ustvari samostojno »tildo ASCII«. Za ustvarjanje črke z diakritičnim znamenjem tilde je potrebna mednarodna nastavitev [[QWERTY|ameriške]] ali razširjena nastavitev britanske tipkovnice. * pri ameriških mednarodnih tipkah je tipka {{key press|~}} [[mrtva tipka]]: s pritiskom nanjo in nato na črko se vnese oblika te črke s tildo. (Na primer, {{key press|~}}{{nbsp}}{{key press|a}} ustvari {{char|ã}}.) Ko je ta nastavitev aktivna, se lahko tildo ASCII vstavi z mrtvo tipko, ki ji sledi [[preslednica]], ali pa tako, da se mrtvo tipko pritisne dvakrat zapored. * z razširjeno britansko tipkovnico tipka deluje normalno, vendar postane 'mrtva tipka' v kombinaciji z [[AltGr]]. Tako {{key press|AltGr|#}}, ki mu sledi črka, ustvari naglašeno obliko te črke. * v računalniku [[Apple Macintosh|Mac]] delujeta obe tipki Alt/[[tipka za možnosti|Option]] podobno. * v [[Linux]]u se rabi funkcija [[tipka za sestavljanje|tipke za sestavljanje]]. Navodila za druge nacionalne jezike in tipkovnice presegajo obseg tega članka. ==== Imena datotek varnostnih kopij ==== Prevladujoči [[Unix]]ov dogovor za poimenovanje varnostnih kopij datotek je dodajanje tilde izvirnemu imenu datoteke. Izvira iz urejevalnika besedil [[Emacs]]{{r|spl55}} in so jo sprejeli mnogi drugi urejevalniki in nekatera orodja ukazne vrstice. Emacs je uvedel tudi dovršeno shemo oštevilčenih varnostnih kopij z datotekami z imenom {{mono|ime_datoteke.~1~}}, {{mono|ime_datoteke.~2~}} in tako naprej.{{r|spl56}} Ni se prijela, saj je porast programske opreme za [[nadzor različic]] odpravil potrebo po tej rabi. ==== Microsoftova datotečna imena ==== Tilda je bila del [[Microsoft]]ove sheme za [[popačenje imen datotek]], ko je razširil standard [[datotečni sistem|datotečnega sistema]] [[FAT]] za podporo dolgih imen datotek za [[Microsoft Windows|MS Windows]]. Programi, napisani pred tem razvojem, so lahko dostopali le do imen datotek v tako imenovanem [[ime datoteke 8.3|formatu 8.3]]{{snd}} imena datotek so bila sestavljena iz največ osmih znakov iz omejenega nabora znakov (npr. brez presledkov), ki jim je sledila pika in nato še trije znaki. Da bi tem starejšim programom omogočili dostop do datotek v datotečnem sistemu FAT, je bilo treba vsaki datoteki dodeliti dve imeni{{snd}} eno dolgo, bolj opisno in eno, ki je bilo skladno s formatom 8.3. To je bilo doseženo s shemo za spreminjanje imen, pri kateri prvim šest znakov imena datoteke sledi tilda in številka. Na primer, »{{mono|Program Files}}« bi lahko postal »{{mono|PROGRA~1}}«.{{r|spl57}} Simbol tilde se pogosto rabi tudi za predpono skritih začasnih datotek, ki se ustvarijo ob odprtju dokumenta v sistemu Windows. Na primer, ko se v [[Microsoft Word|MS Wordu]] odpre dokument »{{mono|Document1.doc}}«, se v istem imeniku ustvari datoteka z imenom »{{mono|~$cument1.doc}}«. Ta datoteka vsebuje informacije o tem, kateri uporabnik ima datoteko odprto, da se prepreči, da bi več uporabnikov hkrati poskušalo spremeniti dokument.{{r|spl58}} === Žonglerski zapis === V sistemu [[žonglerski zapis|žonglerskega zapisa]] Beatmap se lahko tilda doda kateri koli »roki« v paru polj, da se pove »prekrižaj roki s to roko na vrhu«. [[Millsov Mess]] je tako predstavljen kot (~2x,1)(1,2x)(2x,~1)*.{{r|spl59}} == Kodiranje v Unicodu == === Črke s tildo === Unicode kodira mnoge primere »črke s tildo« kot [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljene znake]] in ti so prikazani spodaj. Poleg tega je mogoče z rabo funkcije [[sestavljalni znak|sestavljanja znakov]] sestaviti še veliko več simbolov ({{unichar|0303|sestavljalna tilda|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}}, {{unichar|0330|sestavljalna tilda spodaj|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}} in druge), ki jih je mogoče rabiti s poljubno črko ali drugim diakritičnim znamenjem za ustvarjanje prilagojenega simbola, vendar to ne pomeni, da ima rezultat kakršno koli rabo v resničnem svetu in niso prikazani v razpredelnici. <div class="nounderlines" style="font-size:160%; padding:.3em; background-color: var(--background-color-neutral, #fafafa); clear:both; color:var(--color-base, black);" > {{hlist | Tilda ◌&#x0303; <br /> Latinica:{{nbsp}}[[Ẵ|Ẵ{{nnbsp}}ẵ]] | [[Ẫ|Ẫ{{nnbsp}}ẫ]] | [[ᵬ]] | [[ᵭ]] | [[Ẽ|Ẽ{{nnbsp}}ẽ]] | [[Ễ|Ễ{{nnbsp}}ễ]] | [[Ḛ|Ḛ{{nnbsp}}ḛ]] | [[ᵮ]] | [[Ĩ|Ĩ{{nnbsp}}ĩ]] | [[Ḭ|Ḭ{{nnbsp}}ḭ]] | [[ɫ]] | [[ᵯ]] | [[Ñ|Ñ{{nnbsp}}ñ]] | [[ᵰ]] | [[Õ|Õ{{nnbsp}}õ]] | [[Ỗ|Ỗ{{nnbsp}}ỗ]] | [[Ỡ|Ỡ{{nnbsp}}ỡ]] | [[Ṍ|Ṍ{{nnbsp}}ṍ]] | [[Ṏ|Ṏ{{nnbsp}}ṏ]] | [[Ȭ|Ȭ{{nnbsp}}ȭ]] | [[ᵱ]] | [[ᵳ]] | [[ᵲ]] | [[ꭨ]] <!-- LATIN SMALL LETTER TURNED R WITH MIDDLE TILDE --> | [[ᵴ]] | [[ᵵ]] | [[Ũ|Ũ{{nnbsp}}ũ]] | [[Ữ|Ữ{{nnbsp}}ữ]] | [[Ṹ|Ṹ{{nnbsp}}ṹ]] | [[Ṵ|Ṵ{{nnbsp}}ṵ]] | [[Ṽ|Ṽ{{nnbsp}}ṽ]] | [[Ỹ|Ỹ{{nnbsp}}ỹ]] | [[ᵶ]]}}</div> Tildo se lahko doda skoraj vsakemu znaku z rabo sestavljalne tilde. Grške in cirilične črke s tildo ([[Α͂|Α͂{{nnbsp}}ᾶ]], [[Η͂|Η͂{{nnbsp}}ῆ]], [[Ι͂|Ι͂{{nnbsp}}ῖ]], ῗ, [[Υ͂|Υ͂{{nnbsp}}ῦ]], ῧ in [[А̃|А̃{{nnbsp}}а̃]], [[Ә̃|Ә̃ ә̃]], [[Е̃|Е̃{{nnbsp}}е̃]], [[И̃|И̃{{nnbsp}}и̃]], [[О̃|О̃{{nnbsp}}о̃]], [[У̃|У̃{{nnbsp}}у̃]], [[Ј̃|Ј̃{{nnbsp}}j̃]]) se tvorijo s to metodo. === Kodiranje valovitega pomišljaja v Unicodu in Shift JIS === {{več slik | align = right | image1 = Wave Dash.svg | width1 = 100 | alt1 = Pravilni valoviti pomišljaj JIS | caption1 = Pravilni [[valoviti pomišljaj]] JIS, trenutne v Unicode | image2 = Wave Dash2.svg | width2 = 100 | alt2 = Prejšnji (nepravilni) valoviti pomišljaj Unicode | caption2 = Prejšnji (nepravilni) valoviti pomišljaj Unicode | footer = }} V praksi se namesto valovitega pomišljaja {{Nihongo|valoviti pomišljaj|波ダッシュ|nami dasšu}} (Unicode {{unichar|301C|valoviti pomišljaj}}) pogosto rabi {{Nihongo|tilda polne širine|全角チルダ|zenkaku čiruda}} (Unicode {{unichar|FF5E|tilda polne širine}}), ker je koda [[Shift JIS]] za valoviti pomišljaj, 0x8160, ki bi morala biti preslikana v U+301C,{{r|spl60}}{{r|spl61}} namesto tega preslikana v U+FF5E{{r|spl62}} v [[kodna stran 932 (Microsoft Windows)|kodni strani 932 MS Windows]] ([[Microsoft]]ova [[kodna stran]] za japonščino), ki je pogosto rabljena razširitev Shift JIS. S to odločitvijo se je izognilo napaki v definiciji oblike v izvirnih kodnih tabelah Unicode (6.2):{{r|spl63}} referenčni glif valovitega pomišljaja v JIS / Shift JIS{{r|spl64}}{{r|spl65}} se ujema z referenčnim glifom Unicode za U+FF5E {{resize|tilda polne širine}},{{r|spl66}} medtem ko se je izvirni referenčni glif za U+301C{{r|spl63}} napačno odražal,{{r|spl67}} ko je Unicode uvozil valoviti pomišljaj JIS. V drugih platformah, kot sta [[klasični Mac OS]] in [[macOS]], je 0x8160 pravilno preslikan v U+301C. Za uporabnike japonskega sistema Windows je na splošno težko, če ne celo nemogoče, vnesti U+301C, zlasti v starejših aplikacijah, ki ne podpirajo Unicode. Podobna situacija obstaja glede korejskega nabora znakov [[KS X 1001]], v katerem Microsoft preslika kodo [[EUC-KR]] ali [[poenotena koda Hangul|UHC]] za valoviti pomišljaj (0xA1AD) v {{unichar|223C|operator tilde}},{{r|spl68}}{{r|spl69}} medtem ko ga [[IBM]] in [[Apple Inc.|Apple]] preslikata v U+301C.{{r|spl70}}{{r|spl71}}{{r|spl72}} Microsoft za preslikavo dvignjene tilde KS X 1001 (0xA2A6) rabi tudi U+FF5E,{{r|spl69}} medtem ko Apple rabi {{unichar|02DC|mala tilda}}.{{r|spl72}} Referenčni glif Unicode za U+301C je bil v različici Uncode 8.0.0 popravljen, da se ujema s standardom JIS kot odgovor na predlog iz leta 2014,{{r|spl67}}{{r|spl73}} v katerem je bilo navedeno, da se je obstoječi referenčni glif Unicode sicer ujemal s pisavami iz ukinjenega sistema [[Windows XP]], vendar so vse druge večje platforme, vključno s poznejšimi različicami sistema MS Windows, imele pisave, ki so se ujemale z referenčnim glifom JIS za U+301C.{{r|spl74}} Valoviti pomišljaj JIS / Shift JIS je formalno še vedno preslikan v U+301C od [[JIS X 0213]],{{r|spl75}} medtem ko kodirni standard [[WHATWG]], ki ga rabi [[HTML5]], sledi Microsoftu pri preslikavi 0x8160 v U+FF5E.{{r|spl76}} Ti dve kodni točki imata podoben ali enak glif v več [[računalniška pisava|računalniških pisavah]], kar zmanjšuje zmedo in nezdružljivost. === Sestavljalna dvojna tilda === {{glej tudi|sestavljalni znak|dvojna tilda}} V skladu s specifikacijo Unicode 17.0.0 »[[mednarodna fonetična abeceda|IPA]], sistemi izgovorjave, nekateri sistemi prečrkovanja in nekateri jeziki, kot je [[tagaloščina]], rabijo diakritična znamenja, ki se rabijo za zaporedje dveh črk«.{{r|spl77}} V skladu s tem zagotavlja kodiranje za diakritično znamenje [[sestavljalni znak|sestavljalne]] tilde, ki zajema sosednje znake (čeprav se običajno imenuje »dvojna tilda«, je v resnici široka enojna tilda): <!--predloga ne deluje pravilno* {{unichar|0360|sestavljalna dvojna tilda|cwith=◌|suffix=◌}}--> * {{resize|92%|U+0360}} {{big|◌͠◌}} {{resize|86%|SESTAVLJALNA DVOJNA TILDA}} * obstajata še dve drugi kodi, vendar Unicode zdaj odsvetuje njuno rabo:{{r|spl77}} ** {{unichar|FE22|sestavljalna dvojna tilda leva polovica|cwith=◌}} ** {{unichar|FE23|sestavljalna dvojna tilda desna polovica|cwith=◌}} == Glej tudi == {{zapomen|podpisovanje komentarjev na Wikipediji|Wikipedija:Podpisovanje|selfref=y}} {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|povratna črtica|en|backtick}} * {{Annotated link |cirkumfleks}} ** {{medjezikovna povezava|kareta (tipografija)|lt=kareta|en|caret}} * {{medjezikovna povezava|dvojna tilda|en|double tilde}} * {{medjezikovna povezava|nadpisana pika|en|tittle}} * {{medjezikovna povezava|vietnamska tilda|en|Vietnamese tilde}} * {{medjezikovna povezava|valoviti pomišljaj|en|wave dash}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb |refs= {{efn|name="op00"|Besedilo z razširjenimi okrajšavami je naslednje: {{citatni blok|{{jezik|la|Mollande tempore regis Eduardi geldabat pro quattuor hidis et uno ferling. Terra est quadraginta carucae. In dominio sunt tres carucae et decem servi et triginta villani et viginti bordarii cum sedecim carucis. Ibi duodecim acrae prati et quindecim acrae silvae. Pastura tres leugae in longitudine et latitudine. Reddit<!-- This is a real Latin word, meaning "it yields"; please do not "correct" it. --> quattuor et viginti libras ad pensam. Huic manerio est adjuncta Blachepole. Elwardus tenebat tempore regis Edwardi pro manerio et geldabat pro dimidia hida. Terra est duae carucae. Ibi sunt quinque villani cum uno servo. Valet viginti solidos ad pensam et arsuram. Eidem manerio est injuste adjuncta Nimete et valet quindecim solidos. Ipsi manerio pertinet tercius denarius de Hundredis Nortmoltone et Badentone et Brantone et tercium animal pasturae morarum.}}}} : {{resize|Prevod: V času kralja Edvarda je bil Mollande olepšan za štiri kože in enega ferlinga. Zemlja je štirideset [[karukata|karukat]].{{efn|name="op04"}} V domeni so trije baroni, deset tlačanov, trideset kmetov in dvajset mejnikov s šestnajstimi baroni. Obstaja dvanajst akrov travnikov in petnajst akrov gozda. Pašnik je dolg in širok tri lige. Tehtal bi štiri in dvajset funtov. Blachepole je priključen temu dvorcu. Elward ga je imel v lasti v času kralja Edvarda za dvorec in ga olepšal za pol kože. Zemlja je dve karuki. Obstaja pet kmetov z enim služabnikom. Vredna je dvajset šilingov za tehtanje in kurjenje. Isti dvorec je neupravičeno priključen Nimesu in je vreden petnajst šilingov. Dvorcu pripada tretjina penija stotice Nortmoltona, Badentona in Brantona ter tretjina živine na pašniku.}}}} {{efn|name="op01"|Alternativna asociacija za isto [[kodna točka|kodno točko]].}} {{efn|name="op02"|[[ISO 646]] (in [[ASCII]], ki ga vključuje) je standard za 7-bitno kodiranje, ki zagotavlja le 96 natisljivih znakov (in 32 [[nadzorni znak|nadzornih znakov]]). To ni bilo dovolj za potrebe [[zahodnoevropski jeziki|zahodnoevropskih jezikov]], zato standard določa določene [[kodna točka|kodne točke]], ki so na voljo za nacionalne različice. S prihodom 8-bitnega »[[razširjeni ASCII|razširjenega ASCII]]« je bila ta težava v veliki meri omilitev, čeprav ni bila v celoti rešena vse do uvedbe [[Unicode|Unicoda]].}} {{efn|name="op03"|Glej tudi [[zračni navedki]].}} {{efn|name="op04"|[[Karukata]] ({{langx|la-x-medieval|carrūcāta}} ali {{jezik|la|carūcāta}}) je bila srednjeveška enota zemljiške [[površina|površine]] in je ustrezala površini, ki jo je v eni letni sezoni lahko obdelala oralna vprega osmih [[vol]]ov. Znana je bila pod različnimi regionalnimi imeni in je spadala pod različne oblike davčne ocene.}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="ackl-2011">[[#SKL-ackl-2011|Acklam; Weisstein (2011)]].</ref> <ref name="ashl-2009">[[#SKL-ashl-2009|Ashley; ''idr.'' (2009)]].</ref> <ref name="azku-1906">[[#SKL-azku-1906|Azkue (1906)]].</ref> <ref name="bern-2005">[[#SKL-bern-2005|Berners-Lee; Fielding; Masinter (2005)]].</ref> <ref name="bern-2015">[[#SKL-bern-2015|Bernstein (2015)]].</ref> <ref name="buri-2016">[[#SKL-buri-2016|Büring (2016)]], str. 36&ndash;41.</ref> <ref name="choy-1988">[[#SKL-choy-1988|Choy; Jesudason; Lee (1988)]].</ref> <ref name="coll-2002">[[#SKL-coll-2002|Collinge (2002)]], §4.2.</ref> <ref name="coro-1983">[[#SKL-coro-1983|Coromines; Pascual (1983–1991)]].</ref> <ref name="doob-2002">[[#SKL-doob-2002|Doob (2002)]].</ref> <ref name="grif-1963">[[#SKL-grif-1963|Griffin (1963)]], str. 8.</ref> <ref name="haye-2011">[[#SKL-haye-2011|Hayes (2011)]], str.87&ndash;88.</ref> <ref name="hoga-2019">[[#SKL-hoga-2019|Hogan (2019)]], str. 3.</ref> <ref name="keat-2004">[[#SKL-keat-2004|Keating (2004)]].</ref> <ref name="korp-2000">[[#SKL-korp-2000|Korpela (2000)]].</ref> <ref name="lesl-2017">[[#SKL-lesl-2017|Leslie (2017)]].</ref> <ref name="mack-1980">[[#SKL-mack-1980|Mackenzie (1980)]].</ref> <ref name="mart-1910">[[#SKL-mart-1910|Martin (1910)]].</ref> <ref name="mill-2023">[[#SKL-mill-2023|Miller (2023)]].</ref> <ref name="nels-2001">[[#SKL-nels-2001|Nelson (2001)]].</ref> <ref name="nest-1888">[[#SKL-nest-1888|Nestle (1888)]].</ref> <ref name="nguy-2024">[[#SKL-nguy-2024|Nguyen; Miller (2024)]].</ref> <ref name="peek-2021">[[#SKL-peek-2021|Peek (2021)]].</ref> <ref name="quin-1998">[[#SKL-quin-1998|Quinn (1998)]].</ref> <ref name="reim-2015">[[#SKL-reim-2015|Reimer (2015)]].</ref> <ref name="roun-2011">[[#SKL-roun-2011|Round (2011)]].</ref> <ref name="snoj-2015">[[#SKL-snoj-2015|Snoj (2015)]].</ref> <ref name="snoj-2016">[[#SKL-snoj-2016|Snoj (2016)]].</ref> <ref name="vale-1997">[[#SKL-vale-1997|Valembois; Fisette; Samin (1997)]].</ref> <ref name="wall-1994">[[#SKL-wall-1994|Wallrapp (1994)]].</ref> <ref name="xu---2023">[[#SKL-xu---2023|Xu; Xia (2023)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | chapter= tilde | title= [[Chambers Dictionary|The Chambers Dictionary]] | date= 2003 | publisher= [[Chambers (založba)|Chambers]] | edition= 9. | lang= en | isbn= 0-550-10105-5 | oclc= 54543966 | lccn= 2003495546 | ol= 3768261M | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | chapter= til·de | title= [[The American Heritage Dictionary of the English Language]] | date= 2022 | edition= 5. | publisher= [[HarperCollins Publishers]] | lang= en | chapter-url= https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=tilde | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | chapter= tílda | title= [[Slovenski pravopis]] | date= 2001 | publisher= [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] | via= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | isbn= 978-961-254-732-5 | cobiss= 275728384 | contribution-url= https://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3801873/tilda?View=1&Query=tilda | accessdate= 2025-10-21 | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= All Elementary Mathematics{{snd}} Mathematical symbols dictionary | publisher= Bymath | lang= en | url= http://www.bymath.com/symbols/symbols.html | accessdate= 2014-09-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150502113549/http://www.bymath.com/symbols/symbols.html | archivedate= 2015-05-02 | url-status= dead | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Character design standards{{snd}} Maths | website= [[Microsoft]] | lang= en | url= https://www.microsoft.com/typography/developers/fdsspec/maths.aspx}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Math Symbols... Those Most Valuable and Important Relation Symbols Used: Approximately Equal Symbol | date= 2010-09-20 | publisher= Solving Math problems | lang= en | url= http://www.solving-math-problems.com/math-symbols-approximately-equal.html | accessdate= 2011-11-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20111109213922/http://www.solving-math-problems.com/math-symbols-approximately-equal.html | archivedate= 2011-11-09 | url-status= usurped | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= What Are Tildes ( ~ ) And How Do You Use Them? | date= 2022-04-12 | website= [[Thesaurus.com]] | lang= en | url= https://www.thesaurus.com/e/grammar/tildes/ | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Meeting of CCITT Working Party on the New Telegraph Alphabet | date= 1963-05-15 | publisher= [[Mednarodni posvetovalni odbor za telefonijo in telegraf|CCITT]] | lang= en | url= https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/ccit.html | df= ymd-all}}. Glej § 3.</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= WordNet | type= search | edition= 3.0 | contribution= Swung dash | lang= en | url= http://wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn?s=swung+dash&sub=Search+WordNet&o2=&o0=1&o8=1&o1=1&o7=&o5=&o9=&o6=&o3=&o4=&h=000000000000 | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Second ISO draft proposal {{!}} 6 and 6 bit character codes for information processing interchange | date= december 1963 | publisher= [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]] | lang= en | url= https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/draft.html | df= ymd-all}}. Glej § 2.</ref> <ref name="spl10">{{citat | chapter= tilde | title= [[Diccionario de la lengua española]] | date= 2024 | publisher= [[Španska kraljeva akademija]] | lang= es | trans-title= Slovar španskega jezika | chapter-url= http://dle.rae.es/?id=ZkHNOE8}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= Ortografía de la lengua española | date= 2010 | publisher= Španska kraljeva akademija | location= Madrid | lang= es | isbn= 978-84-670-3426-4 | cobiss= 45094754 | page= 279}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Lema en la RAE | publisher= Španska kraljeva akademija | lang= es | url= http://lema.rae.es/drae/?val=virgulilla | accessdate= 2015-10-10}}</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= proposal for a zigzag diacritic | publisher= Litovski odbor za standarde (LST) | lang= en | url= http://std.dkuug.dk/jtc1/sc2/wg2/docs/n2597.pdf}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= 26 argumentos para seguir defendiendo la Ñ | magazine= [[La Razón (Madrid)|La Razón]] | date= 2011-01-11 | lang= es | url= http://www.larazon.es/historico/651-26-argumentos-para-seguir-defendiendo-la-n-SLLA_RAZON_352314#.Ttt1ZN8CWth9pio | accessdate= 2016-01-31 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180718234658/https://www.larazon.es/historico/651-26-argumentos-para-seguir-defendiendo-la-n-SLLA_RAZON_352314#.Ttt1ZN8CWth9pio | archivedate= 2018-07-18 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | last1= [[Agence France-Presse|AFP]] | title= Batalla de la Ñ: Una aventura quijotesca para defender el alma de la lengua | date= 2004-11-18 | website= Periódico ABC Paraguay | lang= es | url= http://www.abc.com.py/edicion-impresa/internacionales/batalla-de-la-n-una-aventura-quijotesca-para-defender-el-alma-de-la-lengua-797718.html | accessdate= 2016-01-31}}</ref> <ref name="spl16">{{citat | last1= | first1= | chapter= Appendix 2: Computer coding of IPA symbols| title= The Handbook of the International Phonetic Association | date= 1999 | pages= | publisher= Cambridge University Press | lang= en}}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= Tilde Definition | date= 2005-06-24 | website= linfo.org | publisher= The Linux Information Project | lang= en | url= http://www.linfo.org/tilde.html | accessdate= 2020-01-27}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= Using a tilde with currency | website= [[Stack Exchange]] | lang= en | url= https://english.stackexchange.com/questions/116048/using-a-tilde-with-currency}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | title= Jargon File 5.0.1 | date= 2012-01-05 | website= cosman246.com | lang= en | url= http://cosman246.com/jargon.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130827121341/http://cosman246.com/jargon.html | archivedate= 2013-08-27 | url-status= usurped}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | contribution= Tilde expansion | title= C Library Manual | publisher= The GNU project | lang= en | url= https://www.gnu.org/s/libc/manual/html_node/Tilde-Expansion.html | accessdate= 2010-07-04}}</ref> <ref name="spl21">{{citat | contribution= Module mod_userdir | title= HTTP Server Documentation | id= version 2.0 | publisher= The Apache foundation | lang= en | url= http://httpd.apache.org/docs/2.0/mod/mod_userdir.html | accessdate= 2010-07-04}}</ref> <ref name="spl22">{{citat | title= The GNU Awk User's Guide | website= GNU Manuals Online | publisher=Free Software Foundation, Inc. | lang= en | url= https://www.gnu.org/software/gawk/manual/html_node/Regexp-Usage.html | accessdate= 2024-10-20 | at= 3.1 How to Use Regular Expressions}}</ref> <ref name="spl23">{{citat | author= The PostgreSQL Global Development Group | title= PostgreSQL 17.0 Documentation | date= 2024-09-26 | website= postgresql.org | lang= en | url= https://www.postgresql.org/docs/17/index.html | accessdate= 2024-10-20 | at= [https://www.postgresql.org/docs/current/functions-matching.html#FUNCTIONS-POSIX-REGEXP 9.7.3.{{nbsp}}POSIX Regular Expressions]}}</ref> <ref name="spl24">{{citat | title= Perl expressions: operators, precedence, string literals | website= Perldoc Browser | lang= en | url= https://perldoc.perl.org/5.40.0/perlop | accessdate= 2024-10-20 | at= [https://perldoc.perl.org/5.40.0/perlop#Binding-Operators Binding Operators]}}</ref> <ref name="spl25">{{citat | title= class Regexp | work= Documentation for Ruby 3.3 | lang= en | url= https://docs.ruby-lang.org/en/3.3/Regexp.html | accessdate= 2024-10-20}}</ref> <ref name="spl26">{{citat | title= APL2 Programming: Language Reference | date= februar 1994 | edition= 2. | publisher= [[IBM]] | lang= en | url= https://www.ibm.com/downloads/cas/ZOKMYKOY | accessdate= 2024-10-22 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20240913093647/https://www.ibm.com/downloads/cas/ZOKMYKOY | archivedate= 2024-09-13 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl27">{{citat | title= MATLAB Operators and Special Characters - MATLAB & Simulink | website= MathWorks | lang= en | url= https://www.mathworks.com/help/matlab/matlab_prog/matlab-operators-and-special-characters.html | accessdate= 2024-10-22}}</ref> <ref name="spl28">{{citat | author= ISO/IEC | title= Programming languages—C | page= 64 | lang= en | url= https://files.lhmouse.com/standards/ISO%20C%20N2176.pdf | accessdate= 2024-10-19}}</ref> <ref name="spl29">{{citat | title= syntax across languages (One Big Page) | website= rigaux.org | lang= en | url= https://rigaux.org/language-study/syntax-across-languages.html | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240823220158/http://rigaux.org/language-study/syntax-across-languages.html | archivedate= 2024-08-23}}</ref> <ref name="spl30">{{citat | title= MySQL :: Reference Manual :: Bit Functions and Operators | website= dev.mysql.com | lang= en | url= https://dev.mysql.com/doc/refman/8.0/en/bit-functions.html#operator_bitwise-invert | accessdate= 2019-12-20}}</ref> <ref name="spl31">{{citat | title= JavaScript Bitwise Operations | website= W3Schools | lang= en-US | url= https://www.w3schools.com/js/js_bitwise.asp | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128173553/https://www.w3schools.com/js/js_bitwise.asp | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl32">{{citat | title= Bitwise NOT (~) - JavaScript | date= 2023-08-15 | website= MDN | lang= en-US | url= https://developer.mozilla.org/en-US/docs/Web/JavaScript/Reference/Operators/Bitwise_NOT | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128173342/https://developer.mozilla.org/en-US/docs/Web/JavaScript/Reference/Operators/Bitwise_NOT | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl33">{{citat | title= Destructors (C++) | date= 2023-12-01 | website= Microsoft Learn | publisher= [[Microsoft]] | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/cpp/cpp/destructors-cpp?view=msvc-170 | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128170724/https://learn.microsoft.com/en-us/cpp/cpp/destructors-cpp?view=msvc-170 | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl34">{{citat | title= Finalizers (C# Programming Guide) | date= 2023-03-14 | website= Microsoft Learn | publisher= Microsoft | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/programming-guide/classes-and-structs/finalizers | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241117135601/https://learn.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/programming-guide/classes-and-structs/finalizers | archivedate= 2024-11-17}}</ref> <ref name="spl35">{{citat | last1= Kellner | first1= Peter | title= ASP.NET Core built-in Tag Helpers | date= 2022-06-03 | website= Microsoft Learn | publisher= Microsoft | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/aspnet/core/mvc/views/tag-helpers/built-in/?view=aspnetcore-9.0 | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128180850/https://learn.microsoft.com/en-us/aspnet/core/mvc/views/tag-helpers/built-in/?view=aspnetcore-9.0 | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl36">{{citat | title= Selectors Level 4 | date= 2022-11-11 | publisher= CSS Working Group | lang= en | url= https://www.w3.org/TR/selectors-4/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241122212236/https://www.w3.org/TR/selectors-4/ | archivedate= 2024-11-22 | accessdate= 2024-11-28 | at= [https://www.w3.org/TR/selectors-4/#general-sibling-combinators 15.4. Subsequent-sibling combinator (~)] | type= W3C Working Draft}}</ref> <ref name="spl37">{{citat | title= Expressions | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/expression.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128204134/https://dlang.org/spec/expression.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl38">{{citat | title= Structs, Unions | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/struct.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128210801/https://dlang.org/spec/struct.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl39">{{citat | title= Classes | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/class.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128210843/https://dlang.org/spec/class.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28 }}</ref> <ref name="spl40">{{citat | title= Operator Overloading | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/operatoroverloading.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128204128/https://dlang.org/spec/operatoroverloading.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl41">{{citat | title= Arrays | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/arrays.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128204600/https://dlang.org/spec/arrays.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl42">{{citat | title= Eiffel: Analysis, Design and Programming Language | date= junij 2006 | publisher= ECMA International | id= ECMA-367 | edition= 2. | lang= en | url= https://www.ecma-international.org/wp-content/uploads/ECMA-367_2nd_edition_june_2006.pdf | archiveurl=https://web.archive.org/web/20241128214008/https://www.ecma-international.org/wp-content/uploads/ECMA-367_2nd_edition_june_2006.pdf | archivedate= 2024-11-28 | accessdate=2024-11-28}}</ref> <ref name="spl43">{{citat | title= The Groovy programming language{{snd}} Operators | website= groovy-lang.org | lang= en | url= https://groovy-lang.org/operators.html}}</ref> <ref name="spl44">{{citat | title= Haskell Wiki | contribution= Type Families | lang= en | url= http://www.haskell.org/haskellwiki/GHC/Type_families#Equality_constraints | accessdate= 2012-11-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20141028171806/http://www.haskell.org/haskellwiki/GHC/Type_families#Equality_constraints | archivedate= 2014-10-28 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl45">{{citat | title= Lazy pattern match | website= haskell.org | lang= en | url= http://www.haskell.org/haskellwiki/Lazy_pattern_match}}</ref> <ref name="spl46">{{citat | title= Help:Signatures | date= 2024-07-20 | website= MediaWiki | lang= en | url= https://www.mediawiki.org/w/index.php?title=Help:Signatures&oldid=6657175 | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128225211/https://www.mediawiki.org/w/index.php?title=Help:Signatures&oldid=6657175 | archivedate=2024-11-28}}</ref> <ref name="spl47">{{citat | title= CLHS: Section 22.3 | date= 2005-04-11 | publisher= Lispworks.com | lang= en | url= http://www.lispworks.com/documentation/HyperSpec/Body/22_c.htm | accessdate= 2010-07-30}}</ref> <ref name="spl48">{{citat | title= MSP Basics Tutorial 1: Test Tone | website= Cycling '74 Documentation | lang= en | url= https://docs.cycling74.com/learn/articles/05_mspbasicchapter01/ | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241206215808/https://docs.cycling74.com/learn/articles/05_mspbasicchapter01/ | archivedate= 2024-12-06}}</ref> <ref name="spl49">{{citat | last1= Fisher | first1= Kathleen | title= Learning Standard ML | website= www.cs.tufts.edu | lang= en | url= https://www.cs.tufts.edu/comp/105-2017f/readings/ml.html | accessdate= 2024-12-06 | at= [https://www.cs.tufts.edu/comp/105-2017f/readings/ml.html#expressions-ii-minus-signs Expressions II: Minus signs]}}</ref> <ref name="spl50">{{citat | title= Labelled and Optional Arguments | website= OCaml | lang= en | url= https://ocaml.org/docs/labels | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241206214050/https://ocaml.org/docs/labels | archivedate= 2024-12-06 | accessdate= 2024-12-06}}</ref> <ref name="spl51">{{citat | author= The R Core Team | title= R: A Language and Environment for Statistical Computing : Reference Index | date= 2026-04-24 | id= Version 4.6.0 | website= cran.r-project.org | lang= en | url= https://cran.r-project.org/doc/manuals/r-release/fullrefman.pdf}}</ref> <ref name="spl52">{{citat | title= Operators | date= 2024-09-13 | website= Raku documentation | lang= en | url= https://docs.raku.org/language/operators | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241130145259/https://docs.raku.org/language/operators | archivedate= 2024-11-30 }}</ref> <ref name="spl53">{{citat | title= Perl to Raku guide - in a nutshell | date= 2024-08-01 | website= Raku documentation | lang= en | url= https://docs.raku.org/language/operators | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241203160657/https://docs.raku.org/language/5to6-nutshell | archivedate= 2024-12-03}}</ref> <ref name="spl54">{{citat | title= YAML Ain't Markup Language (YAML™) revision 1.2.2 | date= 2021-10-01 | website= yaml.org | lang= en | url= https://yaml.org/spec/1.2.2/ | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241124004709/https://yaml.org/spec/1.2.2/ | archivedate= 2024-11-24 | at= 10.3.2. Tag Resolution}}</ref> <ref name="spl55">{{citat | title= GNU Emacs Lisp Reference Manual | publisher= Free Software Foundation, Inc. | lang= en | url= https://www.gnu.org/software/emacs/manual/html_node/elisp/Backup-Names.html | accessdate= 2024-12-06 | at= 27.1.4 Naming Backup Files - [https://www.gnu.org/software/emacs/manual/html_node/elisp/Backup-Names.html#index-make_002dbackup_002dfile_002dname Function: make-backup-file-name filename]}}</ref> <ref name="spl56">{{citat | title= GNU Emacs Lisp Reference Manual | publisher= Free Software Foundation, Inc. | lang= en | url= https://www.gnu.org/software/emacs/manual/html_node/elisp/Numbered-Backups.html | accessdate= 2024-12-06 | at= 27.1.3 Making and Deleting Numbered Backup Files}}</ref> <ref name="spl57">{{citat | title= How Windows Generates 8.3 File Names from Long File Names | publisher= Microsoft | lang= en | url= https://www.betaarchive.com/wiki/index.php?title=Microsoft_KB_Archive/142982}}</ref> <ref name="spl58">{{citat | title= Description of how Word creates temporary files | website= Microsoft Support | lang= en | url= https://support.microsoft.com/en-us/topic/description-of-how-word-creates-temporary-files-66b112fb-d2c0-8f40-a0be-70a367cc4c85 | accessdate= 2024-10-03 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240919095253/https://support.microsoft.com/en-us/topic/description-of-how-word-creates-temporary-files-66b112fb-d2c0-8f40-a0be-70a367cc4c85 | archivedate= 2024-09-19}}</ref> <ref name="spl59">{{citat | title= The Internet Juggling Database | website= jugglingdb.com | lang= en | url= http://www.jugglingdb.com/help/?id=125 | accessdate= 2009-11-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20050728104414/http://www.jugglingdb.com/help/?id=125 | archivedate= 2005-07-28}}</ref> <ref name="spl60">{{citat | title= JIS X 0213:2004 | chapter= Appendix 1: Shift_JIS-2004 vs Unicode mapping table | publisher= X 0213 | lang= en | chapter-url= http://x0213.org/codetable/sjis-0213-2004-std.txt | accessdate= 2009-04-28 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090524231914/http://x0213.org/codetable/sjis-0213-2004-std.txt | archivedate= 2009-05-24 | url-status= live }}.</ref> <ref name="spl61">{{citat | title= Shift-JIS to Unicode | publisher= Unicode | lang= en | url= https://www.unicode.org/Public/MAPPINGS/OBSOLETE/EASTASIA/JIS/SHIFTJIS.TXT | accessdate= 2018-03-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201025220216/http://www.unicode.org/Public/MAPPINGS/OBSOLETE/EASTASIA/JIS/SHIFTJIS.TXT | archivedate= 2020-10-25 | url-status= live}}.</ref> <ref name="spl62">{{citat | title= Windows 932_81 | publisher= Microsoft | lang= en | url= http://www.microsoft.com/globaldev/reference/dbcs/932/932_81.htm | accessdate= 2010-07-30}}</ref> <ref name="spl63">{{citat | title= CJK Symbols and Punctuation (Unicode 6.2) | type= razpredelnica | publisher= Unicode | lang= en | url= http://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130827100409if_/http://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | archivedate= 2013-08-27}}</ref> <ref name="spl64">{{citat | title= ISO-IR-87: Japanese Graphic Character Set for Information Interchange | publisher= [[Japonski odbor za industrijske standarde]] o ISO/TC97/SC2 | lang= en | url= https://itscj.ipsj.or.jp/ir/087.pdf}}. ITSCJ/[[Japonsko društvo za obdelavo informacij|IPSJ]]</ref> <ref name="spl65">{{citat | title = ISO-IR-233: Japanese Graphic Character Set for Information Interchange, Plane 1 (Update of ISO-IR 228) | publisher= Japonski odbor za industrijske standarde o ISO/TC97/SC2 | lang= en | url= https://itscj.ipsj.or.jp/ir/233.pdf}}. ITSCJ/IPSJ</ref> <ref name="spl66">{{citat | title= Halfwidth and Fullwidth Forms | type= razpredelnica | publisher= Unicode | lang= en | url= https://www.unicode.org/charts/PDF/UFF00.pdf | accessdate= 2018-03-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160222001703/https://www.unicode.org/charts/PDF/UFF00.pdf | archivedate= 2016-02-22 | url-status= live }}.</ref> <ref name="spl67">{{citat | title= Errata Fixed in Unicode 8.0.0 | publisher= Unicode | website= unicode.org | lang= en | url= https://www.unicode.org/versions/Unicode8.0.0/erratafixed.html}}</ref> <ref name="spl68">{{citat | title= windows-949-2000 (lead byte A1) | work= ICU Demonstration – Converter Explorer | publisher= International Components for Unicode | lang= en | url= https://icu4c-demos.unicode.org/icu-bin/convexp?conv=windows-949-2000&b=A1&s=ALL#layout}}</ref> <ref name="spl69">{{citat | title= Lead Byte A1-A2 (Code page 949) | date= 2008-02-06 | work= MSDN | publisher= Microsoft | lang= en | url= https://msdn.microsoft.com/en-us/library/cc194958.aspx}}</ref> <ref name="spl70">{{citat | title= ibm-1363_P110-1997 (lead byte A1) | work= ICU Demonstration – Converter Explorer | publisher= International Components for Unicode | lang= en | url= https://icu4c-demos.unicode.org/icu-bin/convexp?conv=ibm-1363_P110-1997&b=A1&s=ALL#layout}}</ref> <ref name="spl71">{{citat | title= euc-kr (lead byte A1) | work= ICU Demonstration – Converter Explorer | publisher= International Components for Unicode | lang= en | url= https://icu4c-demos.unicode.org/icu-bin/convexp?conv=euc-kr&b=A1&s=ALL#layout}}</ref> <ref name="spl72">{{citat | title= Map (external version) from Mac OS Korean encoding to Unicode 3.2 and later | publisher= Apple | lang= en | url= https://unicode.org/Public/MAPPINGS/VENDORS/APPLE/KOREAN.TXT}}</ref> <ref name="spl73">{{citat | title= CJK Symbols and Punctuation | type= razpredelnica | publisher= Unicode | lang= en | url= https://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | accessdate= 2018-03-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20090407061216/http://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | archivedate= 2009-04-07 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl74">{{citat | last1= Komatsu | first1= Hiroyuki | title= L2/14-198: Proposal for the modification of the sample character layout of WAVE_DASH (U+301C) | website= unicode.org | lang= en | url= https://www.unicode.org/L2/L2014/14198-wave-dash.pdf}}</ref> <ref name="spl75">{{citat | title= Shift_JIS-2004 (JIS X 0213:2004 Appendix 1) vs Unicode mapping table | publisher= x0213.org | lang= en | url= http://x0213.org/codetable/sjis-0213-2004-std.txt}}</ref> <ref name="spl76">{{citat | title= Shift_JIS visualization | work= Encoding Standard | publisher= [[WHATWG]] | lang= en | url= https://encoding.spec.whatwg.org/shift_jis.html}}</ref> <ref name="spl77">{{citat | title= Unicode 17.0.0 | chapter= Chapter 7 | lang= en | at= 7.9 Combining Marks |chapter-url= https://www.unicode.org/versions/Unicode17.0.0/core-spec/chapter-7/#G18130 | accessdate= 2025-12-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20251207204607/https://unicode.org/versions/Unicode17.0.0/core-spec/chapter-7/#G18130 | archivedate= 2025-12-07 | url-status= live }}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{MathWorld | id= Tilde | title= Tilde | author= Acklam, Peter; [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] | date= 2011-11-03 | lang= en | access-date= 2011-11-11 | df= ymd-all | ref= SKL-ackl-2011}} * {{citat | last1= Ashley | first1= W. David | last2= Flatscher | first2= Rony G. | last3= Hessling | first3= Mark | last4= McGuire | first4= Rick | last5= Miesfeld | first5= Mark | last6= Peedin | first6= Lee | last7= Tammer | first7= Rainer | last8= Wolfers | first8= Jon | title= Terms, Expressions, and Operators | date= 2009-08-14 | website= Open Object Rexx™: Reference | lang= en | series= Version 4.0.0 Edition | url= https://www.oorexx.org/docs/rexxref/x974.htm | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210116122945/https://www.oorexx.org/docs/rexxref/x974.htm | archivedate= 2021-01-16 | url-status= dead | ref= SKL-ashl-2009}} * {{citat | last1= Azkue | first1= Resurrección María de | authorlink1= Resurrección María de Azkue | title= R. M. de Azkue: "Euskara-Gaztelania-Frantsesa Hiztegia" / "Diccionario Vasco-Español-Francés" online -Tutorial de uso | publisher= Aurten Bai Fundazioa | page= 6 | lang= es | url= https://www.aurtenbai.eus/dok/Azkue-tutoriala_ES.pdf | accessdate= 2024-02-12 | quote= El autor usaba fuentes propias para representar fenómenos propios de algunos de los dialectos del euskera. Estos son los caracteres especiales utilizados en el diccionario: ã d̃ ẽ ĩ l̃ ñ õ s̃ t̃ ũ x̃.| df= ymd-all | ref= SKL-azku-1906}} * {{citat | last1= Berners-Lee | first1= Tim | authorlink1= Tim Berners-Lee | last2= Fielding | first2= Roy | authorlink2= Roy Fielding | last3= Masinter | first3= Larry | authorlink3= Larry Masinter | date= januar 2005 | title= Uniform Resource Identifier (URI): Generic Syntax | publisher= Network Working Group | doi= 10.17487/RFC3986 | ref= SKL-bern-2005}}. STD 66. [https://datatracker.ietf.org/doc/html/rfc3986 RFC 3986]. ''Internet Standard 66''. str. 12. Zastara [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc2732 RFC 2732], [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc2396 2396] in [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc1808 1808]. Posodobljeno z [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc6874 RFC 6874], [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc7320 7320] in [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc8820 8820]. Posodobi [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc1738 RFC 1738]. * {{citat | last1= Bernstein | first1= Joseph | title= The Hidden Language of The ~Tilde~ | date= 2015-01-05 | website= [[BuzzFeed News]] | lang= en | url= https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/the-hidden-language-of-the-tilde | df= ymd-all | ref= SKL-bern-2015}} * {{citat | last1= Büring | first1= Daniel | date= 2016 | title= Intonation and Meaning | date= 2016 | publisher= Oxford University Press | edition= 1. | pages= 313 | isbn= 978-0-19-922627-6 | cobiss= 304984832 | doi= 10.1093/acprof:oso/9780199226269.001.0001 | ol= 33307409M |ref= SKL-buri-2016}} * {{citat | editor-last1= Choy | editor-first1= Stephen T. L. | editor-last2= Jesudason | editor-first2= Judith Packer | editor-last3= Lee | editor-first3= Peng Yee | title= Proceedings of the Analysis Conference, Singapore 1986 | date= 1988 | publisher= Elsevier | isbn= 978-0-08-087261-2 | ol= 35767047M | via= [[Google Knjige]] | url= https://books.google.com/books?id=SY5fZIK63NMC&q=schlange+twiddle&pg=PA53 | ref= SKL-choy-1988}} * {{citat | editor-last1= Collinge | editor-first1= Neville Edgar | title= An Encyclopedia of Language | date= 2002 | publisher= Routledge | pages= 1032 | isbn= 978-1-13-497716-1 | ol= 35831678M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=1PbO7NveuRgC | ref= SKL-coll-2002}} * {{citat | last1= Coromines | first1= Joan | authorlink1= Joan Coromines | last2= Pascual | first2= José Antonio | authorlink2= José Antonio Pascual | date= 1983–1991 | chapter= “tilde” | title= [[Diccionario crítico etimológico castellano e hispánico]] | trans-title= Kritični etimološki slovar kastiljskih in hispanskih jezikov | publisher= Gredos | location= Madrid | lang= es | df= ymd-all | ref= SKL-coro-1983}} * {{citat | last1= Doob | first1= Michael | title= A Gentle Introduction to TeX | date= 2002-01-21 | website= texdoc.org | lang= en | pages= 11,12,15,32,36,37 | location= Winnipeg, Manitoba | url= https://texdoc.org/serve/gentle.pdf/0 | accessdate= 2025-04-06 | ref= SKL-doob-2002}} * {{citat | vauthors= ((Griffin, L. L., Chairman, X3.2)) | title= Memorandum to Members, Alternates, and Consultants of A.S.A. X3.2 and task groups | date= 1963-11-29 | publisher= [[Ministrstvo za mornarico Združenih držav Amerike|Ministrstvo za mornarico ZDA]] | lang= en | url= https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/iso.html | accessdate= 2022-05-30 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220601084042/https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/iso.html | archivedate= 2022-06-01 | url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-grif-1963}} * {{citat | last1= Hayes | first1= Bruce | authorlink1= Bruce Hayes (jezikoslovec) | title= Introductory Phonology | date= 2011 | publisher= John Wiley & Sons | location= Hoboken | isbn= 978-1-44-436013-4 | ol= 29087745M | ref= SKL-haye-2011}} * {{citat | last1= Hogan | first1= Brian P. | title= Small, Sharp Software Tools : Harness the Combinatoric Power of Command-Line Tools and Utilities | date= 2019 | publisher= Pragmatic Programmers | isbn= 978-1-68-050296-1 | ol= 28898118M | ref= SKL-hoga-2019}} * {{citat | last1= Keating | first= Jonathan Peter | authorlink1= Jonathan Peter Keating | title= Prime Obsession: Bernhard Riemann and the Greatest Unsolved Problem in Mathematics | journal= [[Physics Today]] | date= 2004 | volume= 57 | issue= 6 | pages= 63&ndash;64 | issn= 0031-9228 | doi= 10.1063/1.1784281 | bibcode= 2004PhT....57R..63D | ref= SKL-keat-2004}} * {{citat | last1= Korpela | first1= Jukka | title= Character histories: notes on some ASCII code positions | date= 2000-03-27 | website= jkorpela.fi | lang= en | url= https://jkorpela.fi/latin1/ascii-hist.html#60 | accessdate= 2022-05-29 | archivedate= 2025-01-22 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20250122145432/https://jkorpela.fi/latin1/ascii-hist.html#60 |url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-korp-2000}} * {{citat | last1= Leslie | first1= Jess Kimball | title= The Internet Tilde Perfectly Conveys Something We Don't Have the Words to Explain | date= 2017-06-05 | website= [[The Cut (publikacija)|The Cut]] | lang= en | url= https://www.thecut.com/article/why-the-internet-tilde-is-our-most-perfect-tool-for-snark.html | df= ymd-all | ref= SKL-lesl-2017}} * {{citat | last1= Mackenzie | first1= Charles E. | title= Coded Character Sets, History and Development | date= 1980 | series= (The Systems Programming Series) | edition= 1. | publisher= [[Addison-Wesley Publishing Company, Inc.]] | isbn= 978-0-201-14460-4 | oclc= 4642215 | lccn= 77-90165 | ol= OL4570655M| url= https://textfiles.meulie.net/bitsaved/Books/Mackenzie_CodedCharSets.pdf | accessdate= 2019-08-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160526172151/https://textfiles.meulie.net/bitsaved/Books/Mackenzie_CodedCharSets.pdf | archivedate= 2016-05-26 | url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-mack-1980}} * {{citat | last1= Martin | first1= Charles Trice | title= The record interpreter : a collection of abbreviations, Latin words and names used in English historical manuscripts and records | date= 1910 | edition= 2. | publisher= Stevens and Sons, Limited | location= London | no-pp= y | pages= predgovor, str. 5 | ol= 23328895M | url= https://archive.org/details/recordinterprete00martuoft/page/n9/mode/2up | df= ymd-all | ref= SKL-mart-1910}} * {{citat | last1= Miller | first1= Kirk | title= L2/23-262: Unicode request for letters with overstruck tilde | date= 2023-10-13 | url= https://www.unicode.org/L2/L2023/23262-overstruck-tilde.pdf | ref= SKL-mill-2023}} * {{citat | last1= Nelson | first1= Graham A. | authorlink1= Graham Nelson | contribution= §1 Routines | date= julij 2001 | title= The Inform Designer's Manual | publisher= Interactive Fiction Library | edition= 4. | contribution-url= https://www.inform-fiction.org/manual/html/s1.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240607185340/https://www.inform-fiction.org/manual/html/s1.html | archivedate= 2024-06-07 | accessdate= 2024-11-28 | isbn= 0-9713119-0-0 | oclc= 48181074 | ol= 8564100M | ref= SKL-nels-2001}} * {{citat | last1= Nestle | first1= Eberhard | authorlink1= Eberhard Nestle | title= Syrische Grammatik mit Litteratur, Chrestomathie und Glossar | date= 1888 | publisher= H. Reuther's Verlagsbuchhandlung | location= Berlin | df= ymd-all | ref= SKL-nest-1888}} ** prevedeno v angleščino kot {{citat | title= Syriac grammar with bibliography, chrestomathy and glossary | date= 1889 | last1= Kennedy | first1= R. S. | publisher= Williams & Norgate | df= ymd-all | page= 5}} * {{citat | last1= Nguyen | first1= Minh | last2= Miller | first2= Kirk | title= Conflict with the Unicode tilde | date= 2024-04-05 | id= [[Unicode Technical Committee|UTC]] L2/24-111 | work= Annotation request for Vietnamese apex | pages= 2&ndash;3 | url= https://www.unicode.org/L2/L2024/24111-vietnamese-apex.annot.pdf#page=2 | ref= SKL-nguy-2024}} * {{citat | last1= Peek | first1= Philip S. | title= Ancient Greek I: A 21st Century Approach; Module 3 - Accents and Accenting Verbs I | date= 2021-10-19 | publisher= [[Open Book Publishers]] | isbn= 978-1-80064-655-1 | pages= 19&ndash;26 | doi= 10.11647/OBP.0264.03 | doi-access= free | oclc= 1277513901 | url= https://books.openbookpublishers.com/10.11647/obp.0264/ch3.xhtml | df= ymd-all | ref= SKL-peek-2021}} * {{citat | last1= Quinn | first1= Liam | title= HTML 4.0 Entities for Symbols and Greek Letters | date= 1998 | publisher= HTML help | lang= en | url= http://htmlhelp.com/reference/html40/entities/symbols.html | accessdate= 2011-11-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150512210021/http://htmlhelp.com/reference/html40/entities/symbols.html |archivedate= 2015-05-12 | url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-quin-1998}} * {{citat | last1= Reimer | first1= Stephen R. | title= Manuscript Studies: Medieval and Early Modern {{!}} IV.vi. Paleography: Scribal Abbreviations | date= 2015-05-30 | website= sites.ualberta.ca | lang= en | url= https://sites.ualberta.ca/~sreimer/ms-course/course/abbrevtn.htm | accessdate= 2024-12-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241129100307/https://sites.ualberta.ca/~sreimer/ms-course/course/abbrevtn.htm | archivedate= 2024-11-29 | df= ymd-all | ref= SKL-reim-2015}} * {{citat | last1= Round | first1= Erich | title= Word Final Phonology in Lardil: Implications of an Expanded Data Set | journal= [[Australian Journal of Linguistics]] | date= 2011 | volume= 31 | issue= 3 | pages= 327&ndash;350 | issn= 0726-8602 | eissn= 1469-2996 | doi= 10.1080/07268602.2011.598630 | ref= SKL-roun-2011}} * {{citat | last1= Snoj | first1= Marko | authorlink1= Marko Snoj | title= [[Slovenski etimološki slovar]] | date= 2015 | edition= 3. elektronska | chapter= tȋlda | isbn= 978-961-254-825-4 | cobiss= 281338880 | chapter-url= https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292913/tlda?View=1&Query=tilda | via= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | accessdate= 2025-10-21 | df= ymd-all | ref= SKL-snoj-2015}} * {{citat | last1= Snoj | first1= Marko | authorlink1= | title= Stičnost tilde | date= marec 2016 | website= [[Jezikovna svetovalnica]] | url= https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1494/sti%C4%8Dnost-tilde | accessdate= 2025-10-23 | df= ymd-all | ref= SKL-snoj-2016}} * {{citat | last1= Valembois | first1= R. E. | last2= Fisette | first2= P. | last3= Samin | first3= J. C. | title= Comparison of Various Techniques for Modelling Flexible Beams in Multibody Dynamics | journal= [[Nonlinear Dynamics]] | date= 1997 | volume= 12 | issue= 4 | pages= 367&ndash;397 | issn= 0924-090X | eissn= 1573-269X | doi= 10.1023/A:1008204330035 | bibcode= 1997NonDy..12..367V | s2cid= 122487067 | ref= SKL-vale-1997}} * {{citat | last1= Wallrapp | first1= Oskar | title= Standardization of flexible body modeling in multibody system codes, Part I: Definition of Standard Input Data | journal= Mechanics of Structures and Machines | date= 1994 | volume= 22 | issue= 3 | pages= 283&ndash;304 | doi= 10.1080/08905459408905214 |ref= SKL-wall-1994}} * {{citat | last1= Xu | first1= Huan | last2= Xia | first2= Dengshan | title= Digital tildes ("∼") may convey more: analyzing innovative uses of tildes in Chinese WeChat messages | journal= Language and Semiotic Studies | date= 2023-09-01 | volume= 9 | issue= 3 | pages= 443&ndash;460 | lang= en | issn= 2751-7160 | doi= 10.1515/lass-2023-0009 | doi-access= free |ref= SKL-xu---2023}} {{refend}} {{kategorija v Zbirki|tildes|tilde}} {{navpolje ločilo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ločila]] [[Kategorija:Tipografija]] <!-- combining – sestavljanje, concatenating – spajanje, merging – združevanje --> <!-- combination – sestava, concatenation – spojitev, merge – združitev --> adb6qf2zww44v8128jim6uncnj2bdbc 0 604109 6688827 2026-06-13T15:57:51Z XJaM 3 preusmeritev na [[Tilda]] 6688827 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[tilda]] t54dw9efy3to4sz6npn63uusz3575ma 0 604110 6688828 2026-06-13T15:58:16Z XJaM 3 preusmeritev na [[Tilda]] 6688828 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[tilda]] t54dw9efy3to4sz6npn63uusz3575ma 0 604111 6688837 2026-06-13T16:02:21Z XJaM 3 preusmeritev na [[Pomišljaj]] 6688837 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[pomišljaj]] ny3ltl4512lrfss7ynvwweel2p3vud2 0 604112 6688838 2026-06-13T16:02:38Z XJaM 3 preusmeritev na [[Pomišljaj]] 6688838 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[pomišljaj]] ny3ltl4512lrfss7ynvwweel2p3vud2 0 604113 6688843 2026-06-13T16:09:08Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji |name = Castions di Strada |official_name = Comune di Castions di Strada<br>Comun di Cjasteons di Strade |native_name = {{native name|fur|Cjasteons di Strade}} |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_shield = Castions_di_Strada-Stemma.png |image_map = |map_alt = |map_caption = |pushpin_label_position = left |pushpin_map_alt =...« 6688843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Castions di Strada |official_name = Comune di Castions di Strada<br>Comun di Cjasteons di Strade |native_name = {{native name|fur|Cjasteons di Strade}} |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_shield = Castions_di_Strada-Stemma.png |image_map = |map_alt = |map_caption = |pushpin_label_position = left |pushpin_map_alt = |coordinates = {{coord|45|54|N|13|11|E|type:city(3,727)_region:IT|display=inline,title}} |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Videm|Videm]] |frazioni = Morsano di Strada |mayor_party = |mayor = Ivan Petrucco |area_total_km2 = 32,84 |population_total = 3679 |population_as_of = 28 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_demonym = Castionesi |elevation_footnotes = |elevation_m = 23 |postal_code = 33050 |area_code = 0432 |website = {{official website|http://www.comune.castionsdistrada.ud.it/}} }} '''Castions di Strada''' ({{langx|fur|Cjasteons di Strade}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 19 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 41 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.679 prebivalcev in površino 32,84 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Castions meji z naslednjimi občinami: [[Bicinicco]], [[Carlino]], [[Gonars]], [[Mortegliano]], [[Muzzana del Turgnano]], [[Pocenia]], [[Porpetto]], [[San Giorgio di Nogaro]] in [[Talmassons]]. == Pobratena mesta== Castions di Strada je pobratena s: * {{flagicon|Italy}} [[San Filippo del Mela]], Italija == Sklici == {{sklici }} == Zunanje povezave == {{commons category|Castions di Strada}} * [http://www.comune.castionsdistrada.ud.it Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Castions Di Strada}} [[Kategorija:Castions di Strada| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 4ix0eaw0c9b0r0zy3sefesttov2n8h0 6688862 6688843 2026-06-13T16:39:50Z Erardo Galbi 166658 6688862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Castions di Strada |official_name = Comune di Castions di Strada<br>Comun di Cjasteons di Strade |native_name = {{native name|fur|Cjasteons di Strade}} |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_shield = Castions_di_Strada-Stemma.png |image_map = |map_alt = |map_caption = |pushpin_label_position = left |pushpin_map_alt = |coordinates = {{coord|45|54|N|13|11|E|type:city(3,727)_region:IT|display=inline,title}} |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Videm|Videm]] |frazioni = Morsano di Strada |mayor_party = |mayor = Ivan Petrucco |area_total_km2 = 32,84 |population_total = 3679 |population_as_of = 28 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_demonym = Castionesi |elevation_footnotes = |elevation_m = 23 |postal_code = 33050 |area_code = 0432 |website = {{official website|http://www.comune.castionsdistrada.ud.it/}} }} '''Castions di Strada''' ({{langx|fur|Cjasteons di Strade}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 19 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 41 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.679 prebivalcev in površino 32,84 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Castions meji z naslednjimi občinami: [[Bicinicco]] (''Bicinins''), [[Carlino]] (''Cjarlins''), [[Gonars]] (''Gonârs''), [[Mortegliano]] (''Mortean''), [[Muzzana del Turgnano]] (''Muçane''), [[Pocenia]] (''Pucinie''), [[Porpetto]] (''Porpêt''), [[San Giorgio di Nogaro]] (''San Zorç di Noiâr'') in [[Talmassons]]. Občina je stestavljena tudi iz naselja Morsano di Strada (''Morsan di Strade''). == Pobratena mesta== Castions di Strada je pobratena s: * {{flagicon|Italy}} [[San Filippo del Mela]], Italija == Sklici == {{sklici }} == Zunanje povezave == {{commons category|Castions di Strada}} * [http://www.comune.castionsdistrada.ud.it Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Castions Di Strada}} [[Kategorija:Castions di Strada| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] omngf9omzt5o8p9n6yae38dnd632lgk 0 604114 6688844 2026-06-13T16:09:37Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Castions di Strada]] 6688844 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Castions di Strada]] i18mtoct7the4u0zswshvkq1k7yyrgc 0 604116 6688896 2026-06-13T17:23:23Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1359053004|R-37 (missile)]]« 6688896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|name=Vimpel R-37M<small><br />[[NATO oznaka]]: AA-13 Axehead</small>|image=[[Slika:MAKS Airshow 2013 (Ramenskoye Airport, Russia) (524-21).jpg|300px]]|caption=R-37M (RVV-BD) na 2013 MAKS mitingu|origin=Rusija|type=[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega <!-- Type selection -->|is_missile=yes <!-- Service history -->|service=2019–danes|used_by=[[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije]] <br/> [[Alžirske zračne sile]]|wars=<!-- Production history -->|designer=Vimpel|design_date=1980|manufacturer=[[Vimpel NPO]]|production_date=Od 1985 (Prototip) <br/> 2019–danes|number=|variants=R-37M <br/> RVV-BD (Izvozna različica) <!-- General specifications -->|weight=510 kg|length=4.06 m|diameter=38 cm <!-- Explosive specifications -->|filling=Visokoeksplozivna|filling_weight=60 kg, conventional or thermonuclear<ref>{{Cite web|url=https://www.twz.com/air/russia-fielding-new-nuclear-armed-air-to-air-missiles-us-intel|title=Russia Fielding New Nuclear-Armed Air-To-Air Missiles: U.S. Intel|first=Thomas|last=Newdick|website=Twz.com|date=May 21, 2025|access-date=May 26, 2026}}</ref>|detonation=|yield=<!-- Vehicle/missile specifications -->|primary_armament=|secondary_armament=|engine=|engine_power=|pw_ratio=|suspension=|vehicle_range=R-37M: 300-400 km<ref name="Janes" /><Br/> RVV-BD: 200 km|speed=Mach 6+<ref>{{cite news |title=Russia has reportedly tested a secret nuclear air-to-air missile. Here's what we know |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/global-trends/russia-has-reportedly-tested-a-secret-nuclear-air-to-air-missile-heres-what-we-know/articleshow/121343086.cms?from=mdr |access-date=22 May 2025 |agency=[[The Economic Times]]}}</ref>|guidance=[[Inercialna navigacija]] + [[Aktivno radarsko vodenje]]|wingspan=72 cm|propellant=Dvostopenjeski raketni motor na trdno gorivo<ref name=dsa>{{cite web |title=India–Russia R-37M Missile Talks: New Delhi Moves to Turn Su-30MKI into Hypersonic AWACS Killers |url=https://defencesecurityasia.com/en/india-russia-r37m-missile-su30mki-hypersonic-awacs-killer/ |website=defencesecurityasia.com |access-date=5 January 2026}}</ref>|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[Suhoj Su-57|Su-57]], [[Suhoj Su-35|Su-35S]], [[Suhoj Su-30|Su-30]], [[MiG-31]]|transport=}} '''Vimpel R-37''' ([[NATO oznaka]]: '''AA-13 Axehead''') <ref name="DT">{{Citat|url=http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|title=Missiles in the Asia Pacific|journal=Defence Today|page=67|date=May 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|archivedate=26 January 2009}}</ref> je ruska [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega. Raketa in njene različice so imenovane tudi K-37, ''izdeliye'' 610 in RVV-BD (Ракета Воздух-Воздух Большой Дальности (Raketa Vozduh-Vozduh Bolshoy Dalnosti), "raketa zrak-zrak dolgega dosega") ter NATO oznaki "Axehead" in "Andi". <ref name="Janes">{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|title=R-37, R-37M (AA-X-13) (Russian Federation), AIR-TO-AIR MISSILES - BEYOND VISUAL RANGE|website=janes.com|date=12 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080914031309/http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|archivedate=14 September 2008}}</ref> Razvita je bila iz [[R-33 (raketa)|R-33]]. Zasnovana je za sestrelitev tankerjev, [[Letalo za zgodnje opozarjanje|letal AWACS]] in drugih letal C4ISTAR<ref>{{Navedi splet|title=India Moves to Acquire Russian R-37M Missiles Amid Pakistan's Quiet Pursuit of Chinese PL-17 BVR Supremacy|website=The Asia Live|date=2025-07-03|url=https://theasialive.com/r-37m-missiles-india-moves-to-acquire-russian-r-37m-missiles-amid-pakistans-quiet-pursuit-of-chinese-pl-17-bvr-supremacy/2025/07/03/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250703223846/https://theasialive.com/r-37m-missiles-india-moves-to-acquire-russian-r-37m-missiles-amid-pakistans-quiet-pursuit-of-chinese-pl-17-bvr-supremacy/2025/07/03/|archivedate=2025-07-03|accessdate=2025-07-03|quote=In response, the IAF has accelerated negotiations with Moscow to acquire the R-37M, one of the world’s longest-range air-to-air missiles. Originally developed to shoot down NATO AWACS and tanker aircraft from hundreds of kilometers away...}}</ref> ob ohranjanju izstrelitvene platforme izven dosega morebitnih lovcev, ki bi lahko varovali cilj. Po Janesovih besedah obstajata dve različici, '''R-37''' in '''R-37M'''; slednja je zasnovana z odmetljivim raketnim pospeševalnikom, ki poveča doseg na "300–400&nbsp;km".<ref name="Janes">{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|title=R-37, R-37M (AA-X-13) (Russian Federation), AIR-TO-AIR MISSILES - BEYOND VISUAL RANGE|website=janes.com|date=12 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080914031309/http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|archivedate=14 September 2008}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20080914031309/http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html "R-37, R-37M (AA-X-13) (Russian Federation), AIR-TO-AIR MISSILES - BEYOND VISUAL RANGE"]. </cite></ref> Leta 2023 je Rosoboronexport predstavil izvozno različico R-37M z oznako '''RVV-BD'''. Ima doseg izstrelitve do 200 km in največjo nadmorsko višino 25 km s 60 kg bojno glavo. Raketa je združljiva z letali [[Suhoj Su-57]], [[Suhoj Su-30]], [[Suhoj Su-35]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mikojan MiG-31BM]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikojan MiG-35]].<ref>{{Navedi splet|date=2023-08-25|title=RVV-BD Long-range air-to-air missile|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZYOu38oJZ1c&t=78s|website=[[YouTube]]|publisher=[[Rosoboronexport]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RVV-BD Aircraft Guided Air-to-Air Missile|url=https://fsvts.gov.ru/catalog/765.en.html|accessdate=2023-10-10|website=[[Federal Service of Military-Technical Cooperation (Russia)]]}}</ref> == Oblikovanje == R-37 je bila razvita iz [[R-33 (raketa)|R-33]]. Zaradi združljivosti z letali, ki niso imela dovršenega radarja kot [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]], je bil polaktivni iskalnik nadomeščen z različico aktivnega iskalnika Agat 9B-1388.<ref name="DT">{{Citat|url=http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|title=Missiles in the Asia Pacific|journal=Defence Today|page=67|date=May 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|archivedate=26 January 2009}}<cite class="citation cs2" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf "Missiles in the Asia Pacific"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>, ''Defence Today'': 67, May 2005, archived from [http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 26 January 2009</cite></ref> Prav tako so nameščeni zložljivi repni krmilni elementi, ki omogočajo polkonformno nošenje <ref name="DT" /> na letalih, ki niso tako velika kot MiG-31. Sredinska vzmetna opora poveča vzgon <ref name="DT">{{Citat|url=http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|title=Missiles in the Asia Pacific|journal=Defence Today|page=67|date=May 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|archivedate=26 January 2009}}<cite class="citation cs2" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf "Missiles in the Asia Pacific"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>, ''Defence Today'': 67, May 2005, archived from [http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 26 January 2009</cite></ref> in s tem doseg. Po podatkih Defence Today je doseg odvisen od profila leta, od {{Convert|80|nmi|km}} za neposreden strel <ref name="DT" /> do {{Convert|215|nmi|km}} za profil križarjenja.<ref name="DT" /> Oznaka '''R-37M''' se danes uporablja za posodobljeno različico rakete, znano tudi kot RVV-BD (Raketa Vozduh-Vozduh Bolšoj Dalnosty ali raketa zrak-zrak dolgega dosega). Domet R-37M presega 200&nbsp;km, zmožna pa je hiperzvočnih hitrosti (~Mach 5). <ref>{{Navedi novice|title=The military tested a long-range missile for the Su-57 (In Russian)|work=N+1|url=http://vympelmkb.com/production/production/upravlyaemye-rakety/aviatsionnaya-upravlyaemaya-raketa-rvv-bd/}}</ref> Nosili naj bi jo posodobljeni prestrezniki MiG-31BM in večnamenski lovci [[Suhoj Su-35|Su-35S]] in [[Suhoj Su-57|Su-57]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/36899/russian-air-to-air-missile-tests-signal-potential-new-capabilities-for-flanker-and-felon|title=Russian Air-To-Air Missile Tests Signal Potential New Capabilities For Flanker and Felon|first=Thomas|last=Newdick|date=October 5, 2020|website=The Drive}}</ref> Nadaljnja izpeljanka, zasnovana za notranjo namestitev v Su-57, označena kot ''Izdeliye 810'', ima zložljiva zadnja krilca, krajše nosilce ter posodobljen iskalnik in motor. <ref>{{Navedi splet|last=Butowski|first=Piotr|url=https://aviationweek.com/defense-space/missile-defense-weapons/model-reveals-new-russian-air-air-missile-sukhoi-su-57|title=Model Reveals New Russian Air-To-Air Missile For The Sukhoi Su-57|date=7 February 2024|website=Aviation Week & Space Technology}}</ref> Raketa lahko cilja tarče na višini od 15 do 25.000 metrov, vodena polaktivno ali aktivno s sistemom Agat 9B-1388. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.missiles.ru/RVV-BD.htm|title=Управляемая авиационная ракета класса "воздух-воздух" большой дальности РВВ-БД|website=missile.ru|date=October 2011|accessdate=26 August 2019|archivedate=15 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150515013511/http://www.missiles.ru/RVV-BD.htm}}</ref> == Zgodovina == Raketa je bila zasnovana v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je prvič poletela leta 1989. <ref name="Janes">{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|title=R-37, R-37M (AA-X-13) (Russian Federation), AIR-TO-AIR MISSILES - BEYOND VISUAL RANGE|website=janes.com|date=12 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080914031309/http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|archivedate=14 September 2008}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20080914031309/http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html "R-37, R-37M (AA-X-13) (Russian Federation), AIR-TO-AIR MISSILES - BEYOND VISUAL RANGE"]. </cite></ref> Testiranje R-37 se je nadaljevalo v devetdesetih letih, <ref name="Janes" /> leta 1994 pa je poskusni izstrelek dosegel sestrelitev na razdalji {{Convert|162|nmi|km}}, <ref name="DT">{{Citat|url=http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|title=Missiles in the Asia Pacific|journal=Defence Today|page=67|date=May 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|archivedate=26 January 2009}}<cite class="citation cs2" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf "Missiles in the Asia Pacific"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>, ''Defence Today'': 67, May 2005, archived from [http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 26 January 2009</cite></ref> vendar je bil program očitno opuščen okoli leta 1998 zaradi stroškov. <ref name="Janes" /> Delo na raketi se je ponovno začelo konec leta 2006 <ref name="Janes" /> kot del programa MiG-31BM za posodobitev Foxhounda z novim radarjem in zmogljivostjo napada na kopenske objekte. <ref name="Janes" /> Leta 2018 je R-37M končala operativne validacijske teste. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.janes.com/article/81633/new-russian-long-range-aam-integration-to-expand-to-four-fighter-models|title=New Russian long-range AAM integration to expand to four fighter models - Jane's 360|website=janes.com|date=9 July 2018|accessdate=4 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180713203827/http://www.janes.com/article/81633/new-russian-long-range-aam-integration-to-expand-to-four-fighter-models|archivedate=13 July 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vpk-news.ru/articles/52503|title=Какие разработки корпорации "Тактическое ракетное вооружение" скрывает фюзеляж Су-57 &#124; Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|accessdate=2019-09-19|archivedate=2022-08-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811012718/https://vpk-news.ru/articles/52503}}</ref> Poročila Zvezda TV so zabeležila, da [[Suhoj Su-35|Su-35]] prevaža R-37, očitno kot del zračne bojne opreme. V tej konfiguraciji letalo nosi dve [[R-73]] v osrednjem pilonu krila, dve [[R-77|R-77,]] obešeni pod gondolami motorjev, in dve R-37 na nosilnih točkah med motorjema, z možnostjo prenašanja še nekaj raket, kot je [[protiradarska raketa]] Kh-31. Ameriška obrambna obveščevalna agencija je v poročilu iz leta 2025 razkrila, da Rusija razvija raketo zrak-zrak z jedrsko bojno glavo. Čeprav poročilo ne omenja nobene konkretne rakete, analitiki menijo, da se nanaša na jedrsko različico rakete R-37M. <ref>{{Navedi splet|last=Newdick|first=Thomas|title=Russia Fielding New Nuclear-Armed Air-To-Air Missiles: U.S. Intel|website=The War Zone|date=2025-05-21|url=https://www.twz.com/air/russia-fielding-new-nuclear-armed-air-to-air-missiles-us-intel|accessdate=2025-05-26}}</ref> === Zgodovina delovanja === R-37M je od oktobra 2022 glavna grožnja ukrajinskim zračnim silam. <sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Slogovni priročnik/Besede, na katere je treba biti pozoren|<span title="The material near this tag may use weasel words or too-vague attribution. (June 2026)">po mnenju koga?</span>]]''&#x5D;</sup> Med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] so letala MiG-31 po poročanjih sestrelila več ukrajinskih letal, predvsem z uporabo raket dolgega dosega R-37. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.rusi.org/explore-our-research/publications/special-resources/russian-air-war-and-ukrainian-requirements-air-defence|title=The Russian Air War and Ukrainian Requirements for Air Defence}}</ref> Ker so MiG-31 ostali pri visoki hitrosti in visoki višini, so lahko delovali praktično nemoteno, saj ukrajinski lovci niso imeli dovolj dosega, hitrosti ali višine, da bi se spopadli z njimi. <ref>{{Navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/special-resources/russian-air-war-and-ukrainian-requirements-air-defence|title=The Russian Air War and Ukrainian Requirements for Air Defence|website=RUSI|date=7 November 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/11/08/russias-mig-31-crews-are-shooting-at-ukrainian-pilots-from-a-hundred-miles-away-and-the-ukrainians-cant-shoot-back/?sh=500728d65d06|title=Russia's MiG-31 Crews Are Shooting At Ukrainian Pilots From A Hundred Miles Away—And The Ukrainians Can't Shoot Back|website=Forbes|date=8 November 2022}}</ref> Ukrajinske zračne sile so do uvedbe sistemov AMRAAM in MICA imele premalo raket tipa »izstreli-in-pozabi«. Zanašale so se na rakete [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]], tako R-27R kot R-27ER. Ukrajinski pilot mora rusko letalo osvetliti s svojim radarjem, da bi raketo usmeril do cilja. [[R-77]] ruskim pilotom omogoča izstrelitev raket in nato izvajanje izmikanja. Poročilo Kraljevega združenega inštituta za vojsko (RUSI) navaja, da je bilo oktobra na ukrajinske zračne sile izstreljenih približno šest R-37M na dan. Su-35S se uporablja tudi kot nosilec za R-37M. Štirje MiG-31 so bili sredi leta 2022 napoteni tudi na Krim v letalsko bazo Belbek.<ref name="td1">{{Navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/russias-mig-31-foxhounds-proving-to-be-a-threat-to-ukrainian-aircraft|date=10 November 2022|first=Piotr|last=Butowski|first2=Thomas|last2=Newdick|title=Russia's MiG-31 Foxhounds Proving To Be A Threat To Ukrainian Aircraft|website=The Drive|accessdate=20 May 2023}}</ref> Avgusta 2022 so ruske sile vzdrževale bojno zračno patruljo z dvema lovcema Su-35S ali MiG-31, ki sta sestreljevala ukrajinska letala. Pri RUSI so izjavili: »VKS je oktobra izstrelil do šest raket R-37M na dan. Izjemno visoka hitrost orožja, skupaj z zelo dolgim efektivnim dosegom in iskalnikom, zasnovanim za napad na cilje na nizki nadmorski višini, otežuje izogibanje.« <ref name="td1">{{Navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/russias-mig-31-foxhounds-proving-to-be-a-threat-to-ukrainian-aircraft|date=10 November 2022|first=Piotr|last=Butowski|first2=Thomas|last2=Newdick|title=Russia's MiG-31 Foxhounds Proving To Be A Threat To Ukrainian Aircraft|website=The Drive|accessdate=20 May 2023}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButowskiNewdick2022">Butowski, Piotr; Newdick, Thomas (10 November 2022). </cite></ref> <ref name="fs1">{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/30/ukraines-pilots-are-flying-into-battle-with-poor-missiles-its-one-reason-they-get-shot-down/?sh=64f0295515a0|last=Forbes Staff|title=Ukraine's Pilots Are Flying Into Battle With Old, Dumb Missiles. It's One Reason They Get Shot Down.|website=Forbes|date=30 April 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> <ref name="da1">{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/11/12/fly-low-get-aggressive-how-ukrainian-pilots-fought-the-russian-air-force-to-a-standstill/?sh=373e8f7d2741|last=David Axe|title=Fly Low, Get Aggressive—How Ukrainian Pilots Fought The Russian Air Force To A Standstill|website=Forbes|date=10 November 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> <ref name="eat1">{{Navedi splet|url=https://eurasiantimes.com/russia-is-outfoxing-ukrainian-warplanes-with-its-foxhounds-mig-31/|last=Sakshi Tiwari|title=Russia Is 'Outfoxing' Ukrainian Warplanes With Its Foxhounds; MiG-31s Prove Much Superior To Sukhoi Counterparts|website=EurAsian Times|date=10 November 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> <ref name="sund1">{{Navedi splet|url=https://sundries.com.ua/en/it-seems-that-the-russian-federation-lost-a-rare-mig-31-with-kinzhal-in-the-occupied-crimea-the-pilot-died/|title=It seems that the Russian Federation lost a rare MiG-31 with "Kinzhal" in the occupied Crimea, the pilot died|website=Sundires|date=8 October 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> Februarja 2023 je Ukrajina pridobila razbitine rakete R-37M, ki bi lahko zanimale tako njih kot zahodne države. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.hngn.com/articles/246753/20230218/ukraine-acquires-wreckage-r-37m-russian-missile-used-attack.htm|title=Ukraine Acquires Wreckage of R-37M Russian Missile Used for Attack|website=hngn.com|date=18 February 2023|accessdate=20 May 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://eurasiantimes.com/ukraine-seizes-scary-russian-r-37m-missile-wreckage-used/|title=Ukraine Seizes 'Scary' Russian R-37M Missile Wreckage Used To Launch Deadly Strikes From Su-35, MiG-31 Fighters|website=Eurasian Times|date=14 February 2023|accessdate=20 May 2023}}</ref> Po navedbah ruskega vira raketo nosijo lovci Su-35S in Su-57 ter prestreznik MiG-31BM. <ref>{{Navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2023/0313/092072121/detail.shtml|title=ЦАМТО / / Новая ракета Р-37М класса "воздух-воздух" показала в рамках СВО очень высокую вероятность поражения целей|website=armstrade.org}}</ref> Po izjavah ukrajinskih pilotov R-37M ne dosega veliko "težkih uničenj", torej uničenja dejanskih ukrajinskih letal. Vendar pa njihova izstrelitev pilote prisili, da opustijo svojo trenutno misijo in se raketi izognejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/05/30/with-f-16s-ukrainian-pilots-can-finally-beat-back-russias-mig-31s/?ss=aerospace-defense&sh=de6e14c5c0b4|title=With F-16s, Ukrainian Pilots Could Finally Beat Back Russia's MiG-31s|website=Forbes.com|last=David Axe|date=30 May 2023}}</ref> Ukrajinski piloti verjamejo, da je edina obramba, da jim zavezniki dobavijo lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in rakete [[AIM-120 AMRAAM]]. Čeprav to ne bo zmanjšalo razdalje, ukrajinski piloti upajo, da bo to zmanjšalo efektivni doseg raket, kot je R-37. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.defensemirror.com/news/34271/Ukraine_Needs_a_Squadron_of_F_16s_to_Scare_Away_Russian_Jets#.ZHbxOi8RqqA|title=Ukraine Needs a Squadron of F-16s to Scare Away Russian Jets|website=Defense Mirror|date=29 May 2023}}</ref> Vendar pa po besedah ukrajinskega uradnika Ukrajina išče priložnosti za posodobitev lovcev [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon#Različice|F-16 Block 20 MLU,]] ki so načrtovani za prenos. Radarji AN/APG-66 zgodnje generacije starejših F-16 Block 20 MLU imajo podoben doseg kot ukrajinski MiG-29 in nimajo bistvene prednosti v primerjavi s sedanjimi ukrajinskimi lovci, oba pa sta slabša od radarjev sedanjih ruskih lovcev, ki se uporabljajo v vojni, kot sta Irbis-E in N110M Bars-M. <ref name="Ukraine discusses F-16 modernization">{{Navedi splet|title=Ukraine discusses F-16 modernization|url=https://mil.in.ua/en/news/ukraine-discusses-f-16-modernization/|publisher=Ukrainian Military Center|date=23 November 2023|accessdate=8 January 2024}}</ref> <ref name="Ukraine Wants Modern Radar, Latest Weapons in F-16s Jets">{{Navedi splet|title=Ukraine Wants Modern Radar, Latest Weapons in F-16s Jets|url=https://www.defensemirror.com/news/35479/Ukraine_Wants_Modern_Radar__Latest_Weapons_in_F_16s_Jets|publisher=Defense Mirror|date=23 November 2023|accessdate=8 January 2024}}</ref> <ref name="Assessing Ukraine’s Air Defense Deterrent – Analysis">{{Navedi splet|title=Assessing Ukraine's Air Defense Deterrent – Analysis|url=https://www.eurasiareview.com/27052023-assessing-ukraines-air-defense-deterrent-analysis/|publisher=Eurasia Review|date=27 May 2023|accessdate=8 January 2024}}</ref> == Uporabniki == {{RUS}} * [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|Ruske zračne sile]]: Uporabljajo jih MiG-31, Su-30SM2, Su-35 in Su-57. {{DZA}} * Alžirske zračne sile: Uporabljajo RVV-BD (izvozna različica) na svojih [[Suhoj Su-30|Su-30MKA]] in v prihodnosti na [[Suhoj Su-57|Su-57E]], z možno licenčno proizvodnjo v Alžiriji.<ref>{{Navedi splet|last=Kumar|first=A.|date=2025-02-10|title=Russia Offers to Sell India the R-37M Long-Range Air-to-Air Missile|url=https://www.thedefensenews.com/news-details/Russia-Offers-to-Sell-India-the-R-37M-Long-Range-Air-to-Air-Missile/|accessdate=2025-10-26|website=The Defense News|language=en}}</ref> == Prihodnji uporabniki == {{IND}} * Indijske zračne sile: Poročila kažejo, da je Rusija aprila 2026 odobrila izvoz približno 300 raket ''R-37M'' za ''indijske zračne sile'' z dosegom več kot 350 km. Po poročilih je vrednost posla približno 1,2 milijarde ameriških dolarjev, dobave pa se bodo začele v dvanajstih do osemnajstih mesecih od podpisa pogodbe. <ref>{{Navedi splet|title=Russia Clears R-37M Export to India: US$1.2 Billion Missile Deal Could Neutralise Pakistan’s PL-15 and China’s Airborne Command Network|url=https://defencesecurityasia.com/en/russia-r37m-export-india-1-2-billion-missile-deal-pl15-china-airborne-command-network/|website=defencesecurityasia.com|accessdate=20 April 2026}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Russia to let IAF Su-30MKIs integrate R-37M ultra long-range missiles? 5 THINGS about BVR 'Axehead'|url=https://www.theweek.in/news/defence/2025/12/11/russia-to-let-iaf-sukhoi-su-30mk-is-integrate-r-37m-ultra-long-range-missiles-5-things-about-bvr-axehead.html|accessdate=11 December 2025|agency=[[The Week (Indian magazine)]]}}</ref> == Glej tudi == * [[AIM-54 Phoenix]] - ZDA == Galerija == <gallery mode="nolines" widths="300" heights="300"> Slika:Army-2020-293.JPG| RVV-BD Slika:MAKS2015part7-19.jpg| RVV-BD </gallery> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://vympelmkb.com/production/production/upravlyaemye-rakety/aviatsionnaya-upravlyaemaya-raketa-rvv-bd/ R-37M/RVV-BD], Vmpel MKB * [https://fsvts.gov.ru/catalog/765.en.html R-37M] {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] c0vi81gtkf7a7psh8012h3w97we5nj0 0 604117 6688902 2026-06-13T17:53:36Z Pinky sl 2932 v delu 6688902 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[Pelaške ribe|pelaških]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Večino članov tega klada najdemo v [[Evrazija|Evraziji]], razen [[Notemigonus crysoleucas]] (''Notemigonus crysoleucas''), ki ga najdemo v vzhodni [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name = SS>{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name = Nelson5/> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name =SS/> == Rodovi == Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') priznava družino Leuciscidae. Deli jo na poddružine, ki se ujemamjo s kladi, popredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA; možna afiniteta do [[Laviniinae]] or [[Pogonichthyinae]])<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA; možna afiniteta do Laviniinae or Pogonichthyinae)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] bswsetnnsfdqs7hpysl9xibfgj6y9al 6688903 6688902 2026-06-13T17:57:45Z Pinky sl 2932 /* Rodovi */ 6688903 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[Pelaške ribe|pelaških]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Večino članov tega klada najdemo v [[Evrazija|Evraziji]], razen [[Notemigonus crysoleucas]] (''Notemigonus crysoleucas''), ki ga najdemo v vzhodni [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name = SS>{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name = Nelson5/> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name =SS/> == Rodovi == Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') priznava družino Leuciscidae. Deli jo na poddružine, ki se ujemamjo s kladi, popredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] pzfedcp1fqu6bj20z2d77tl0kzurr11 6689086 6688903 2026-06-14T08:51:34Z Pinky sl 2932 -- v delu 6689086 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] gvb8z0mbcx55ly866ow53z8hzxfu2d2 6689088 6689086 2026-06-14T08:52:04Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689088 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] 780rwxzpziqnme0o7ibg79u5y80z2wg 0 604118 6688904 2026-06-13T17:58:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Klenovci]] 6688904 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Klenovci]]{{R from scientific name|fish}} a33tzmyts4r5x9wcpn5mspeir0oyra3 0 604119 6688916 2026-06-13T18:39:20Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] na [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]]: polno ime matične ustanove 6688916 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] p41l41d47fj0hlpfhtuslgvx7wm81n2 14 604120 6688919 2026-06-13T18:40:39Z Yerpo 8417 n 6688919 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Kazan]] [[Kategorija:Univerze v Rusiji|Kazan]] 5yig0rjnpupjc23w0rmbfh1vjjeiazh 14 604121 6688923 2026-06-13T18:42:04Z Yerpo 8417 n 6688923 wikitext text/x-wiki {{ktgr|zgradbah in drugih objektih, ki stojijo v [[Kazan]]u}} [[Kategorija:Kazan]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Rusiji po naseljih|Kazan]] pj2v9s0w01gscj0xv6vgrmh9ejygih7 0 604122 6688930 2026-06-13T18:53:24Z Mlakopet 198850 začetek 6688930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Borut Rončević|order2=[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Vinko Logaj]]<br>[[Igor Papič]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=25. avgust 1975|image=Borut_Rončević_ministrski_portret_(cropped).jpg|birth_place=[[Novo mesto]]}} '''Borut Rončević''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[profesor]] in [[politik]], * [[25. avgust]] [[1975]], [[Novo mesto]]. Borut Rončević je redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) in znanstveni svetnik na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Borut Rončevič|url=https://www.rudolfovo.eu/sodelavci/prof.-dr.-borut-ron%C4%8Devi%C4%8D-uni.dipl.soc.|website=Rudolfovo.eu|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Od leta 2026 je minsiter za izobraževanje, znanost in mladino. == Akademska pot == Svojo akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Leta 2002 je kot doktorski študent opravljal raziskovalno delo kot štipendist [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] na [[Univerza v Aalborgu|Univerzi v Aalborgu]] na Danskem. V svoji karieri je gostoval na številnih univerzah in raziskovalnih ustanovah v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem, v Nemčiji, Rusiji, Libanonu in na Hrvaškem. V letih 2023 in 2024 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Univerzi Troy v ZDA.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na presečišče ustvarjanja in prenosa znanja, raziskovalne politike, inovativnosti in regionalnega razvoja.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Borut Rončević|url=https://www.fuds.si/sodelavci/prof-dr-borut-roncevic/|website=FUDŠ|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Sodeloval je pri številnih mednarodnih konzorcijskih projektih v okviru programov Horizon Europe, Interreg in [[Erasmus Student Network|Erasmus+]].<ref name=":0" /> Je avtor ali soavtor enajstih znanstvenih monografij in več kot štiridesetih znanstvenih člankov ter urednik sedmih zbornikov. Za svoje delo na področju evropskih študij je dvakrat prejel naziv Jean Monnet Chair, trikrat pa je vodil center odličnosti [[Jean Monnet]]. Od leta 2022 je član izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), s čimer je postal prvi slovenski predstavnik v tem organu. Opravljal je tudi funkcijo predsednika upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu ter predsednika nadzornega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenij]]<nowiki/>a.<ref name=":0" /> Devet let je bil dekan Fakultete za uporabne družbene študije.<ref>{{Navedi splet|title=Pregled novih učnih načrtov za ideološko nevtralnost|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sola-izobrazevanje-solstvo-znanje-borut-roncevic-minister|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Politika == Med letoma 2012 in 2013 je bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije. 4. junija 2026 je postal minsiter za izobraževanje, znanost in mladino v 16. vladi Republike Slovenije, ki je takrat združil položaja ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino prevzel dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-vodenje-ministrstva-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino-prevzel-dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Ob nastopu mandata je napovedal, da se bo zavzemal za ideološko nevtralno šolstvo brez politične indoktrinacije.<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1975|Rončević, Borut]] [[Kategorija:Slovenski sociologi|Rončević, Borut]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Rončević, Borut]] q0qr67596ca73fne2xzwjytjoex4x6a 6688934 6688930 2026-06-13T19:06:52Z Romanm 13 <!--wikidata--> 6688934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Borut Rončević|order2=[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Vinko Logaj]]<br>[[Igor Papič]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->}} '''Borut Rončević''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[profesor]] in [[politik]], * [[25. avgust]] [[1975]], [[Novo mesto]]. Borut Rončević je redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) in znanstveni svetnik na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Borut Rončevič|url=https://www.rudolfovo.eu/sodelavci/prof.-dr.-borut-ron%C4%8Devi%C4%8D-uni.dipl.soc.|website=Rudolfovo.eu|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Od leta 2026 je minsiter za izobraževanje, znanost in mladino. == Akademska pot == Svojo akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Leta 2002 je kot doktorski študent opravljal raziskovalno delo kot štipendist [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] na [[Univerza v Aalborgu|Univerzi v Aalborgu]] na Danskem. V svoji karieri je gostoval na številnih univerzah in raziskovalnih ustanovah v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem, v Nemčiji, Rusiji, Libanonu in na Hrvaškem. V letih 2023 in 2024 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Univerzi Troy v ZDA.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na presečišče ustvarjanja in prenosa znanja, raziskovalne politike, inovativnosti in regionalnega razvoja.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Borut Rončević|url=https://www.fuds.si/sodelavci/prof-dr-borut-roncevic/|website=FUDŠ|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Sodeloval je pri številnih mednarodnih konzorcijskih projektih v okviru programov Horizon Europe, Interreg in [[Erasmus Student Network|Erasmus+]].<ref name=":0" /> Je avtor ali soavtor enajstih znanstvenih monografij in več kot štiridesetih znanstvenih člankov ter urednik sedmih zbornikov. Za svoje delo na področju evropskih študij je dvakrat prejel naziv Jean Monnet Chair, trikrat pa je vodil center odličnosti [[Jean Monnet]]. Od leta 2022 je član izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), s čimer je postal prvi slovenski predstavnik v tem organu. Opravljal je tudi funkcijo predsednika upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu ter predsednika nadzornega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenij]]<nowiki/>a.<ref name=":0" /> Devet let je bil dekan Fakultete za uporabne družbene študije.<ref>{{Navedi splet|title=Pregled novih učnih načrtov za ideološko nevtralnost|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sola-izobrazevanje-solstvo-znanje-borut-roncevic-minister|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Politika == Med letoma 2012 in 2013 je bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije. 4. junija 2026 je postal minsiter za izobraževanje, znanost in mladino v 16. vladi Republike Slovenije, ki je takrat združil položaja ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino prevzel dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-vodenje-ministrstva-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino-prevzel-dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Ob nastopu mandata je napovedal, da se bo zavzemal za ideološko nevtralno šolstvo brez politične indoktrinacije.<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1975|Rončević, Borut]] [[Kategorija:Slovenski sociologi|Rončević, Borut]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Rončević, Borut]] qbdj2p87exovsppyngjbnmd1cspfuwo 6688935 6688934 2026-06-13T19:07:26Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6688935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Borut Rončević|order2=[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Vinko Logaj]]<br>[[Igor Papič]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->}} '''Borut Rončević''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[profesor]] in [[politik]], * [[25. avgust]] [[1975]], [[Novo mesto]]. Borut Rončević je redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) in znanstveni svetnik na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Borut Rončevič|url=https://www.rudolfovo.eu/sodelavci/prof.-dr.-borut-ron%C4%8Devi%C4%8D-uni.dipl.soc.|website=Rudolfovo.eu|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Od leta 2026 je minsiter za izobraževanje, znanost in mladino. == Akademska pot == Svojo akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Leta 2002 je kot doktorski študent opravljal raziskovalno delo kot štipendist [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] na [[Univerza v Aalborgu|Univerzi v Aalborgu]] na Danskem. V svoji karieri je gostoval na številnih univerzah in raziskovalnih ustanovah v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem, v Nemčiji, Rusiji, Libanonu in na Hrvaškem. V letih 2023 in 2024 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Univerzi Troy v ZDA.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na presečišče ustvarjanja in prenosa znanja, raziskovalne politike, inovativnosti in regionalnega razvoja.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Borut Rončević|url=https://www.fuds.si/sodelavci/prof-dr-borut-roncevic/|website=FUDŠ|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Sodeloval je pri številnih mednarodnih konzorcijskih projektih v okviru programov Horizon Europe, Interreg in [[Erasmus Student Network|Erasmus+]].<ref name=":0" /> Je avtor ali soavtor enajstih znanstvenih monografij in več kot štiridesetih znanstvenih člankov ter urednik sedmih zbornikov. Za svoje delo na področju evropskih študij je dvakrat prejel naziv Jean Monnet Chair, trikrat pa je vodil center odličnosti [[Jean Monnet]]. Od leta 2022 je član izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), s čimer je postal prvi slovenski predstavnik v tem organu. Opravljal je tudi funkcijo predsednika upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu ter predsednika nadzornega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenij]]<nowiki/>a.<ref name=":0" /> Devet let je bil dekan Fakultete za uporabne družbene študije.<ref>{{Navedi splet|title=Pregled novih učnih načrtov za ideološko nevtralnost|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sola-izobrazevanje-solstvo-znanje-borut-roncevic-minister|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Politika == Med letoma 2012 in 2013 je bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije. 4. junija 2026 je postal minsiter za izobraževanje, znanost in mladino v 16. vladi Republike Slovenije, ki je takrat združil položaja ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino prevzel dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-vodenje-ministrstva-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino-prevzel-dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Ob nastopu mandata je napovedal, da se bo zavzemal za ideološko nevtralno šolstvo brez politične indoktrinacije.<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rončević, Borut}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] i9ariyv2mdfswg22375n6dfjro3m3gb 0 604123 6688947 2026-06-13T19:38:58Z MaksiKavsek 244409 n 6688947 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Martin Premk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kustos]], muzealec, [[politik]], [[poslanec]], [[publicist]], [[sociolog]], [[Vojaška zgodovina|vojaški zgodovinar]] in [[zgodovinar]], * [[21. februar]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo so poslanci v novem sklicu DZ? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-578996|website=siol.net|accessdate=2026-06-13|language=sl|date=9. 5. 2022}}</ref> Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Na položaj je bil izvoljen v okraju Ljubljana Moste - Polje 3, v letih 2022<ref name=":0" /> in 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C|date=23. marec 2026}}</ref> V zgodovinsko-raziskovalnem delu se posveča predvsem z dogajanjem med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]]. Ukvarja se tudi z [[Vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]; preučuju zlasti težko orožje, med drugim [[Tank|tanke]], [[Top|topove]] itn. == Življenje == === Izobraževanje in kariera === Premk je leta 1989 maturiral na [[Gimnazija Poljane|Poljanski gimnaziji]]. Med služenjem [[Vojaški rok|vojaškega roka]] leta 1990 je končal [[Šola za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki|Šolo za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki]].<ref name=":1">{{Citat|title=Dr. Martin Premk|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174364678|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> Nato se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]].<ref name=":1" /> Prav tam je iz zgodovine leta 2002 magistriral, s temo ''Delovanje "Matjaževe vojske" in drugih oboroženih skupin v Sloveniji po drugi svetovni vojni'' {{COBISS|ID=20566114}}. Leta 2010 je pod mentorstvom [[Božo Repe|Boža Repeta]] [[Doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''"Poljanska vstaja" in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941'' {{COBISS|ID=44807010}}.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P402|title=dr. Martin Premk|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> Med leti 2007 in 2020 je bil zaposlen v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], natančneje v [[Park vojaške zgodovine Pivka|Parku vojaške zgodovine v Pivki]], kjer je nazadnje napredoval v kustosa.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Martin Premk • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/124/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-06-13|language=en}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Je član predsedstva [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo|url=https://www.zzb-nob.si/kdo-smo/predsedstvo/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> V njenem okvirju je bil zaposlen na [[Inštitut za promocijo vrednot NOB Slovenije|Inštitutu za promocijo vrednot NOB Slovenije]].<ref name=":3" /> Pred vstopom v politiko je bil zaposlen v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju Ljubljana]], kot strokovni sodelavec.<ref name=":3" /> === Politika === Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije na listi Gibanja Svoboda. Poslanski mandat je nastopil 13. maja 2022. V 9. sklicu Državnega zbora je bil predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/jY_BCoJAGISfxYNX_z_FsG5KYK1FqIm2l1hlWwV1Zd069PQJXSJKmtsM3wwMUCiA9uzeCKYb2bN28me6vJBV5JMoXGDohh7Gp-iYkG2A3s6F_AOwExfjjR0cUnQwTW2g__Txh3z8rz8D0Pl5AlS0snxd9fvS8QRQxa9ccWXd1BTXWg_j2kQTq5ppMWirkp2J3_hajhqKNwyGLsuKx57nvmE8ATKQyDE!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&type=pmagdt&uid=276ECB53E65A080BC125893B00430B6D|title=Seje delovnih teles: 18 - Odbor za obrambo / 001. Redna|date=17. 1. 2023|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> podpredsednik [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja|Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja]]<ref>{{Navedi splet|title=Zakonitost gradnje spornega kanala C0 v Ljubljani bo preiskovala parlamentarna komisija (poslanci so jo že ustanovili)|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/preiskovalna-komisija-sporni-kanal-c0-ljubljansko-polje-kanalizacija/|website=Metropolitan.si|date=2023-07-17|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> in član [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]]. V 10. sklicu DZ opravlja funkcijo podpredsednika [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] in je član [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] ter [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]].<ref name=":2" /> [[Komisija za preprečevanje korupcije]] mu je v prvi polovici leta 2025 izdala opomin, saj parlamentu v zakonsko določenem roku ni posredoval podatkov o podjetju, s katerim je povezan njegov bližnji sorodnik, pravnem subjektu, katerega zastopnik je bil, in o tem, da te funkcije ne opravlja več.<ref>{{Navedi splet|title=Martin Premk - Detektor premoženja|url=https://detektorpremozenja.si/oseba/577-martin-premk/|website=detektorpremozenja.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|editor-last=Delić|editor-first=Anuška}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odločitev o omejitvah poslovanja: Martin Premk|url=https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/odlocitev-o-omejitvah-poslovanja-martin-premk|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=KPK}}</ref> == Izbrana bibliografija == * {{Cite book|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{Cite book|title=Matjaževa vojska 1945-1950|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=220868608}} * {{Cite book|title=Notranjski odredi : I. april 1942-julij 1942, II. september 1942-december 1942, III. december 1942-maj 1943, IV. november 1943-maj 1945|publisher=Skupnost borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2004|cobiss=214757120}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) * {{Cite book|title=Mi pa nismo se uklonili|publisher=Območno združenje ZZB NOB : Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2006|cobiss=227874048}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Premk, Martin}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kustosi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] adytqwimc7kb8wvjcu7f3d2vvw6fdy1 6688969 6688947 2026-06-13T20:21:17Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688969 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Martin Premk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kustos]], muzealec, [[politik]], [[poslanec]], [[publicist]], [[sociolog]], [[Vojaška zgodovina|vojaški zgodovinar]] in [[zgodovinar]], * [[21. februar]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo so poslanci v novem sklicu DZ? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-578996|website=siol.net|accessdate=2026-06-13|language=sl|date=9. 5. 2022}}</ref> Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Na položaj je bil izvoljen v okraju Ljubljana Moste - Polje 3, v letih 2022<ref name=":0" /> in 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C|date=23. marec 2026}}</ref> V zgodovinsko-raziskovalnem delu se posveča predvsem z dogajanjem med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]]. Ukvarja se tudi z [[Vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]; preučuju zlasti težko orožje, med drugim [[Tank|tanke]], [[Top|topove]] itn. == Življenje == === Izobraževanje in kariera === Premk je leta 1989 maturiral na [[Gimnazija Poljane|Poljanski gimnaziji]]. Med služenjem [[Vojaški rok|vojaškega roka]] leta 1990 je končal [[Šola za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki|Šolo za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki]].<ref name=":1">{{Citat|title=Dr. Martin Premk|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174364678|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> Nato se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]].<ref name=":1" /> Prav tam je iz zgodovine leta 2002 magistriral, s temo ''Delovanje "Matjaževe vojske" in drugih oboroženih skupin v Sloveniji po drugi svetovni vojni'' {{COBISS|ID=20566114}}. Leta 2010 je pod mentorstvom [[Božo Repe|Boža Repeta]] [[Doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''"Poljanska vstaja" in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941'' {{COBISS|ID=44807010}}.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P402|title=dr. Martin Premk|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> Med leti 2007 in 2020 je bil zaposlen v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], natančneje v [[Park vojaške zgodovine Pivka|Parku vojaške zgodovine v Pivki]], kjer je nazadnje napredoval v kustosa.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Martin Premk • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/124/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-06-13|language=en}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Je član predsedstva [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo|url=https://www.zzb-nob.si/kdo-smo/predsedstvo/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> V njenem okvirju je bil zaposlen na [[Inštitut za promocijo vrednot NOB Slovenije|Inštitutu za promocijo vrednot NOB Slovenije]].<ref name=":3" /> Pred vstopom v politiko je bil zaposlen v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju Ljubljana]], kot strokovni sodelavec.<ref name=":3" /> === Politika === Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije na listi Gibanja Svoboda. Poslanski mandat je nastopil 13. maja 2022. V 9. sklicu Državnega zbora je bil predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/jY_BCoJAGISfxYNX_z_FsG5KYK1FqIm2l1hlWwV1Zd069PQJXSJKmtsM3wwMUCiA9uzeCKYb2bN28me6vJBV5JMoXGDohh7Gp-iYkG2A3s6F_AOwExfjjR0cUnQwTW2g__Txh3z8rz8D0Pl5AlS0snxd9fvS8QRQxa9ccWXd1BTXWg_j2kQTq5ppMWirkp2J3_hajhqKNwyGLsuKx57nvmE8ATKQyDE!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&type=pmagdt&uid=276ECB53E65A080BC125893B00430B6D|title=Seje delovnih teles: 18 - Odbor za obrambo / 001. Redna|date=17. 1. 2023|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> podpredsednik [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja|Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja]]<ref>{{Navedi splet|title=Zakonitost gradnje spornega kanala C0 v Ljubljani bo preiskovala parlamentarna komisija (poslanci so jo že ustanovili)|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/preiskovalna-komisija-sporni-kanal-c0-ljubljansko-polje-kanalizacija/|website=Metropolitan.si|date=2023-07-17|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> in član [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]]. V 10. sklicu DZ opravlja funkcijo podpredsednika [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] in je član [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] ter [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]].<ref name=":2" /> [[Komisija za preprečevanje korupcije]] mu je v prvi polovici leta 2025 izdala opomin, saj parlamentu v zakonsko določenem roku ni posredoval podatkov o podjetju, s katerim je povezan njegov bližnji sorodnik, pravnem subjektu, katerega zastopnik je bil, in o tem, da te funkcije ne opravlja več.<ref>{{Navedi splet|title=Martin Premk - Detektor premoženja|url=https://detektorpremozenja.si/oseba/577-martin-premk/|website=detektorpremozenja.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|editor-last=Delić|editor-first=Anuška}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odločitev o omejitvah poslovanja: Martin Premk|url=https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/odlocitev-o-omejitvah-poslovanja-martin-premk|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=KPK}}</ref> == Izbrana bibliografija == * {{Cite book|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{Cite book|title=Matjaževa vojska 1945-1950|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=220868608}} * {{Cite book|title=Notranjski odredi : I. april 1942-julij 1942, II. september 1942-december 1942, III. december 1942-maj 1943, IV. november 1943-maj 1945|publisher=Skupnost borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2004|cobiss=214757120}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) * {{Cite book|title=Mi pa nismo se uklonili|publisher=Območno združenje ZZB NOB : Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2006|cobiss=227874048}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Premk, Martin}} [[Kategorija:Slovenski kustosi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] qimpgu99xzcq0v1y0lk5sm4h4rnpx87 0 604124 6688950 2026-06-13T19:46:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6688950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 2 }} Cerkev sv. Srca Jezusovega je [[Župnija Drežnica|župnijska]] cerkev v [[Drežnica|Drežnici]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Cerkev sv. Jurija je na stala na mestu današnje cerkve do leta 1911, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi tudi imela orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prebzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), pri gradnji pa so zelo pomagali tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi 1.svetovne vojne so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi veliko poslikanih oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu (edinstven primer v Sloveniji). === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> eduhlhktjjarng737cbhnm65gshqq2b 6688951 6688950 2026-06-13T19:47:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil_a stran [[Osnutek:Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] na [[Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] 6688950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 2 }} Cerkev sv. Srca Jezusovega je [[Župnija Drežnica|župnijska]] cerkev v [[Drežnica|Drežnici]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Cerkev sv. Jurija je na stala na mestu današnje cerkve do leta 1911, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi tudi imela orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prebzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), pri gradnji pa so zelo pomagali tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi 1.svetovne vojne so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi veliko poslikanih oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu (edinstven primer v Sloveniji). === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> eduhlhktjjarng737cbhnm65gshqq2b 6688955 6688951 2026-06-13T19:51:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 manjše spremembe 6688955 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 }} Cerkev sv. Srca Jezusovega je [[Župnija Drežnica|župnijska]] cerkev v [[Drežnica|Drežnici]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Cerkev sv. Jurija je na stala na mestu današnje cerkve do leta 1911, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi tudi imela orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prebzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), pri gradnji pa so zelo pomagali tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi 1.svetovne vojne so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi veliko poslikanih oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu (edinstven primer v Sloveniji). === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> p1l9dimdpkswjcwv6ozp9i2wfj7alqh 6688959 6688955 2026-06-13T19:59:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 manjši popravki 6688959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 }} Cerkev sv. Srca Jezusovega je [[Župnija Drežnica|župnijska]] cerkev v [[Drežnica|Drežnici]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Cerkev sv. Jurija je na stala na mestu današnje cerkve do leta 1911, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela celo orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prevzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 acd82yvoxuw9mrk8vdje5v8a2bjg7ei 6688963 6688959 2026-06-13T20:05:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil_a stran [[Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] na [[Cerkev sv. Srca Jezusovega, Drežnica]] 6688959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 }} Cerkev sv. Srca Jezusovega je [[Župnija Drežnica|župnijska]] cerkev v [[Drežnica|Drežnici]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Cerkev sv. Jurija je na stala na mestu današnje cerkve do leta 1911, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela celo orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prevzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 acd82yvoxuw9mrk8vdje5v8a2bjg7ei 6688974 6688963 2026-06-13T20:25:00Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev sv. Srca Jezusovega, Drežnica]] na [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]]: brez predpone "sv." za Srce Jezusovo, Ime Jezusovo ipd. patrocinije 6688959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 }} Cerkev sv. Srca Jezusovega je [[Župnija Drežnica|župnijska]] cerkev v [[Drežnica|Drežnici]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Cerkev sv. Jurija je na stala na mestu današnje cerkve do leta 1911, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela celo orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prevzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 acd82yvoxuw9mrk8vdje5v8a2bjg7ei 6688977 6688974 2026-06-13T20:30:40Z A09 188929 dp po [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]], pp 6688977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 }} '''Cerkev Srca Jezusovega''' je [[župnijska cerkev]] v [[Drežnica|Drežnici]] in del [[Župnija Drežnica|župnije Drežnica]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Na mestu današnje cerkve je do leta 1911 stala cerkev sv. Jurija, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Zgrajena je bila leta 1495. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela celo orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prevzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 ah5yi94k3ngzcdk24qv1xmk4f376b3i 6689044 6688977 2026-06-14T05:32:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 zunanjost, vloge 6689044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 | length = 40 m | height = 21 m (osrednja ladja) }} '''Cerkev Srca Jezusovega''' je [[župnijska cerkev]] v [[Drežnica|Drežnici]] in del [[Župnija Drežnica|župnije Drežnica]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika za manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Na mestu današnje cerkve je do leta 1911 stala cerkev sv. Jurija, ko so jo zaprli, ker je bila v slabem stanju zaradi potresa. Zgrajena je bila leta 1495. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela celo orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prevzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Zunanjost cerkve == Stavba ima belo podobo in bakreno streho, na kateri se že pojavljajo posledice oksidacije. Stavba ima številne bifore in trifore ter umetnostne in arhitekturne elemente, kot so neoromanske [[Friz|frize]], stebričke s [[Kapitel|kapiteli]] itd. Zvonik je zelo členjen in ima visoko streho. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Vse ladje so precej bogato obokane. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Na njem je podoba Jezusa, ki ga obkrožajo angeli, spodaj pa je naslikan [[Krn]] skupaj z drežniškimi vaščani. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. Stebriščni vhod ima tri [[Arkada|arkade]]. V srednjem delu vhodnega pročelja [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]]. Trikotno čelo z romanskim frizom ter trifornim oknom je najvišji del cerkve. === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. Drežniška cerkev je bila marca 1941 proglašena za božjepotno, oktobra pa za [[Bazilika|baziliko]]. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 jmkjf2brl1dnsnmtpct0l6wyi47w6r0 6689059 6689044 2026-06-14T06:44:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 manjši popravki 6689059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg | architect = Janez Pascher | years built = 1911 - 1919 | denomination = Rimskokatoliška | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 | length = 40 m | height = 21 m (osrednja ladja) }} '''Cerkev Srca Jezusovega''' je [[župnijska cerkev]] v [[Drežnica|Drežnici]] in del [[Župnija Drežnica|župnije Drežnica]]. == Opis in zgodovina == Drežniška [[župnijska cerkev]] stoji na hribčku nad vasjo. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika glede na manjši kraj, kot je Drežnica. Leži na nadmorski višini 544 m. === Cerkev sv. Jurija === Na mestu današnje cerkve je do leta 1911 stala cerkev sv. Jurija. Tistega leta so jo zaprli, saj je bila v slabem stanju zaradi potresa. Zgrajena je bila leta 1495. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela celo orgle. === Gradnja === Leta 1892 je župniško službo prevzel Jožef Kalin, ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Leta 1911 se je začela gradnja. Načrte je zasnoval arhitekt Janez Pascher. Gradnjo je izvajalo podjetje Cadutti (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena predenj je bila končana, ob božiču 1912. Zaradi [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili zvonik, ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov zvon, leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. == Zunanjost cerkve == Stavba ima belo podobo in bakreno streho, na kateri se že pojavljajo posledice oksidacije. Stavba ima številne bifore in trifore ter umetnostne in arhitekturne elemente, kot so neoromanske [[Friz|frize]], stebričke s [[Kapitel|kapiteli]] itd. Zvonik je zelo členjen in ima visoko streho. == Notranjost cerkve == Cerkev ima tri ladje, poleg glavnega oltarja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Vse ladje so precej bogato obokane. Glavni oltar je iz marmorja in opremljen z mozaiki Ivana Novelija. Na njem je podoba Jezusa, ki ga obkrožajo angeli, spodaj pa je naslikan [[Krn]] skupaj z drežniškimi vaščani. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost - križev pot v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. Stebriščni vhod ima tri [[Arkada|arkade]]. V srednjem delu vhodnega pročelja [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]]. Trikotno čelo z romanskim frizom ter trifornim oknom je najvišji del cerkve. === Orgle === [[Orgle]] drežniške cerkve so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Orgle imajo dva [[Manual|manuala]], edine v celi [[Občina Kobarid|občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so Tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje [[Cecilia Gorica]], ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Orgle so pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Obred == V cerkvi potekajo med tednom in ob nedeljah svete maše, razen ob ponedeljkih. Župnija zajema vasi prebivalce vasi Drežnica, [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. Drežniška cerkev je bila marca 1941 proglašena za božjepotno, oktobra pa za [[Bazilika|baziliko]]. == Zunanje povezave == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * https://www.orgle.si/ == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Župnik]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 3wgplbmfjd3i0uouttauhmdv5mpru6k 118 604125 6688952 2026-06-13T19:47:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil_a stran [[Osnutek:Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] na [[Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] 6688952 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] g43wd1vvnv4xxd1aomzrjnf2s0o6c1g 0 604126 6688961 2026-06-13T20:01:02Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Anja Osterman]] na [[Anja Apollonio]]: por. 6688961 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Anja Apollonio]] 3j0kkm64bf3mq8l4kzksmns4n0jvmnc 0 604127 6688964 2026-06-13T20:05:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil_a stran [[Cerkev sv. Srca Jezusovega (Drežnica)]] na [[Cerkev sv. Srca Jezusovega, Drežnica]] 6688964 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Srca Jezusovega, Drežnica]] 9ro51jnhjovmcwc8j5mexgq1on3t2v5 3 604128 6688965 2026-06-13T20:12:05Z VidicK01 193275 /* Ministrske biografije */ nov razdelek 6688965 wikitext text/x-wiki == Ministrske biografije == Pozdravljen! Najprej hvala za vse prispevane ministrske biografije. Ker manjka le še ena (Mateja Ribič), me zanima, ali že delaš na njej? Kajti prav danes sem namreč že pisal Boruta Rončevića, pa sem zdajle videl da si ga objavil - in ne bi želel vnovičnega "navzkrižja". Samo tako informativno:) LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:12, 13. junij 2026 (CEST) ehdco9vcee64ybeyp8kztwv9ioxh4cw 0 604129 6688975 2026-06-13T20:25:00Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev sv. Srca Jezusovega, Drežnica]] na [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]]: brez predpone "sv." za Srce Jezusovo, Ime Jezusovo ipd. patrocinije 6688975 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] i774mhz32elsxcg12abop6q17unopun 0 604130 6688986 2026-06-13T20:52:09Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije]] na [[Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6688986 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije]] l4q5qekkusq6pa33rbfurrct1ctnxgz 0 604131 6689006 2026-06-13T22:20:47Z VidicK01 193275 nekaj novega 6689006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Ivan Meglič |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|na Ministrstvu lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |minister=[[Monika Kirbiš Rojs]] |termstart=10. junij 2026 |termend= |predecessor= |successor= |office1=[[Občina Naklo|Župan Občine Naklo]] |termstart1=TBA |termend1=10. junij 2026 |predecessor1= |successor1=Peter Povše |image= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] }} '''Ivan Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[13. november]] [[1959]], [[Kranj]]. Trenutno je državni sekretar na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]. Pred tem je več mandatov deloval kot župan [[Občina Naklo|Občine Naklo]]. == Življenje == V začetku kariere je šest let vodil svoje projektantsko podjetje. 23 let je deloval kot predsednik kulturno turističnega društva ''Pod Krivo jelko Duplje'', ki organizira kulturne in turistične prireditve v [[Duplje|Dupljah]]. Več let je bil tudi aktiven v domačem gasilskem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/ivan-meglic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Leta 2013 je na Visoki šoli za gradbeništvo in inženirstvo Kranj diplomiral z nalogo ''Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2048075035|title=Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov : diplomska naloga|accessdate=2026-06-13|website=plus.cobiss.net}}</ref> === Politika === Od ustanovitve [[Občina Naklo|Občine Naklo]] leta 1995 je bil Meglič član njenega občinskega sveta ter tri mandate nepoklicni podžupan. Leta 2014 je prvič kandidiral za [[župan]]a občine, v prvem krogu je prejel 775 glasov oziroma 30,57 odstotka; županski mandat je osvojil kandidat [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Marko Mravlja.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Meglič kandidat za župana|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140610/C/140619967/meglic-kandidat-za-zupana|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref> Znova je kandidiral na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]], tedaj je v prvem krogu prejel 763 glasov, in se uvrstil v drugi krog, v katerem je s 1.440 glasovi (54,18 %) premagal dotedanjega župana Mravljo.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MMCživo: V drugem krogu se je poslovilo več starih županov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mmczivo-v-drugem-krogu-se-je-poslovilo-vec-starih-zupanov/473591|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je brez protikandidata s 1.907 glasovi osvojil drugi županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekaterim občinam na Gorenjskem se obetajo zanimivi volilni boji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nekaterim-obcinam-na-gorenjskem-se-obetajo-zanimivi-volilni-boji/646006|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/naklo/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Naklo|date=2022-12-12|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> Leta 2022 je bil kot predstavnik lokalnih interesov izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije]], kjer je postal član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič* {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0101/sklep-o-izvolitvi-predsednikov-podpredsednikov-in-clanov-komisij-drzavnega-sveta-v-vii--mandatu|title=101. Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta v VII. mandatu, stran 226.|date=2023-01-20|accessdate=2026-06-14|website=Uradni list}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Kranj III, ki zajema tudi Naklo, kandidiral za poslanca na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Prejel je 2.722 glasov (13,96 odstotka) in za las zgrešil poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Po listah|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> 4. junija 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] na svoji prvi redni seji imenovala na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, katerega vodenje je prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]] iz stranke [[FOKUS Marka Lotriča]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vodenje Občine Naklo je do jesenskih lokalnih volitev prevzel podžupan Peter Povše.<ref>{{Navedi splet|title=Po odhodu župana Megliča za državnega sekretarja bo Naklo prevzel podžupan|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/po-odhodu-zupana-meglica-za-drzavnega-sekretarja-bo-naklo-prevzel-podzupan/784463|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Zasebno == Ivan Meglič je oče treh otrok. Živi v [[Zadraga|Zadragi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] ncbdmj2669cas1j53oldp9pulhxsln5 6689007 6689006 2026-06-13T22:21:37Z VidicK01 193275 6689007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Ivan Meglič |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|na Ministrstvu lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |minister=[[Monika Kirbiš Rojs]] |termstart=10. junij 2026 |termend= |predecessor= |successor= |office1=[[Občina Naklo|Župan Občine Naklo]] |termstart1=TBA |termend1=10. junij 2026 |predecessor1= |successor1=Peter Povše |image= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka]] }} '''Ivan Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[13. november]] [[1959]], [[Kranj]]. Trenutno je državni sekretar na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]. Pred tem je več mandatov deloval kot župan [[Občina Naklo|Občine Naklo]]. == Življenje == V začetku kariere je šest let vodil svoje projektantsko podjetje. 23 let je deloval kot predsednik kulturno turističnega društva ''Pod Krivo jelko Duplje'', ki organizira kulturne in turistične prireditve v [[Duplje|Dupljah]]. Več let je bil tudi aktiven v domačem gasilskem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/ivan-meglic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Leta 2013 je na Visoki šoli za gradbeništvo in inženirstvo Kranj diplomiral z nalogo ''Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2048075035|title=Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov : diplomska naloga|accessdate=2026-06-13|website=plus.cobiss.net}}</ref> === Politika === Od ustanovitve [[Občina Naklo|Občine Naklo]] leta 1995 je bil Meglič član njenega občinskega sveta ter tri mandate nepoklicni podžupan. Leta 2014 je prvič kandidiral za [[župan]]a občine, v prvem krogu je prejel 775 glasov oziroma 30,57 odstotka; županski mandat je osvojil kandidat [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Marko Mravlja.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Meglič kandidat za župana|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140610/C/140619967/meglic-kandidat-za-zupana|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref> Znova je kandidiral na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]], tedaj je v prvem krogu prejel 763 glasov, in se uvrstil v drugi krog, v katerem je s 1.440 glasovi (54,18 %) premagal dotedanjega župana Mravljo.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MMCživo: V drugem krogu se je poslovilo več starih županov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mmczivo-v-drugem-krogu-se-je-poslovilo-vec-starih-zupanov/473591|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je brez protikandidata s 1.907 glasovi osvojil drugi županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekaterim občinam na Gorenjskem se obetajo zanimivi volilni boji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nekaterim-obcinam-na-gorenjskem-se-obetajo-zanimivi-volilni-boji/646006|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/naklo/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Naklo|date=2022-12-12|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> Leta 2022 je bil kot predstavnik lokalnih interesov izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije]], kjer je postal član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič* {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0101/sklep-o-izvolitvi-predsednikov-podpredsednikov-in-clanov-komisij-drzavnega-sveta-v-vii--mandatu|title=101. Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta v VII. mandatu, stran 226.|date=2023-01-20|accessdate=2026-06-14|website=Uradni list}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Kranj III, ki zajema tudi Naklo, kandidiral za poslanca na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Prejel je 2.722 glasov (13,96 odstotka) in za las zgrešil poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Po listah|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> 4. junija 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] na svoji prvi redni seji imenovala na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, katerega vodenje je prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]] iz stranke [[FOKUS Marka Lotriča]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vodenje Občine Naklo je do jesenskih lokalnih volitev prevzel podžupan Peter Povše.<ref>{{Navedi splet|title=Po odhodu župana Megliča za državnega sekretarja bo Naklo prevzel podžupan|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/po-odhodu-zupana-meglica-za-drzavnega-sekretarja-bo-naklo-prevzel-podzupan/784463|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Zasebno == Ivan Meglič je oče treh otrok. Živi v [[Zadraga|Zadragi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] tkwvrt1095q1zfnkln2rspbl250ccg2 6689009 6689007 2026-06-13T22:23:44Z VidicK01 193275 6689009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Ivan Meglič |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |minister=[[Monika Kirbiš Rojs]] |termstart=10. junij 2026 |termend= |predecessor= |successor= |office1=[[Občina Naklo|Župan Občine Naklo]] |termstart1=TBA |termend1=10. junij 2026 |predecessor1= |successor1=Peter Povše |image= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka]] }} '''Ivan Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[13. november]] [[1959]], [[Kranj]]. Trenutno je državni sekretar na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]. Pred tem je več mandatov deloval kot župan [[Občina Naklo|Občine Naklo]]. == Življenje == V začetku kariere je šest let vodil svoje projektantsko podjetje. 23 let je deloval kot predsednik kulturno turističnega društva ''Pod Krivo jelko Duplje'', ki organizira kulturne in turistične prireditve v [[Duplje|Dupljah]]. Več let je bil tudi aktiven v domačem gasilskem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/ivan-meglic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Leta 2013 je na Visoki šoli za gradbeništvo in inženirstvo Kranj diplomiral z nalogo ''Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2048075035|title=Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov : diplomska naloga|accessdate=2026-06-13|website=plus.cobiss.net}}</ref> === Politika === Od ustanovitve [[Občina Naklo|Občine Naklo]] leta 1995 je bil Meglič član njenega občinskega sveta ter tri mandate nepoklicni podžupan. Leta 2014 je prvič kandidiral za [[župan]]a občine, v prvem krogu je prejel 775 glasov oziroma 30,57 odstotka; županski mandat je osvojil kandidat [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Marko Mravlja.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Meglič kandidat za župana|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140610/C/140619967/meglic-kandidat-za-zupana|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref> Znova je kandidiral na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]], tedaj je v prvem krogu prejel 763 glasov, in se uvrstil v drugi krog, v katerem je s 1.440 glasovi (54,18 %) premagal dotedanjega župana Mravljo.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MMCživo: V drugem krogu se je poslovilo več starih županov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mmczivo-v-drugem-krogu-se-je-poslovilo-vec-starih-zupanov/473591|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je brez protikandidata s 1.907 glasovi osvojil drugi županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekaterim občinam na Gorenjskem se obetajo zanimivi volilni boji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nekaterim-obcinam-na-gorenjskem-se-obetajo-zanimivi-volilni-boji/646006|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/naklo/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Naklo|date=2022-12-12|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> Leta 2022 je bil kot predstavnik lokalnih interesov izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije]], kjer je postal član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič* {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0101/sklep-o-izvolitvi-predsednikov-podpredsednikov-in-clanov-komisij-drzavnega-sveta-v-vii--mandatu|title=101. Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta v VII. mandatu, stran 226.|date=2023-01-20|accessdate=2026-06-14|website=Uradni list}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Kranj III, ki zajema tudi Naklo, kandidiral za poslanca na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Prejel je 2.722 glasov (13,96 odstotka) in za las zgrešil poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Po listah|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> 4. junija 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] na svoji prvi redni seji imenovala na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, katerega vodenje je prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]] iz stranke [[FOKUS Marka Lotriča]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vodenje Občine Naklo je do jesenskih lokalnih volitev prevzel podžupan Peter Povše.<ref>{{Navedi splet|title=Po odhodu župana Megliča za državnega sekretarja bo Naklo prevzel podžupan|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/po-odhodu-zupana-meglica-za-drzavnega-sekretarja-bo-naklo-prevzel-podzupan/784463|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Zasebno == Ivan Meglič je oče treh otrok. Živi v [[Zadraga|Zadragi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] gwwv31pfknhnpwo9njetf0ue5rdkjr2 6689010 6689009 2026-06-13T22:27:05Z VidicK01 193275 mandat županovanja 6689010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Ivan Meglič |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |minister=[[Monika Kirbiš Rojs]] |termstart=10. junij 2026 |termend= |predecessor= |successor= |office1=[[Občina Naklo|Župan Občine Naklo]] |termstart1=2. december 2018 |termend1=10. junij 2026 |predecessor1= |successor1=Peter Povše |image= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka]] }} '''Ivan Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[13. november]] [[1959]], [[Kranj]]. Trenutno je državni sekretar na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]. Pred tem je osem let deloval kot župan [[Občina Naklo|Občine Naklo]]. == Življenje == V začetku kariere je šest let vodil svoje projektantsko podjetje. 23 let je deloval kot predsednik kulturno turističnega društva ''Pod Krivo jelko Duplje'', ki organizira kulturne in turistične prireditve v [[Duplje|Dupljah]]. Več let je bil tudi aktiven v domačem gasilskem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/ivan-meglic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Leta 2013 je na Visoki šoli za gradbeništvo in inženirstvo Kranj diplomiral z nalogo ''Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2048075035|title=Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov : diplomska naloga|accessdate=2026-06-13|website=plus.cobiss.net}}</ref> === Politika === Od ustanovitve [[Občina Naklo|Občine Naklo]] leta 1995 je bil Meglič član njenega občinskega sveta ter tri mandate nepoklicni podžupan. Leta 2014 je prvič kandidiral za [[župan]]a občine, v prvem krogu je prejel 775 glasov oziroma 30,57 odstotka; županski mandat je osvojil kandidat [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Marko Mravlja.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Meglič kandidat za župana|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140610/C/140619967/meglic-kandidat-za-zupana|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref> Znova je kandidiral na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]], tedaj je v prvem krogu prejel 763 glasov, in se uvrstil v drugi krog, v katerem je s 1.440 glasovi (54,18 %) premagal dotedanjega župana Mravljo.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MMCživo: V drugem krogu se je poslovilo več starih županov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mmczivo-v-drugem-krogu-se-je-poslovilo-vec-starih-zupanov/473591|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je brez protikandidata s 1.907 glasovi osvojil drugi županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekaterim občinam na Gorenjskem se obetajo zanimivi volilni boji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nekaterim-obcinam-na-gorenjskem-se-obetajo-zanimivi-volilni-boji/646006|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/naklo/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Naklo|date=2022-12-12|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> Leta 2022 je bil kot predstavnik lokalnih interesov izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije]], kjer je postal član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič* {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0101/sklep-o-izvolitvi-predsednikov-podpredsednikov-in-clanov-komisij-drzavnega-sveta-v-vii--mandatu|title=101. Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta v VII. mandatu, stran 226.|date=2023-01-20|accessdate=2026-06-14|website=Uradni list}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Kranj III, ki zajema tudi Naklo, kandidiral za poslanca na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Prejel je 2.722 glasov (13,96 odstotka) in za las zgrešil poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Po listah|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> 4. junija 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] na svoji prvi redni seji imenovala na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, katerega vodenje je prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]] iz stranke [[FOKUS Marka Lotriča]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vodenje Občine Naklo je do jesenskih lokalnih volitev prevzel podžupan Peter Povše.<ref>{{Navedi splet|title=Po odhodu župana Megliča za državnega sekretarja bo Naklo prevzel podžupan|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/po-odhodu-zupana-meglica-za-drzavnega-sekretarja-bo-naklo-prevzel-podzupan/784463|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Zasebno == Ivan Meglič je oče treh otrok. Živi v [[Zadraga|Zadragi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] mdas63sxgq3j6qyg6moixnxzq662kuy 6689011 6689010 2026-06-13T22:27:46Z VidicK01 193275 +pred. 6689011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Ivan Meglič |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |minister=[[Monika Kirbiš Rojs]] |termstart=10. junij 2026 |termend= |predecessor= |successor= |office1=[[Občina Naklo|Župan Občine Naklo]] |termstart1=2. december 2018 |termend1=10. junij 2026 |predecessor1=Marko Mravlja |successor1=Peter Povše |image= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka]] }} '''Ivan Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[13. november]] [[1959]], [[Kranj]]. Trenutno je državni sekretar na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]. Pred tem je osem let deloval kot župan [[Občina Naklo|Občine Naklo]]. == Življenje == V začetku kariere je šest let vodil svoje projektantsko podjetje. 23 let je deloval kot predsednik kulturno turističnega društva ''Pod Krivo jelko Duplje'', ki organizira kulturne in turistične prireditve v [[Duplje|Dupljah]]. Več let je bil tudi aktiven v domačem gasilskem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/ivan-meglic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Leta 2013 je na Visoki šoli za gradbeništvo in inženirstvo Kranj diplomiral z nalogo ''Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2048075035|title=Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov : diplomska naloga|accessdate=2026-06-13|website=plus.cobiss.net}}</ref> === Politika === Od ustanovitve [[Občina Naklo|Občine Naklo]] leta 1995 je bil Meglič član njenega občinskega sveta ter tri mandate nepoklicni podžupan. Leta 2014 je prvič kandidiral za [[župan]]a občine, v prvem krogu je prejel 775 glasov oziroma 30,57 odstotka; županski mandat je osvojil kandidat [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Marko Mravlja.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Meglič kandidat za župana|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140610/C/140619967/meglic-kandidat-za-zupana|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref> Znova je kandidiral na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]], tedaj je v prvem krogu prejel 763 glasov, in se uvrstil v drugi krog, v katerem je s 1.440 glasovi (54,18 %) premagal dotedanjega župana Mravljo.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MMCživo: V drugem krogu se je poslovilo več starih županov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mmczivo-v-drugem-krogu-se-je-poslovilo-vec-starih-zupanov/473591|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je brez protikandidata s 1.907 glasovi osvojil drugi županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekaterim občinam na Gorenjskem se obetajo zanimivi volilni boji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nekaterim-obcinam-na-gorenjskem-se-obetajo-zanimivi-volilni-boji/646006|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/naklo/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Naklo|date=2022-12-12|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> Leta 2022 je bil kot predstavnik lokalnih interesov izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije]], kjer je postal član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Meglič* {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0101/sklep-o-izvolitvi-predsednikov-podpredsednikov-in-clanov-komisij-drzavnega-sveta-v-vii--mandatu|title=101. Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta v VII. mandatu, stran 226.|date=2023-01-20|accessdate=2026-06-14|website=Uradni list}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Kranj III, ki zajema tudi Naklo, kandidiral za poslanca na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Prejel je 2.722 glasov (13,96 odstotka) in za las zgrešil poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Po listah|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> 4. junija 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] na svoji prvi redni seji imenovala na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, katerega vodenje je prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]] iz stranke [[FOKUS Marka Lotriča]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vodenje Občine Naklo je do jesenskih lokalnih volitev prevzel podžupan Peter Povše.<ref>{{Navedi splet|title=Po odhodu župana Megliča za državnega sekretarja bo Naklo prevzel podžupan|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/po-odhodu-zupana-meglica-za-drzavnega-sekretarja-bo-naklo-prevzel-podzupan/784463|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Zasebno == Ivan Meglič je oče treh otrok. Živi v [[Zadraga|Zadragi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] 8xuynnnokqew7owx3ka08ykxxs2jyfa 0 604132 6689012 2026-06-13T22:30:57Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1353712326|Aspide]]« 6689012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|name=Aspide|image=[[File:Misil Aspide.jpg|300px]]|caption=|type=Raketa zemlja-zrak/[[Raketa zrak-zrak| zrak-zrak]]|length=3.7 m|diameter=Aspide Mk. 1: 203 mm <br> Aspide 2000: 234 mm|origin=Italija|is_missile=Yes|weight=Aspide Mk. 1: 220 kg<br> Aspide 2000: 240 kg|is_ranged=Yes|range=*Aspide Mk. 1: <br>15 km za zemlja-zrak <br> 40 km za zrak-zrak <br> *Aspide 2000: > 25 km za zemlja-zrak <ref name="ASPIDE datasheet">{{cite web |title=ASPIDE 2000|url=https://www.mbda-systems.com/media/19261/download |website= MBDA |access-date= 1 July 2025 |archive-date=27 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250427224653/https://www.mbda-systems.com/media/19261/download |url-status=live}}</ref>|speed=[[Mach number|Mach]] 5|wingspan=Zemlja-zrak: 80 cm <br> Zrak-zrak 100 cm|production_date=1973-danes|service=1977-danes|wars=[[Rusko-ukrajinska vojna]]|manufacturer=[[Alenia Aeronautica|Selenia]] (nekdanji), [[MBDA Italija]]|guidance=[[polaktivno radarsko vodenje]]|filling=35 kg}}'''Aspide''', poimenovana po [[Laški gad|gadu (asp)]], je italijanska [[raketa zrak-zrak]] in [[Izstrelek zemlja-zrak|zemlja-zrak]] srednjega dosega[[Izstrelek zemlja-zrak|,]] ki jo proizvajata [[Alenia Aeronautica|Selenia]] in njena naslednika, [[Alenia Aeronautica]] in MBDA. Razvita je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi nadomestila licenčno izdelane [[AIM-7 Sparrow|rakete AIM-7 Sparrow]], ki so bile takrat uporabljene na prestreznikih [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskih zračnih sil]] [[Lockheed F-104 Starfighter|F-104S Starfighter]]. Po videzu je podobna raketi Sparrow, pri čemer si originalne različice delijo letalsko ogrodje s tem tipom rakete in vse uporabljajo podoben [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivni radarski]] iskalnik. Zaradi te vizualne podobnosti v kombinaciji z licenčno proizvodnjo raket Sparrow s strani Selenie so tuji mediji raketo pogosto označevali za različico Sparrow. V primerjavi s Sparrow ima Aspide inverzno-monopulzni iskalnik, ki je veliko natančnejši in veliko manj dovzeten za [[Elektronski protiukrepi|ECM]]. Aspide ima tudi novo elektroniko, novo bojno glavo in nov, zmogljivejši motor. Zaprta hidravlika je bila prav tako zamenjana z odprto zanko (kot pri Sparrow), kar je Aspide omogočilo boljšo manevrsko sposobnost na nižjem dosegu. Različice rakete zemlja-zrak so to še dodatno spremenile, saj so prvotna trikotna krila bila nadomeščena z na novo zasnovano [[Krilo delta|skrajšano delta]] različico, da bi zmanjšale velikost izstrelitvenih podvozij. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (March 2026)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Podobna zasnova je britanska [[Skyflash|raketa Skyflash]], ki je začela obratovati približno v istem času. Ameriška flota raket Sparrow je leta 1982 prav tako dodala inverzno-monopulzni iskalnik v raketo AIM-7M. == Oblikovanje == Aspide se je v različnih različicah uporabljala tako v vlogi zrak-zrak na letalih Aeritalia [[Lockheed F-104 Starfighter|F-104]] po nadgradnji ASA, kot tudi v vlogi zemlja-zrak, tako z zemeljskih kot ladijskih lanserjev. V prvi vlogi sta ga nadomestila [[AIM-120 AMRAAM]] in MBDA Meteor, v drugi pa MBDA Aster. Lanserje mornariške Aspide je mogoče prilagoditi za izstrelitev raket Sea Sparrow zgolj z zamenjavo enega samega vezja. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (March 2026)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je Kitajska uvozila majhno serijo raket Aspide Mk. 1 iz Italije, nato pa je z družbo Alenia podpisala sporazum o lokalni licenčni proizvodnji raket. Leta 1989 je Kitajska izdelala prvo serijo raket Aspide Mk. 1 z uporabo uvoženih delov iz Italije. Vendar pa zaradi embarga [[Evropska gospodarska skupnost|EGS]] na orožje, uvedenega po [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|protestih in pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989]], Kitajska ni mogla kupiti dodatnih kompletov Aspide.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl11.asp|title=PL-11|accessdate=2006-11-15|website=Sinodefence|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060527235118/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl11.asp|archivedate=2006-05-27}}</ref> Nato so razvili razvili lastno družino raket na osnovi Aspide Mk. 1, z različicami zemlja-zrak z oznako HQ-6 in različico zrak-zrak z oznako PL-11. Raketni motor rakete Aspide trenutno proizvaja turški proizvajalec raket Roketsan. <ref>{{Navedi splet|title=Roketsan Aspide Engine|url=http://www.roketsan.com.tr/en/urunler-hizmetler/hava-sistemleri/aspide-fuzesi-icin-motor-gelistirme/|accessdate=2014-05-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140502001321/http://www.roketsan.com.tr/en/urunler-hizmetler/hava-sistemleri/aspide-fuzesi-icin-motor-gelistirme/|archivedate=2014-05-02}}</ref> Tehta približno 75 kg in ustvari 50 kN potiska v 3,5 sekunde. == Različice == * '''Aspide Mk. 1''' – Podobna [[AIM-7 Sparrow|AIM-7E]], z monopulznim polaktivnim iskalnikom Selenia in raketnim motorjem na trdo gorivo SNIA-Viscosa. Ta različica je bila priljubljena pri izvoznih kupcih in prodana 17 državam. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.astronautix.com/lvs/aspide.htm|title=Aspide|accessdate=2006-11-15|website=Astronautix|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061119021349/http://www.astronautix.com/lvs/aspide.htm|archivedate=2006-11-19}}</ref> Sistema zemlja-zrak, ki jo uporablja sta [[Oerlikon GDF|Skyguard]] in [[Spada (air defense)|Spada]]. * '''Aspide Mk. 2''' – Izboljšana različica z aktivnim radarskim vodenjem. Razvoj je bil opuščen v prid boljšim raketam, kot je [[AIM-120 AMRAAM]]. * '''Aspide 2000''' – Izboljšana različica Aspide Mk.1 za boj zemlja-zrak s 40-odstotnim izboljšanjem dosega, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mbda-systems.com/products/force-protection/aspide-2000|title=ASPIDE 2000}}</ref> uporabljena v izvoznih sistemih zračne obrambe [[Oerlikon GDF|Skyguard]] in [[Spada 2000 (air defense)|Spada 2000]]. * '''Aspide CITEDEF''' – različica rakete zemlja-zrak Aspide Mk.1, ki jo je nadgradil argentinski CITEDEF. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.infodefensa.com/texto-diario/mostrar/3147751/armada-argentina-recibe-primer-lote-motores-renovados-misil-aspide|title=La Armada argentina recibe primer lote de motores renovados para el misil Aspide|website=Infodefensa}}</ref> == Sistemi == [[Slika:Skyguard_Sparrow_Missile_Launcher_Display_at_Ching_Chuang_Kang_AFB_20161126a.jpg|sličica|Štiricevni izstrelilnik Aspide/Sparrow z raketo Sparrow]] * '''[[Oerlikon GDF|Skyguard]] I''' – raketni kompleks zemlja-zrak podjetja [[Oerlikon|Oerlikon Contraves]], ki podpira rakete Sparrow, Aspide in Skyflash. * '''Skyguard II''' – Izboljšana različica Skyguarda z dodanim elektrooptičnim sledenjem in podporo za Aspide 2000. * '''Toledo''' – Skyguard s sistemom za nadzor ognja [[Skydor fire control system|Skydor]] podjetja Navantia. * '''Spada''' – raketni kompleks zemlja-zrak podjetja [[Alenia Aeronautica|Selenia]] za [[Italijansko vojno letalstvo|italijanske zračne sile]] z radarjem Selenia [[PLUTO (radar)|PLUTO]] 2D. * '''Spada 2000''' – Izboljšana različica Spada s 3D radarjem Thomson-CSF RAC in podporo za Aspide 2000. * '''Albatros Mk. 2''' – pomorski raketni kompleks zemlja-zrak podjetja Selenia, razvit za [[Italijanska vojna mornarica|italijansko mornarico]], nadgradljiv za podporo sistemu Aspide 2000. == Uporabniki == === Trenutni === [[Slika:Lanciatore_Albatros_e_radar.jpg|sličica|Sistem zračne obrambe Albatros Mk.2 Lanser raket Aspide/Sparrow Mk.29]] [[Slika:Skyguard.jpg|sličica|Kabina Skyguard II z radarjem in optiko]] [[Slika:Operação_“Lançamento_de_Armas_III_-_2024_(53878696904).png|sličica|Brazilska fregata <nowiki><i id="mwgA">Defensora</i></nowiki> izstreli Aspide]] ; {{ARG}} : - 150 '''Aspide Mk. 1''' za Almirante Brown fregate; naročene 1979, dostavljene 1983–1984. ; {{BRA}} : - 100 '''Aspide 2000''' za letalonosilko São Paulo in Niterói-class fregate; naročene 1996 ain dostavljene 2001–2004. ; {{CHN}} : - 90 '''Aspide Mk. 1''' naročenih leta 1986 in dostavljene 1987–1991.Thenologija uporabljena za razvoj PL-11. ; {{CYP}} : - 130 naročenih 1991 in dostavljene 1991-1992 kot del $114 miljonske pogodbe vključno z 12 lanserji Skyguard. ; {{ECU}} : - 50 naročenih 1979 in dostavljene 1982–1984. ; {{EGY}} : - 72 naročenih leta 1983 in dostavljene 1984 ; {{GRC}} : - 75 naročenih 1980 in dostavljenih 1981–1988. [[Slika:Batteria.missili.italia.jpg|sličica|Šestcevni izstrelilnik Aspide]] ; {{ITA}} : - uporabljene na F-104S skupaj z 7 Spada SAM baterijami, 24 Skyguard SAM baterijami in 32 mornariškimi Albatros Mk. 2 SAM sistemi. ; {{KWT}} : - 320 '''Aspide Mk. 1''' naročenih leta 1988 in dostavljenih 1988–1997 za Skyguard Amoun SAM Sistem; 175 '''Aspide 2000''' naročenih leta 2007 in dostavljenih 2008–2010 kot del $565 miljonske pogodbe; 250 '''Aspide 2000''' naročenih leta 2007 in dostavljenih 2008–2013 kot del $65 miljonske pogodbe za Skyguard sisteme zračne obrambe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dedalonews.it/it/index.php/03/2007/mbda-aggiorna-il-sistema-aspide-del-kuwait/|title=MDBA aggiorna il sistema Aspide del Kuwait|accessdate=2014-08-20|website=Dedalo news|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140821082409/http://www.dedalonews.it/it/index.php/03/2007/mbda-aggiorna-il-sistema-aspide-del-kuwait/|archivedate=2014-08-21}}</ref> ; {{LBY}} : - 8 naročenih 1978 in dostavljenih leta 1983 za uporabo na Albatros Mk. 2 SAM na modernizirani libijski fregati Dat Assawari. ; {{MAR}} : - 40 naročenih 1977 in dostavljenih 1983 ; {{NGA}} : - 25 '''Aspide Mk. 1''' naročenih 1977in dostavljenih 1982 za nigerijsko fregato Aradu; drugih 10 '''Aspide Mk. 1''' naročenih leta 1982 in dostavljenih 1983. [[Slika:RAC3D.JPG|sličica|3D radar Spada 2000 RAC]] ; {{PAK}} : - 750 '''Aspide 2000''' za 10 Spada 2000 baterij naročenih 2007 in dostavljenih2010-2013 kot del 415€ miljonske pogodbe..<ref>{{Navedi splet|website=Cesi Italia|url=http://www.cesi-italia.org/asia/item/278-il-sistema-spada-2000-plus-e-la-difesa-dei-cieli-pakistani.html|title=Il sistema Spada 2000 plus è la difesa dei cieli pakistani|accessdate=2014-08-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140821220341/http://www.cesi-italia.org/asia/item/278-il-sistema-spada-2000-plus-e-la-difesa-dei-cieli-pakistani.html|archivedate=2014-08-21}}</ref> ; {{PER}} : - 150 naročenih 1974 in dostavljenih 1979–87 za uporabo na Carvajal-class fregatah. ; {{ESP}} : - 200 naročenih 1985 in dostavljenih 1987–89 kot del $230 m pogodbe za 13 Skyguard sistemov, kasneje posodobljene na Skydor, z raketami upokojenimi leta 2020; 51 '''Aspide 2000''' naročenih 1996 in dostavljenih 1997–99 za 2 Spada 2000 SAM sistema. ; {{THA}} : – 24 naročenih 1984 in dostavljenih 1986–1987; 75 naročenih 1986 in dostavljenih 1988 za uporabo na Spada SAM sistemu tajske vojske. ; {{TUR}} : - 144 naročenih 1986 in dostavljenih 1987–1989 za Yavuz-class fregate; 72 naročenih 1990 in dostavljenih 1995–1996 za Barbaros-class fregate. ; {{VEN}} : - 100 naročenih 1975 in dostavljenih 1980–1982 za uporabo na Albatros Mk. 2 SAM sistemu na Lupo-class frigatah. ; {{UKR}} : - Španija bo usposobila in Ukrajini podarila raketne sisteme Aspide 2000, ukrajinski vojaki pa so usposabljanje končali 14. oktobra 2022. Kmalu zatem je takratni ukrajinski obrambni minister Oleksiy Reznikov sporočil, da je Ukrajina od ZDA prejela prvi sistem NASAMS, skupaj z italijansko izdelanimi Aspide.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.news.com.au/breaking-news/ukraine-hails-new-air-defences-warns-power-situation-tense/news-story/27b6d6144b5872075b2d47deba6a5577|title=Ukraine hails new air defences, warns power situation 'tense'|date=8 November 2022|accessdate=8 November 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.armyrecognition.com/defense_news_october_2022_global_security_army_industry/spain_to_supply_hawk_and_aspide_air_defense_missiles_to_ukraine_army.html|title=Spain to supply HAWK and Aspide air defense missiles to Ukraine army|date=2022-10-14|accessdate=2022-10-17}}</ref> === Nekdanji === ; {{MYS}} : - 18 naročenih leta 1995 in dostavljenih leta 1997 == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.mbda-systems.com/product/albatros/ Albatros | Pomorska superiornost, rešitev Aspide 2000], MDBA [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] axwlb1nkxfh2o997j9qk0hdv5dbvpll 0 604133 6689047 2026-06-14T06:05:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6689047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | completed date = 1611 | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Matije v Drežniških Ravnah | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežniške Ravne]] }} '''Cerkev''' '''sv. Matije''' je [[podružnična cerkev]] v [[Drežniške Ravne|Drežniških Ravnah]] in del [[Župnija Drežnica|župnije Drežnica]]. Majhna cerkev sv. Matije stoji na travniku med dvema deloma vasi. Zgrajena je bila leta 1611, v gotskem slogu. [[Oltar]] je izdelal Anton Štraus, cerkljanski rezbar, leta 1885. Ploščice na tleh so bile narejene leta 1901. Cerkev je poslikana, a niso vse poslikave odkrite. Ima tudi balkon, sicer lesen. Zvonik je nizek. == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ 3lo0hy96i0jqt6vu8pxxz8u0lxrc38y 6689049 6689047 2026-06-14T06:10:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obred, status 6689049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | completed date = 1611 | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Matije v Drežniških Ravnah | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežniške Ravne]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev''' '''sv. Matije''' je [[podružnična cerkev]] v [[Drežniške Ravne|Drežniških Ravnah]] in del [[Župnija Drežnica|župnije Drežnica]]. Majhna cerkev sv. Matije stoji na travniku med dvema deloma vasi. Zgrajena je bila leta 1611, v gotskem slogu. [[Oltar]] je izdelal Anton Štraus, cerkljanski rezbar, leta 1885. Ploščice na tleh so bile narejene leta 1901. Cerkev je poslikana, a niso vse poslikave odkrite. Ima tudi balkon, sicer lesen. Zvonik je nizek. Cerkev je podružnica in v njej še vedno obhajajo sveto mašo. == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ 7nzgkt8bcvafstxzs0yo71mwz2dr3yi 0 604134 6689052 2026-06-14T06:29:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6689052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Justa v Koseču | country = [[Slovenija]] | location = [[Koseč]] | functional status = aktivno | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] }} '''Cerkev sv. Justa v Koseču''' je [[podružnična cerkev]] v [[Koseč|Koseču]] in je del [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]]. Cerkvica sv. Justa je eden najstarejših sakralnih objektov v širšem Tolminskem. Prva omemba sega v 14. stoletje. Cerkev je iz [[Lehnjak|lehnjaka]], znana pa je po [[Freska|freskah]], ki so poslikane po notranjosti cerkve, na katerih so svetopisemski prizori. V [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]], ko je cerkev služila kot hlev za konje, so bile poškodovane. V cerkvi je bil tudi lesen [[oltar]] s podstavkom, ki je izginil, danes tam stoji kipec sv. Justa. Na oltarju sta bili napisani letnici 1663 in 1737, ki sta verjetno izdelava in polikromiranje. Leta 2023 je bila pod spomeniškim varstvom prenovljena streha. Cerkev še vedno deluje kot podružnica in v njej obhajajo sveto mašo. == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ rhh4jy7ju271i2rd57ltlgfl8yi1utw 6689055 6689052 2026-06-14T06:32:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fotografija 6689055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Justa v Koseču | country = [[Slovenija]] | location = [[Koseč]] | functional status = aktivno | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | image = Church of St.Just - Koseč(Slovenia).JPG }} '''Cerkev sv. Justa v Koseču''' je [[podružnična cerkev]] v [[Koseč|Koseču]] in je del [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]]. Cerkvica sv. Justa je eden najstarejših sakralnih objektov v širšem Tolminskem. Prva omemba sega v 14. stoletje. Cerkev je iz [[Lehnjak|lehnjaka]], znana pa je po [[Freska|freskah]], ki so poslikane po notranjosti cerkve, na katerih so svetopisemski prizori. V [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]], ko je cerkev služila kot hlev za konje, so bile poškodovane. V cerkvi je bil tudi lesen [[oltar]] s podstavkom, ki je izginil, danes tam stoji kipec sv. Justa. Na oltarju sta bili napisani letnici 1663 in 1737, ki sta verjetno izdelava in polikromiranje. Leta 2023 je bila pod spomeniškim varstvom prenovljena streha. Cerkev še vedno deluje kot podružnica in v njej obhajajo sveto mašo. == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ 4lo5e2fl8mz5dpjnec0zhmkpxy4jd0y 6689060 6689055 2026-06-14T06:55:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 manjši popravki 6689060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Justa v Koseču | country = [[Slovenija]] | location = [[Koseč]] | functional status = aktivno | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | image = Church of St.Just - Koseč(Slovenia).JPG }} '''Cerkev sv. Justa''' je [[podružnična cerkev]] v [[Koseč|Koseču]] in je del [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]]. Cerkvica sv. Justa je eden najstarejših sakralnih objektov v širšem Tolminskem. Prva omemba sega v 14. stoletje. Cerkev je iz [[Lehnjak|lehnjaka]], znana pa je po [[Freska|freskah]], ki so poslikane po notranjosti cerkve, na katerih so svetopisemski prizori. V [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]], ko je cerkev služila kot hlev za konje, so bile poškodovane. V cerkvi je bil tudi lesen [[oltar]] s podstavkom, ki je izginil, danes tam stoji kipec sv. Justa. Na oltarju sta bili napisani letnici 1663 in 1737, ki sta verjetno izdelava in polikromiranje. Leta 2023 je bila pod spomeniškim varstvom prenovljena streha. Cerkev še vedno deluje kot podružnica in v njej obhajajo sveto mašo. == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] == Viri == * https://zupnija-dreznica.rkc.si/ 6j6ju073ysjrbcwel9fer09htrtshwu 10 604135 6689097 2026-06-14T08:58:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rhodeus |parent=Acheilognathinae |refs={{FishBase |genus=Rhodeus |species=fangi |id=55889 |month=February |year=2025 }} }}« 6689097 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rhodeus |parent=Acheilognathinae |refs={{FishBase |genus=Rhodeus |species=fangi |id=55889 |month=February |year=2025 }} }} tmr6cafn91nuwjk9uj5p52cgi4b8hcd 10 604136 6689100 2026-06-14T08:59:32Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Taksonomija/Acheilognathidae]] 6689100 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Template:Taksonomija/Acheilognathidae]] {{Redirect category shell| {{R from move}} }} 0gdcq6iq42b3d4xmbxichioufgbt1m2 10 604137 6689101 2026-06-14T08:59:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Acheilognathidae |parent=Cyprinoidei |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 February 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6689101 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Acheilognathidae |parent=Cyprinoidei |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 February 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} jnxd9p1qtsvr5dteloyb49wew51dgrk 14 604138 6689118 2026-06-14T09:12:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} {{Cat main}} [[Kategorija:Krapovci]]« 6689118 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} {{Cat main}} [[Kategorija:Krapovci]] tcwtv9zn9tn0h1rh12ya260tupvt7or 10 604139 6689122 2026-06-14T09:22:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rutilus |parent=Leuciscinae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=16 April 2025}} }}« 6689122 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rutilus |parent=Leuciscinae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=16 April 2025}} }} si23tgh04fs4thjvubscjpmx323aoko 10 604140 6689128 2026-06-14T09:30:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Abramis |parent=Leuciscinae |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=23 March 2025}} }}« 6689128 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Abramis |parent=Leuciscinae |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=23 March 2025}} }} f8rdj788kfhgici4gblhk8p11eb6ji2 0 604141 6689137 2026-06-14T10:50:26Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Amieva */ 6689137 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Amieva | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Amieva.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Amieva.svg | image_shield = Amieva coat of arms.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oriente | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Amieva | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Carlos Félix Salazar Alonso ([[Ljudska Stranka (Španija)|Ljudska Stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 113,90 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 591 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|14|42|N|5|04|23|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 220 | website = https://www.amieva.es/ | footnotes = }} '''Amieva''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu avtonomne skupnosti, približno 10 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na jugu meji na [[provinca Leon|provinco Leon]] (v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]]). Na jugozahodu meji na [[Ponga (Asturija)|Pongo]], na severozahodu na [[Parres]], na severu [[Cangas de Onís]], na jugovzhodu na [[Posada de Valdeón|Posado de Valdeón]] (v Leonu) in na jugu na [[Oseja de Sajambre|Osejo de Sajambre]] (v Leonu). Število prebivalstva se je drastično zmanjšalo v zadnjih 120 letih. == Zgodovina == Sledi prvih ljudi so našli v spodnjem delu občine iz [[paleolitik]]a. V [[Železna doba|železni dobi]] so [[Kelti|keltska]] plemena (Asturci, Kantabri) so živeli v dolinah, ki so jih podjarmili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je Amieva in njena okolica pripadala samostanu v [[Sahagún]]u, v Leonu. Leonski kralj Alfonz VII je dal graditi kamniti most na reko Dobro, da bi razvijal promet do kantabrijskega morja. V 14. stoletju je gospodarsko cvetela Amieva, kjer je bila živinoreja vodilna panoga. Tudi v 18. stoletju so komaj 7% zemljišč uporabljali za poljedelske dejavnosti. Največ je bilo travnikov. Zaradi rabe skupnih pašnikov je bilo ogromno sodnih postopkov med asturijsko Amievo ter leonskima občinama Valdeón in Sajambre od 15. do 20. stoletja. Amievski mladeniči so se trdo borili zoper [[Francozi|Francoze]] v [[Španska vojna za neodvisnost|španska vojni za neodvisnost]], zato [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova vojska]] nikoli ni mogla učinkovito obladovati tukajšnja gorovja. V 19. stoletju se je industrializacija izognila Amieve in njene okolice, medtem ko živinoreja ni zagotovila dovolj sredstev za preživljanje. Zato je veliko mladih ljudi zapustilo Amievo in se preselilo v [[Kuba|Kubo]], [[Argentina|Argentino]], [[Venezuela|Venezuelo]] in druge tuje države. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so imeli strateški pomen tukajšnja gorovja in prelazi. == Geografija == Amieva leži ob reki Sella, ki ima rokava Ponga in Dobra. Okolica je zelo ugodna. V gozdovih rastejo [[Jesen (drevo)|jeseni]], [[brest]]i in [[vrba|vrbe]], razen tega se nahajajo gaji kostanjev [[hrast]]ov. V dolinah in ob gozdovih so slikovetie soteske. Najvišji vzpetini občine sta Torre ́l Mediu (2467 m) in Pica Rezo (1964 m). == Gospodarstvo == Glavne gospodarske dejavnost v občini so še danes živinoreja, poljedelstvo in gospodarjenje z gozdovi. Tudi kmečki turizem dobiva večjo veljavo. Industrija je neznatna. Storitveni sektor se omeji na trgovske, gostinske in hotelske enote ter na kmečki turizem. == Kultura == Občina ima več starih stavb kot cerkve, palače, stavba starega magistrata, stanovanjske hiše, kurije in stolpi. Vsako poletje imajo občani različne festivale in praznike. Prva sobota v juniju v vsakem letu je dan tekmovanja sirov v Amievi. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Molina Salido |first=Juana |author-link= |year=2018 |title=From the Archaeological Record to Virtual Reconstruction : The Application of Information Technologies at an Iron Age Fortified Settlement (San Chuis Hillfort, Allande, Asturias, Spain) |location= |publisher=Archaeopress Publishing Limited |cobiss= |isbn=978-1784918750 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Allande}} * {{navedi novice| url=https://www.tripadvisor.com/Tourism-g1070376-Amieva_Asturias-Vacations.html |title=Amieva, Spain |work=Tripadvisor |date= |accessdate=14.6.2026 |language=en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] pzjrlfpvqwftr7q00dlamn5en55j7y6